DOLENJSKE NOVICE Dolenjske Novice izbujajo vsjili četrlei^ ; ako : : je ta dan praznik, dan poprej. : : Ceua jim je za celo leto 10 K, za pol leta à K. Naročnina za Nemčijo, lîoano tu druge evropske drîÈave znaša —li, za Ameriko 14'— li. LÎHt in oglasi se [iliiiiyejo iia[)iej. ; Vse (Idpise, tiiicočiiino ia oximiiil» : »itrejBiiiu tiNkai'iiH J, Krajec nasi. HojnovBjšB in najvažnejše izkušnje glede zatiranja peronospore ali paleža. 1. Glivica, ki jo inieiuije znanstvenik pevoiiospoio, povzroča bolezen na trti, ka-tei'i pravi naš vinogi'ailiiik, zaradi tega kei' trto opali, palež. Peronospora spada med najluijše ao-viažnike vinske tite, ki napada listje iii gi'ozdje trte in povzroCa s tetii vinogradnikom, zlasti v mokrih letili, ogromno škodo, Zaradi tega se ziian.stveniki in sti'o-koviijaki trudijo, da bistvo bolezni, jije razvoj in si'edstva proti njej čim bolj "te-ineljito raziščejo in preskusijo. Te izkušiqe se leto za letom iimože in vsak vinogradnik, ki hoče svoj vinograd pred škodo obvarovati, jib moi a poznati in ae jili posluževati. V naslednjem je podano v ki'atkem V3e, kai' mora vinogradnik o peronospori in nje zatii'auju vedeti. liistvo bolezni. Peronospora je glivica (goba), ki l aste na vseh zelenih delih trte. Ta goba se ponitiožtije s pomočjo zelo drobnega, s prostim očesom nevidnega semena, ki ga znanstveniki imenujejo trose. Goba preziiiiuje v obliki zimskih, takozvanih jajčnili trosov v odpadlem, bolnem listju in grozdju. Spomladi ob zadostni toploti, navadno že meseca majnika, se iz zimskih trosov razvijejo kalilne'vrečice, ki vsebujejo po kakih 40 rojilnih tiosov. Po dežnih kapljicah, ki odskakujejo 0(1 zemlje, pridejo ti trosi najprvo na najnižje trtne liste. Na listih izkale, klica se zarije skozi dihalne reže, to je odprtinice na spodnji strani lista, v notranjščino lista, kjer se. iz nje razvije nitkam podobno pletivo, kojemu pravimo podgobje. Podgobje izsesava listne stanice, vsled česar list polîledi itt porjavi. KoneČiio, po zopetnein dežju, izraste podgobje pri di-hahiih režali, ki jih ima trtni list na svoji spodnji strani na milijone, na površje, tam se razraste v veje (trosonosce), na kterib se lazvijejo sivoheli poletni ti-osi ali konidije .peronospore- Na napadanih listih jib vidimo v podobi aivobelih, rahlih, prašnih lis na spodnji strani lista. DoKorele poletne trose raznaša veter po novoizrastlih listih, kjer ob zadostni vlagi in toploti (najmanj 15" C, najbolje 25 do 30" C) izkalé in skozi dihalne reže na novo okužijo med tem izrastle, doslej še zdrave liste. To se ponavlja celo leto. Da so prvi trosi, ki okužijo le nekteie liste, dosti tiianj nevarni kot milijoni poletnih trosov, ki lete po vinogradu in okužijo vso trto, je umevno. Peronospoi'a napada tudi grozdje. Najbolj nevarno je, ako ga napade koj po cvetju. Mlade jagode imajo namreč na svoji površini enake dihalne reže (odprtinice) kot listi, zato so trosom peronospore posebno dostopne. Napadene mlade jagode najprvo osive, potem počrne, se i>osušijo iti odpadejo. Starejše, to je že izrastle jagode, nimajo več dihalnih rež, zato jih napade peronospoi a le skozi grozdne pee-Ijičke, tik ob jagodi. Napadene jagode dobe potem od pecljičev doli Žlebčkatt vdrtine, porjave (odtod ime „usnjate jagode"'pri Nemcih), konečno tudi poČrne, se posuše in odpadejo. V tem se bistveno razlikuje peronospora od plesnobe (oidija). Pri plesnobi postanejo jagode pepelnato sive iti razpokajo. Plesnivá jagoda je le na površju (kožici) bolna in je znotiaj zelena, med tem ko je pi'i peronospori jagoda tudi znoti'aj vsa bolna, nekako sparjena in gnila. Sredstva proti peronospori (paležu) in njih učinek. Vsa pripoiočljiva sredstva proti pero-riospoi'i so stinpene soli. Najbolj učinkovite iz njih so bakrene soli, med temi pa je najbolj znana in najcenejša modra galica. Vsa sredstva i'abimo tako, da ž njimi zastrupljamo spomladne ali poletne trose peronospoi'e v trenutku, ko prično kaliti, Óe poškropimo list z modro galico Še pi'edno je okužen; je zavarovan proti bolezni. Vsa njegova }»ovrštna je namreč porosena z drobnimi kapljicami strupene galice. Ùe pade na list tros peronospore, ne more skaliti popi'ej, dokler (pri zadostni toploti) ne najde vlage. Óe je ne dobi, pogine v nekolikih dneh. Kakorbitro pa pade dež ali močna rosa, prično v vodnih kapljicah tekom pol ure kaliti trosi peronospoi'e. Med tem se pa laztopi v teh kapljicah tudi že nekaj strupene galice in ta klico trosa, kakorbitro se razvije, za- strupi, tako da usahne in se ne ntoi'e za-1'asti v notranjščino lista. Ùe je v poldrugem milijonu delov vode raztopljen le en del galice, je tekočina že tako strupena, da uniči kaleče trose pei'onospore. Nasprotno pa, če §e tako močno galično raztopino rabimo še-le potem, ko se je klica glivice že zarastla v list, ne moi'emo bolezeti več preprečiti, ker v list galica ne pride. Treba si je toiaj zapomniti: škropljenje trt proti peronospori je le preprečevalno, ne pa ozdrav-Ijevalno sredstvo. Ž njim se da le doslej zdiavo tito obvaiovati bolezni, ne pa že bolno trto ozdraviti! Poleg bakrenih soli. b katerim spada galica, ki je bakren sulfat, se i'abi v no- ' vejšein času zoper peronosporo tudi perocid, ki je suHat raznih redkih glin, zlasti cerita. Tudi perocid dobro učinkuje in se ga enako rabi kot galico, treba je le vzeti za polovico močnejšo raztopino, ker ni tako strupen kot galica. Vse do/îtej znane druge soli ne kažejo zadostnega učinka ali ao pa predrage. (■as škropljenja. Iz vsega, kar je bilo doslej navedeno, je razvidno, da mora biti ti ta od pomladi do Časa zoritve na listju in grozdju vedno dobro zavarovana z zadostno množino galice (oziioma perocida). Ker je treba gkrojtiti prvič zgodaj liste in zaiod, da zavarujemo prve, moramo seveda škropljenje v krajših ali daljših presledkih ponavljati, da zavarujemo ludi pozneje izrastle dele trt in da nadomestimo po dežju oprano galico. Kolikokrat je treba škropiti, je toraj odvisno pi'ed vsem od rašče trte in od padavin (dežja, rose, megle). Ti to je treba škropiti takrat, ko najhujše raste, to je od konca maja do sredi julija. Poznejše škropljenje je nepotrebno, kajti če nismo obranili zdravo trto do takrat, jo tudi pozneje ne bodemo več rešili. Po izkušnjah kaže škropiti v navedenem času trto najmanj trikrat in sicer: prvič koncem maja, drugič tik pred cvetjem in tretjič koj po cvetju, ko se cvet očisti in se prikažejo jagode. Med prvim in drugim škropljenjem ne suie preteči več kot štirinajst dni, ni^d drugim in tretjim pa ne več kot 20 dni. Le v mokrem poletju Škropimo še v četrtič, sredi ali v drngi polovici julija. Ako pada toča, je treba poškropiti trto koj po toči, kajti ranjeno listje in grozdje je še bolj izpostavljeno napadom peronospori kot zdravo. Mlade trte, v trtnici ali v vinogradu je ški-opiti vsaj vsakih 10 do 14 dtn.^ kei' so bolezni posebno izpostavljene. Če pade dež predno se galica na trti posuši, je treba škropljenje Čimprej mogoče ponoviti. Vsak vinogradnik pa dobro ve, kako zelo je odvisen uspeh Škropljenja od i>ra-vega trenutka v kterem škropinlo. Dostikrat odločuje le par dni, da celo par ur, zlasti v niokrib letih. Ker nas v škropljenju pogostoma ovira dež ali drugo delo (vežnja itd.), moramo uvaževati najnovejše izkušnje glede nastopa bolezni, da za škropljenje prikladnega trenutka ne zamudimo. Od časa, ko se list peronospore naleze, do časa ko se prikažejo trosi na njega spodnji strani, poteče gotova doba, ki jo imenujetno, enako kakor pri drugih nalezljivili boleznih, inkubacijsko (valilno) dobo. Ta doba znaša sredi majnika 15 do 18 dni, koncem majnika 12 do 15 dni (pri izdatnem dežju pa samo Í0—1 2 dni), začetkom jtinija 11 do 13 dni (ob izdatnem dežju 8 — 10 dni), sredi junija 9 do 11 (ob izdatnem dežju 6 — 8 dni), koncem junija 6 do 7 (ob izdatnem dežju 4 do T) dni), julija in avgusta pa 5 do 6 (ob izdatnem dežju 4 — 5) dni. Razvoj bolezni je tem bnjši. Če dežuje tudi proti koncu te dobe, ker to pospeši razvoj poletnih trosov. Ta izkušnja je vinogradiiikoiti zelo važna in jo drugod že praktično izkoriščajo. V Nemčiji imajo celo že posebne inkubacijske koledarje in postaje, ki vinogradnikom natančno naznanjajo, kdaj da je pričakovati nastop peronospore. Ako je na primer 4. junija izdatno deževalo pri najmanj 15° C, potem je gotovo, da bo po preteku 11 do 13 dni, tedaj od 25. ilo 28. junija, bolezen hudo nastopila, posebno, če tudi takrat pade dež. Treba jo tedaj, da do tega Časa, vsaj nekaj dni poprej, trte dobro poškropimo.''Če bi v vsakem kraju le en vinogradnik opazoval in zaznamoval vremenske pojave; bi lahko na podlagi tega napovedal nastop bolezni in bi se vinogradniki lahko ubranili peronospore. Zgodovina franclšhanshega samostana in cerkve y Novem mestu. SEStauii p. Alfonz Furlan. Dne 8. marca je Sel p, Bcno Strauss, ljudski učitelj v Novem mestu, kot vojni kurat v vojno. 11. aprila je umrl v Gorici p. Frančišek Ambrož. Granata mu je grlo predrla. V bolnišnici usmiljenih bratov v Šmiliein pri Novem mestu je nekaj časa pomagal v dušnem pastirstvu po siiirli pokojnega župnika Peterlina. Vojaki so ga pokopali na Sv. Gori, S 1. majem so upeljali poletni čas. Dne 17. maja je umrl g. Karol Germ, graščak, posestnik Bajîiofa pri Novem mestu, star 60 let; samosianska družina ga je spremila k večnemu počitku. Prošnja procesija 3. reda na Trško goro je bila na binkoštni pondcljek. (D. N, 1916, stran 50,) Dne 14, julija ob'pol 11. uri ponoči so ču ili potres v mestu, okolici in sp oli na Dolen skem. 7. avgusta je bil pokopan br. Narcis Radek, usmiljeni brat, prijor graškega sanio-sUna, pozneje tudi v Št. Vidu na Koroškem; zadnja leta je oskrboval Napravil je namreč skušn 5. septembra je umr Slane v 66. letu svoje starosti, iiagloma. V Novo uiestoista bila prestavljena Č. p, Frančišek Solan Cimerman kol katehet, č, p. Benjamin Petrič kot učitelj na deški ljudski šoli v Novem mestu. P, Gothard Podgoršek je zapustil, vod- ekarno v Kandijl. o lekarnarja, odvetnik dr. Kari Dne 21. novembra je nastopil vladařstvo novi cesar Karol 1. 2. decembra je preminul c. kr, dvorni svetnik Franc Leveč v 71. letu starosti; dne-4. decembra je umrl c. kf. dvorni svetnik Frančišek Hubad, oba v Ljubljani. Oba sla bila deželna šolska nadzornika. Dne 9. decembra je umrl p, Efrem Turk, matematik, rubricist, organist, gpreč propo-vcdnik, misijonar; bil je lektor v Gorici, tretjega reda v Umrl je v hrvaški šole radi bolelmosti; p, Atanazij Ausscr. bil izvoljen p. Ambrož p, Atanazij pater Pa^el stvo ljudske dešKe njegov naslednik e 19. oktobra e Remic gvardijanom, vikarjem Ausser, voditeljem 3. reda pa pater Pav Potočnik. / Dne 21, novembra zjutraj ob 4. uri umrl po dolgem bolebanju preč. g, kanonik France Povše v starosti 87 let. Gimnazijo je najprej obiskoval v Novem mestu. Za deško ljudsko šolo je do zadnjega naročeval „Vrtec". Bil je mirnega značaja in delaven do svoje .smrti. Dne 21. novembra zvečer ob 10. uri je umrl ccsar Franc Joief I. gvardijan in priden voditel Brežicah in Novem mestu, provinciji v Samoboru v starosti C8 let. 30. decembra sfa bila slovesno kronana v Budimpešti cesar Karol I. in cesarica Zita. Leto 1917. Nenadoma, sicer pa že dolgo bolchcn, je umrl 10. anuarja p. Gothard Podgoršek, bivši gvardi an, definitor in vodja deške ljudske šole. Rojen e bil 18. septembra 1866 erstern; v frančiškanski red 8. oktobra 1886, v mašnika je bil posvečen 17. decembra 1800. 16, septembra 1892. je nastopil svojo prvo učiteljsko službo na novomeški deški ljudski Šoli. Mlad in ves navdušen za svoj poklic, ga je vesino in natančno vršil malone četrt stoletja. Navadno je bil molčeč, nekoliko i;amišljen; v šoli strog in odločen, kadar je bilo treba, v Kalob u na Šta je stopi vedno pa dobrega srca. Samostansko knjižnico je kot dolgoleten knjižničar v lepem redu imel. Kroniko samostansko je nada! eval slovensko od leta 1880-1895. Leta 1905. se je p, Otokar AleŠ odpovedal šolskemu vodstvu in poverili so ga p. Gothardu, katero e obdržal skoraj do svoje smrti. Prezidal z sob nad drvarnico in iz knjižnice štiri sobe za ljudsko šolo; knjižnico je prenesel na severno stran, kjer je^sobo na vrt podaljšal. Imel je v samostaniîi "duhovne vaje. Ob nedeljab in praznikih je pridno spovedoval, zvečer je pa poučeval na obrtni šoli. Leta 1901. je bil gvardijan v Nazaretu na Štajerskem, pa samo eno leto; drugo leto se je zopet vrnil v Novo mesto, kjer je ostal do svoje smrti, star 50 let. V bolnišnici usmiljenih bratov jc umrl p, Konrad Mesar. Rodil se je 14. novembra 1855 v Koblji glavi na Krasu; v fraflčiSkanski red je vstopil 28. januarja 1878, v maŠnika posvečeti dne 24. junija 1882, Pomagal je spovedovat in pridigati v romarski cerkvi na Brezjah, na Sv, Gori pri Gorici, kjer je bil tudi gvardijan. Zadnja eta je bil v Gorici, od tam je zbežal pred Italijani na Brezje, z Brezij pa v Novo mesto, kjer je umrl dne 13, januarja, star 62 let. 17. januarja so v mestu čutili močan potresni sunek. Pri (Irngcni iii tretjem škcopljetijii, to je toraj tik pred in kinalo po cvetju, je treba zlasti dobro poškropiti tudi grozdje, ki je v tem ëasii najbolj izpostavljeno napadu po peronospori, Todi pozneje (julija) kaže grozdje Še enkrat dobro poškropiti. Podpisujte državno posojilo! Samo močna divavii nudi svojim dr/avljiiiioni jamíítvii kíi iníi't;ii in vai'ťn razvoj ill jfl zato dolžnost vsukf^fra posti-iiicztiikii, da tlela /ii okrc^pitov države. / veliko požrtvovalnostjo ko diirovali mnoiiïi svojo življenje v Itojii za ujedinjenje veliko Jn^osliivije. Trupla našili jnnakov, ki pO' čivajo T zaiMi.^čenil) vojii^kili probovili, so ćvrst tenioî.1 naši sum o stoj u osti. Oni so nam stvorili državo, a naša dolžnost je, da jo imdalje izgratlimo, da jo tijačimo. Naša mlada država iso Je olirnila na mis s pozivom, naj podpišemo posojilo. — Prvikrat je, ko se kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev obrača na svoje državljane, naj mn dajo na lazpolago potreben denar. Vsi oni, ki čnstvnjejo za svojo domovino, i!» svojo državo, dali so, ker popolnoma pojmujejo dolžnosti svuhodntt^a državljana napram svobodni državi. Ti so daii brez ugovora, brez prigovarjanja, (lotovo pa jih Je še mnogo, ki odlašajo, ne zaradi tega, ker bi no bili voljni dati, nei^o zaradi tega, ker se jim ne mudi in ker so neodločni. Tem je treba, da takoj store, kar so opast il i. Kdor liiiro da, dvakrat da, Kakor smo na bojnem polju v vrstali entent« inipoiiintli našim zaveznikom in našim sovražnikom, takomoi'anio tudi imponirati z našo požrtvovalnostjo;, ko gre zato, da s svojim delom in s svojim kapitalom krijemo potrebe države. Neznatna je vsota milijonov kron, ki jih daniu državi na razpolago. Vsota, ki Jo hovemo podpisati, mora biti mnogo višja. Mi inoi'aino našim prijatidjem iti neprijateljem dokazati, da znamo s skrbjo in požrtvovalnostjo obdržati svotiodo, ki smo si Jo priborili s krvjo. Ali Jo mogoče, da se spričo tolikih, ki so radovoljno žrtvovali življenje, najdejo še ljudje, ki odlašajo s podpisom državnega posojila? Ali so še ljudje, ki razmišljajo, ali naj vlože svoj denar tja, kjer bi imela od njega tudi država koristi ! Ako smo pod pritiskom avstrijskega režima podpisavali desetine milijonov, moramo sedaj, ko gre za našo državo, podpisati radevolje stotine milijonov. Jubilej dela! Dne 15. junija 1919 bo praznovalo slovensko krščansko - socialno delavstvo petindvajsettetnico svoje ustanovitve. Zgodovinski dogodek se je zgodil tako-le: Dr. Kreka, ki je bil takrat stolni vikar, je naprosilo delavstvo ^ubljanske predilnice, da je niaševal na Šmarni Gori. Po cerkvenem opravilu se je zbralo delavstvo na vrtu gostilne pri Žibertu pod Goro, kjer je dr. Krek vprašal delavstvo, Ctí bi ne bilo v Ljubljani mogoče Katoliško delavsko društvo. Gostiiićar je odgovoiil; „Da, gospod doktor!" Óez nekaj dni se je naša organizacija ustanovila in se je po njej izvedlo detnokratizii'anje našega ljudstva po načeiih kršííanske pi'avice. Sklenili smo, da se srebrni jubilej organizacijo katol, demokracije 15. junija 1919 slovesno praznuje, — Ker je naše delavstvo izpostavljeno najveCjemu nasil-stvu in agitaciji od strani nekrščanskili struj, naprošamo vse nase oi'gatiizacije, da se po svojib zastopnikih in če le mogoče korporativno udeleže srebrnega jubileja našega katoliškega delavstva in tako osokolijo naše delavstvo v nadaliijem njegovem težavnem boju za naše najsvetejše vei-ske in narodne svetinje. Spored našega srebrnega delavskega dne se je določil tako-le; N a Š III ami Gori: a) Ob dopoldne slovesno cerkveno opravilo, b) Po 3Y. maši prvi slovesni tabor pred cerkvijo na Šmarni Gori. cj Izredni občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze za delegate organizacij .TSZ v mežnaiiji, IT. nadstropje. Popoldne: Slavnostni ljudski tabor in veselica na vrtu gostilne pri ÍÍJibertu pod Goro. P. n. vodstvo se naproša, da naj do Sl.majnika 1919 naznani podpisani organizaciji, če se udeleži našega slavlja, kakor tudi, kdaj in koltko Ijndi pride ob tej j)ri-liki v Ljnbljano. Udeleženci naj prtiieso jestvine seboj. — Prihod in Število udeležencev moramo znati zato, da se priredi event, v Ljubljani za nje pozdravni večer. Vse dopise v toj zadevi prosimo pošiljati na naslov : -Tngoslovan.ska Strokovna Zveza, Ljubljana (Jugoslovanska tiskarna). Spominn dr. Kreka smo dolžni, da slovesno proslavimo 2.^) letnico slovenskega krščanskosocialnega delavstva. — Jugoslovanski krščanski delavski pozdrav. — Predsedstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani, dne 15. majtiika 1919. Kaj bo X denarjem? (Dr, L. Lonard v tStraži>.) K najtežjim nalogam naše države spada vprašanje, kako urediti denarno vrednost? Papirni denar, katerega imaš v žepu, ni sam na sebi nič drugega, kakor cunja papirja, Vrednost zadobi šele od „kritja". Pokrit mora biti s kovanim zlatom ali srebrom, ki leži v blagajni banke ali drŽave. Ako lahko papir vsak Čas zamenjaš pri blagajni za isto svoto zlata ali srebra, kakor se glasi na papirju, se reče, da je bankovec pokrit. V resnici pa niti ni treba, da bi ležalo v blagajnah toliko kovine, kolikor je med ljudmi bankovcev, ker nikakor ni vei'jetno, da bi vsi ljudje naenkrat pi išli zamenjat svoje papirje. Drugi naSln kritja je, da jamťSi za bankovce država s svojim premoženjem in s svojo davčno nioëjo. Ako bankovec ni krit, nima vrednosti, oz{]'oma inia manjšo, kakor je na njem zapisana, in blago se podraži, ker mora dati zanj več papirnega denarja, kakor sicer. Med vojsko Avstrija ni več izplačevala v zlatu. Bankovec je bil podoben hranilni knjižici, katere hranilnica zaenkfat ne more izplačati. Država je potrebovala denarja in vsied tega je neprestano tiskala nove bankovce. Zlato je pa iz državniti blagajen splavalo neznano kam. Največ so ga menda pobrali lazni .špijoiii, katere je itiiela po tujem svetu, ki sicer niso delali nič prida, a plačani so hoteli biti s suhim zlatom. Obenem je davčna moč države pešala vedno bolj, slednjič se je pa celo popolnoma podrla stara, častitljiva ropotija, kateri so rekali: avstrijsko-ogrska monarhija. Tako je ostalo med ljudstvom vse polno bankovcev, ki pa nimajo sami na sebi skoraj nobenega kritja. Svojo moč imajo ti bankovci'za sedaj pravzaprav samo Še v zaupanju in dobri veri ljudstva, ' da bo nova država podprla na nek način njihovo vrednost. Podpreti jih je na vsak način treba, kajti nemogoče je, da bi npr. l evna služkinja naenkrat izgubila prihranek, katerega si je prištedila moi'da tekom 30-ktriega službovanja, ali da bi delavec moral neko nezaslišano svoto plačati za najpotrebnejše 1'eČi. — A kako podpreti, oziroma kako urediti denarno vrednost? Zvedeli smo, da bo država SUS zamenjala te naše bankovce za srbske dinarje in sicer 100 dinarjev za 300 kron. To odgovarja približno sedanji vrednosti dinarja. Pred vojno je 'bil dinar okrog 97 vinarjev, sedaj ima pi'ibližno isto vrednost kakor francoski frank, a za fi'ank dobiš v navaiinem prometu okrog 4 krone. Ako imaš torej 300 ki'on in jih zamenjaš za 100. dinarjev, si na enem in istem. Samo toliko si na boljšem, da nimaš umazanih štempljanih kron, s katerimi je mogoča vsakovrstna goljufija in s katerimi no moreš nikamor po svetu. Za 100 dinarjev boš ku|>il isto, kar sedaj za 300 kron. Sedaj, ko se' bo sklenil mir in se bo odprl tudi promet s tujino, je neobhodno potrebno, da zadobimo denar, ki plača tudi v tujini, kajti našib kron v Švici, na Francoskem in sptoh v tujini niti zamenjati ne moreš. i Seveda bo treba natisniti veliko več dinarjev, kakor jili je bilo poprej. Da pa ne izgube vrednosti, bodo morali biti pokriti. Pokritje bodo našli v srbski državni zakladnici, v premoŽenju bivše avstrijske države, katero smo zasegli, v davčni moči nove države, zlasti pa v posojilu, katero bo dala ententa in katero bomo vračevali v dolgih obrokih. Zamenjanje kron v dinarje je torej sicer nujna in pametna stvar, toda s tem si samo premenjal denar, a Jii urejeno de- narno vpi'ašanje. Kdor ima sedaj v že|)u 300 kron, bo imel potem 100 dinarjev, ki boilo približno istotoliko vredni, kakor je 300 kron sedaj, ali kolikor je bilo 100 kron pred vojno. Izgubil si torej eno tretjino premoženja, a nisi ga izgubil sedaj, ko si krone zamenjal za dinarje, nego takrat, ko je Avstrija brez pokritja tiskala krone. Vprašanje je, kaj »kreniti, da hi najrevnejši ljudje ne bili oškodovani in uničeni? Kdor je imel pred vojno 100.000 Iv, a je med vojsko kupčeval in pritižil na 300 000 kron, ki se mu sedaj zamenjajo za 100.000 dinarjev, bo imel isto, kakor pred vojsko, torej ne bo nič oškodovan. Kdor je imel pred vojsko v posojilnici 300.000 kron, pa ni nič kupčeval in jih ima sedaj ravno toliko, bo Imel odslej 100.000 dinarjev, to se piavl, da je izgubil tekom vojne eno tretjino premoŽenja, a še vseeno ne bo uničen. A kaj revna dekla, ki je delala 30 let, vsako teto dala v hranilnico 100 kron in jih je Imela pred vojno 3000 kron? Ali naj tuili ona izgubi tretjino? Dalje je vprašanje vojnili posojil in drugih obveznosti bivše avstrijske države. Država SHS gotovo nima dolžnosti, da bi plačevala dolgove svoje sovražnice, bivše Avstrije, toda ima dolžnost, da svoje nove podložnike po možnosti tudi varuje škode. Kdor je podpisal vojno posojilo prostovoljno, naj ga izgubi. Ni krivica. Kdor je podpisal pod pritiskom, navadno tudi lahko izgubi, ker pritisk nî bil nikdar tako silen, da bi ae ne mogel ustavljati. Toda vzemimo slučaje, da je služkinja na prigovai'janje svojega gospodarja dala ves svoj prislužek za vojno posojilo. Bila je zape^ana, to je res; vendar bi bilo pretrdo, tla bi na stare dni postala beračica. Ali pa sirote, mali otroci, katerim so stariši zapustili nekaj preinoženja? Sodnija je dala vse to za vojno posojilo In sedaj so berači. Še tretji slučaj: Dobri ljudje so zbiiali tekom let denar in ustanovili sirotišnico, dijaško ustanovo itd. Vlada je to premoženje sirotišnice pograbila za vojsko. Ali naj sedaj sirote poinečemo na cesto? Zamenjava kron v dlnaije torej ni samoposebi nič slabega, obratno, je celo koristno In potrebno. Tudi razmerje 1:3 oilgovarja približno sedanji vrednosti krone (katera vrednost je pravzaprav isamo navidezna, kajti resnične podlage vrednosti krona nima veČ). Toda to Še ni nobena reâitev denarnega vprašanja, ampak samo zamenjava denarja. Država SHS Ima pa dolžnost skrbeti, da revni ljudje ne izgube po krivici svojih bornih prihrankov, pokojnin, rent itd., kar bi se enostavno zgodilo, ako se zamenja dinar za krono po vrednosti, kakor jo ima zdaj. Takim ljudem je treba dati isto vrednost, kakor so jo imeli pred vojsko, aH jih sicer odškodo-vatl na druge načimi. Zamenjava denarja je nujna zadeva, ki se ne da veČ dolgo odlašati, ob enem je pa treba misliti, kako varovati škode one reveže, ki so tekoip To leto so jemali zvonove. 29, januarja ob 9, in 11. uri dopoldne je bil hud potres, kije jako poškodoval Brežice, Čatež na Savi in okolico. Samostan se ne more več popraviti; treba bo novega zidati. 8. februarja je na pljučnici umrl veliki admiral Anton Haus, Primorec; ljudsko šolo In gimnazijo je obiskoval v Novem mestu. (D. N. 1917, str. 185.) Dne 15. marca je bil nujno poklican p. Engelbert Klasinc za vojnega kuřata. 14. marca so vzeli tri zvonove, teža 57 kg, 340 kg in 572 kg; enega (drugega sv. Lenarta) so pustili. P. Raiael Klenienčič je dal narediti štiri zvonove za frančiškansko cerkcv: najmanjši je imel sliko sv. Jožefa in Je tehta! 57 kg, drugi sv. Lenarta, tretji sv. FrančiSka, tehtal 340 kg, četrti Brezmadežne, tehtal 572 kg. Viil jili je Sainassa v Ljubljani 1868. Soboto 19, aprila je presvitli knezoškof dr. Anton Bojiaveiitura posvetil novo župnijsko cerkev v Mirni peči. Praznik -sv. florjana je obhajalo novomeško prostovoljno gasilno društvo v nedeljo 6, maja s službo božjo v tukajšnji frančiškanski cerkvi ob 8. uri. 12. maja je izjavil v zbornici dr. Korošec v imenu Jugoslovanov: „Slobodni in združeni hočemo biti pod avstrijskim žezlom". Dne 13. maja so slovesno odkrili vojnega moža pred mestno liiSo ob navzočnosti deželnega predsednika grofa Altemsa.t Govorila v zbornici dr. Korošec in dr. Krek. Porcijiinkula je bila v Novem mestu •nenavadno dobro obiskana. 3. avgusta je obhajal p. Stanko Škrabec, starosta, slovenski jezikoslovec, v f.jubljani svojo zlato mašo. 5. avgusta je slovesno obhajal svojo zlato mašo preč. g. kanonik Janez Virant v kapiteljski cerkvi. 26. avgusta je bil izvoljen p. Atanazij Ausser novomeškim gvardijanom; p. Konstantin Luser, Novomeičan, bivši generalni definitor, dvakrat provincijal, lektor bogoslovja in prvi superior pri Novi Štifti, je bil prestavljen v Novo mesto kot vikar; pater Aínbroií Remic je bil premeščen za superiorja k Novi Štifti ; p. Klemen, misijonar, pa v Brežice, Dne 15. septembra so se vse slovenske stranke na Kranjskem zjedinile in podale skupno izjavo za svetovni mir in za jugoslovansko združenje. Dne 8. oktobra okoli 10. ure zvečer je nagioma umrj, siccr pa žc dalje časa bolehen, dr. Janez Krek v Št. Janžu na Dolenjskem. Dne 14, oktobra seje preselil v večnost župnik v pokoju Vinko Polaj, dobrotnik novomeškega samostana. Dne 21. oktobra je v samostanu šolskih sester de N. D. v Šmlhelu zatisnila oči za vselej s. Benedikta Zega, učiteljica meščanske Šole, stara 35 let. Poletje je bilo suho, jesen nenavadno topla, sena malo, a izvrstno vino In mnogo sadja. Leto 1918. Vojaški delavski oddelki, krojači, črev-Ijarji, mizarji so Sli s kuhinjo pod šolo iz samostana v januarju na Laško. Vzeli so vse .seboj; samostansko mizarsko orodje seje takrat Izgubilo, katero so vojaki rabili, pa ga niso vrnili, V spodnje sobe so se vrnili hlapci. Z Grma sta" se preselila 3. in 4. razred^ v starp gimtiazijo, ker je ostala gimnazija v samostanu do konca šolskega leta. Po novem letu so začeli upeljevati električno luč v samostanu in cerkvi in vsa vpeljava stane nad 5070 kron. Električna luč od 1. marca 1918 do 31. decembra istega leta v samostanu in cerkvi je stala 1391 kron. Na velikonočni pondcijeft se je prišel zdravit klerik novinec br. Ladislav Lunčič, rojen leta 1900 v Bunčanali pri sv. Križu na Štajerskem. Po rajni materi je podedoval sušico, katera ga je v grob spravila dne 10. avgusta. V redu jc preživel 10 mescev. 13. septembra je umrl c. kr. okr. sodnik Davorin Zwitter. 26. septembra po noči je umrl preČ. g. Matija Erzar, kanonik, po prav kratki (španski) mučni bolezni. Dne 5. oktobra je umrl na srčni kapi p. Frančišek Solafi Cimerman, katebet na deški ljudski šoli In organist. Trdnega zdravja ni bil; angina ga je večkrat na leto prijela po nekoliko dni. Zadnje dneve se je veliko trudil s pevci za pontilikalno mašo na dan sv. Frančiška. Tri dni mu je srce jako oslabelo in se je jako potil. 4. oktobra je še maševal, 5, oktobra zjutraj mi je sporočil po sakristauu, da ne bo maševal; okoli 6. ure je sedel na posteljo in izdihnil svojo (Jnšo. Dne 6, oktobra je uinrl v Ljubljani p, Stanislav Škrabec, bivši učitelj na frančiškanski gimnaziji v Novem mestu. Rojen je bil 7. januarja 1. 1844. v Ribnici, Vedno je v knjigah tičal. Po izvršeni maturi, 19 let star, je stopil v frančiškanski red dne 20, avgusta 1863. Leto poskušnje ali novicijata je preživel na Trsatu, V inaSnika je bil posvečen 3. avgusta 1867. V jeseni leta 1868. so ga poslali na novomeško gimnazijo, kjer je poučeval do leta 187!., ko so ga poslali na graško vseučilišče. L. 1870. je pisal v letno poročilo o „Glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi". vojske vsletl padanja krone prišli ob svoje prihranke. Vzeminii) še sledeii slučaj : Marljiv in varčen delavec je pi'etl vojuo imel soraziiiei-tio dobro plaÈo. In kei' je bil zelo varřen, je lahko z njo vzdrževal svojo rodbino in poleg tega je še nekîij deva) na stian za shiCaj nezgode, ali pa ko oti'oci odrastejo îii je vet! stroškov z njimi. Med vojno je denar padal in bilo je vse strašno drago. Poleg tega je moral pošiljati hrano in obleko najstarejšemu ] 7-letnemu sinu, katerega so vzeli k vojakom in neprestano mečkali po bolnišnicaii, kjer bi bil umrl lakote, da ni dobival pomoči od doma. Sedaj je i'odbina izčrpana in brez vsakih prihi'ankov, na istem, ko njihov sosed, ki je vae sproti zapil. Gotovo je torej, da bo država morala nekaj storiti za one, ki go bili vsled padanja denarja preobčutno o.škodovani; gotovo je tudi, da bo država SHS lažje uredila svoje denai'iio stanje, kot Nemška Avsti'ija, kjer bodo stroški brez pritiiere večji in dohodki manjši. Našega ljudstva ne bomo pustili priti na beraško palico, preje kot oni morajo piiii vsi nemški grajščakt in tovarnarji. Peiindvajsetletnica. Petindvajsetletnico obhaja g. Prane Šifrer, vpokojeni postajni mojster, trgovec in posestnik v Bršlinu, kot pevec kapiteljskega cerkvenega zbora, v nedeljo, dne 1. jutiija t. 1. Pred 25. leti, piTO nedeljo janija, pride na kapiteljski kor k jutranji sv. maši velik, močan in postaven gospod. Vstopi se k pevcem, skrbno poslnša in z bisti'im očesom sledi sekiricam pesmi za pesmijo. Po končanem sv. opravilu stopim k njenut: „Jaz sem Hladnik." — „Jaz pa Šifrer, postajni mojster" — „Gospod, vi ste pevec ? — „Sem!" — „Prosiiti, bodite naš pevec." — „frav z veseljem!*' — In naš France je bil na ta način angažiran. Kar mu je služba dopuščala, ni zamudil nobene službe božje. Pri svojeai napornem delu je bil majnika in v adventni noveni vedno med prvimi na koni, ter Je ves <ïas steltci' t)a!^istov in s prijaznim ter možatim občevanjem vedno držal moški zbor v edinosti in ilobri volji. Pa njegov sonoren bas tudi izda, vsaj je pa tudi rutinirani pevec izza mladih let. Rojen na Goi'. Savi, fare Šmartno pri Kranju leta 1855,, je bil kot šolarček ljubljenec pokojnega učitelja in oi-ganîsta P. ('ibina v Kranju, ter je pel pri šolskih niašab za tri druge. Kot mladenič pa je takoj postal cerkveni pevec v domači farni cerkvi pod učiteljem Kmetom. Ko je leta 1880 vstopil v službo k gorenjski železnici iti bil nameščen v Vižmarjih, je zopet sodeloval pod rajnim Miroslavom Tomicem v Št. Vidu nad Ljubljano kot cerkveni in čitalniški pevec. Kaiiior je bil premeščen tekom let, povsodi ga je veselje do petja gnalo na kor. Na Jesenicah, Dovjem in zopet v Št. Vidu nad Ljubljano je prepeval Bogu v čast. V Novem mestu pa ^poje od prve nedelje junija 1894. Sodeloval je ves čas njegovega bivanja pri „Dol. pevskem društvu (bil večkrat odbornik). Pri vseh javnih slavno.stih je i'adevolje sodeloval in neštetim zapel v zadnji pozdrav. Vedno vedrega lica in originalnega humorja nam je vsem čislan in priljubljen pevski prijatelj in za to mu kliCe skupni zbor kapiteljske cerkve: Bog ga obrani Še mnogo let čvi'stega in Čilega! Jaz pa, predragi pi'ijatelj, se Ti prisrčno zabvaljnjem za požrtvovalno prijateljsko sodelovanje. Velikokiat si mi pomagal iz zagate, ko mi je pi'imanjkovalo pevcev; stal si mi ob stiani kot bi-at, Bog Ti stotero povrni in daj, da bi še mnogo let pi'epeval v čast in slavo božjo! Ign. Hladnik, kapit. pevovodja. Ustanovni občni zbor „Gremya trgovcev za novomeški okraj s sedežem v Noveni mestu'' se vrši v nedeljo 15. junija 1.1. v Mestni dvorani v Novem mestu. Natančnejše v prihodnjih številkah našega lista. DomaČe in tuje novice. Na Gorjancih bu na binkoštni pon-deljek pri av. Miklavžu ob KI uri služba božja. Prijatelji platn'n, pjidite v velikem Številu ! Predavatye. 29. maja, na praznik Vnebohoda Krist, bo ob 8. ui i zvečer mesečno predavanje za žensko oiganizacijo Krekove prosvete za Novo mesto in okolico v dvoiani Rokodelskega doma. Vse veie-spoštovane Članice iu prijateljice oi'gatn'-zacije se pj'av vljudno vabijo k pi'av zanimivemu predavanju. — Vodstvo oi'ga-nizacije. Obrtno društvo za Novo mesto in okolico v Novem mestu naznanja tn vabi vse svoje člane in sploh obrtnike na družabne sestanke, kateri se »bodo vršili v naslednjih dneh t. 1. v sledečih gostilnah v Novem mestu in Kandiji, vselej ob pol 20. uri (pol 8.) in sicer; 29. maja v gostilni g. I. Matko-ta (hotel- Koklič). Dne ■ 1. junija v gostilni g, I. Košak-a. 8. junija v gostilni g. F. Jakše-ta. Dne 15. jiinija v gostilni g. J. Zurc-a (pri Štemburji) v Kandiji. 19. junija v gostilni g. i^lorjančič-a v Št. Petru (popoldanska veselica). K obilni udeležbi vabi odboi'. Ob enem so naznanja, da ima obrtno društvo dosedaj 115 Člatiov, 23 ustanovnili in veČ podpornih. Ustanovni občni zbor odseka obrtniških pomočnikov Obitnega društva za Novo mesto in okolico .se viši dne 29. t. m. ob 14. uri (2. uri pop.) v Narodnem domu pritličje. Ker je ustanovitev tega pomočniškega odseka zelo važtia, se vabi vse pomočnike, da se tega zborovanja sigurno udeleže. V skupnem interesu za obrtni stan, vabijo se tudi vsi člani Obrtnega društva za Novo mesto in okolico.' — Pripravljalni oilbor. Kegljaški odsek Obrtnega društva za Novo mesto in okolico vabi vse svoje člane, kateri imajo veselje ilo kegljanja, na sestanek, kateii se vrŠi v petek 30. maja ob 20. uii (8. uri) v gostilni g. Murna na Biegu. — Odbor, Predavanje o vinarstvu. V nedeljo, dne 1. junija po prvi maši (ob pol 8, uri zjutraj) predava vinaiski nadzornik B. Skalický v šoli v Kostanjevici „o perečih vprašanjih vinogradništva". íieleti je obilne udeležbe. Naznanilo, Podpisana zadruga naznanja vsem čevljarskini mojstrom sodnega oki'aja Novo mesto, da so od 15. maja naprej uiadne uie pii zadrugi vsak pon-deljek od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure (od 1. do 5. ure). Toi'ej ta dan in ob teh urali naj pride vsak, kdor itiia opravek pi'i zadrugi, druge dneve ne, Le v izvanrednem slučaju se dovoli izjema. — Dalje se naznanja, da se odslej naprej vrŠe pomagals^e preizkušnje vsake tri mesece to je: mesefea mai'ca, junija, septembra in deceinbi'a. Torej no bo več preizkušnje za vsakega vajenca posebej, marveč za več vajencev skupaj, ker ni umestno za vsakega posebej sklicati preizkuševalno komisijo. Vsak mojster naj vsaj en teden prej ko lio vajenec imel biti prost, to naznani zadi ugi, da bo ista vedela, koliko jih ho delalo preizkušnjo, da se vse potrebno ukrene. Tovariši čevljarji, vzeinite to naznanilo v vednost in ravnajte se po ukrepih zadruge. — Zadiuga Čevljai'jev v Novein mestu. čebelarski shodi. Na binkoštni pon-deljek 9. i-ožnika t. 1. bo Čebelaiski shod in ustanovitev čebelarske podi'UŽnice v Trebnjem in sicer ob pol 8. ni'i dopoldne. Kavno taka shoda, bosta v nedeljo dne 15. rožnika in sicer v Kostanjevici,ob 8. ui'i dopoldne, na Kaki pa ob 3. uri po[»oldne. Povsod se bo shod vršil v šolskem poslopju. Oebelai-ji, ki Vam je mai' za napredek čebelarstva, uileležite se teli shodov v obilnem številu. Živinski semnji zopet dovoljeni. Prihodnji živinski seniiiji bodo; 30. t, m, v Žužembei ku, 31. t. m. v MirnipeČi, 2. junija v Novem mestu, 10. junija v Jlužemlierku in 13. jtuiija v Treíinjem. Obeta se muogo kupcev; živinorejci, priženite toraj dovolj Živine. Čebelarski tečaj. Kmetijska šola na Gruni priredi dne 11. in 12. junija t. 1. dvodneven Čebelarski tečaj s sledečim sporedom: Življenje in oskibovanje čebel. So-vi'ažnikt in bolezni čebel. Roji. Vzgoja matic. Čebelarske potiebščine. Tečaj se piiČne 11. junija t. I. ob 2. uii popoldne. Knjigovodstveni tečju*. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 10., 11. in 12. junija t. 1, tridneven knjigovodski tečaj s sledečim sporedom: Pomen knjigovodstva. Inventui'a početkom in koncem leta, tekoče knjigovodstvo, račun čisteg^a dohodka in naznanilo za dohodninski davek. Tečaj se prične dne 10- junija t 1. ob 2. uri popoludne. Kdoi' se želi udeležiti enega izmed teh tečajev, naj se priglasi do 3. junija t 1. pri ravnateljstvu državne- kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto. Kevnejšim díl ravnate^stvo bi'czplačno prenočišče na razpolago. Trimesečni sadjarski tečaj na dižav-ni kmetijski š»li na Grmu se je končal 17. maja 1919. Po sv. maši v farni cerkvi v Š[iiiheUt je bilo kratko izpraševanje. Zaključil je izpraševanje g. nadzornik V. Rohrman s primernim nagovorom, na kar so se razdelila izpričevala, in sicer sledečim učencem; Jeras Matevž iz Šmartnega pri Tuhinju na Gorenjskem. Kokovica Fratic iz Štange pri Litiji. Keber Jožef iz ^agradišča pri HiušČi pri Ljubljani. Kmet France iz Podlipe pi-i Ajdovcu. Medved Ladislav iz Št. Jurija pri Radečah pri Zidanem mostu. Slapník Matej iz Šmart-nega pri Tuhinju na Goi'enjskem. Šuštar Franc iz Šitiartnega pj'i lii'anju. Tni'šic Ivan iz Ceiknice pri Rakekn. Tratnik Janko iz Idrije. Ti'šar Franc iz Vihnike. Žerovec Jožef iz Bleda na Gorenjskem. Omeniti je treba pii tej priliki, da so učenci ves Cas z Telikim zanimanjem sledili praktičnemu in teoi'etičnemu pouku. Dobro so se i?.vežbali praktično v splošnih delih sadjarstva, posebno pa v različnih načinih cepljenja. Obilo prilike jim je nudila šolska drevesnica, kakor tudi dreves- ' niea kmetijske podružnice, katero so prav iiiojstr.sko precepili. — Želimo jim v življenju mnogo uspeha in dosti posnemalcevi Perutninarski tečaj na kmetijski šoli na Grmn se je vršil 23. in 24. majnika. Ob 2. uri popoludne se je pričelo predavanje strokovnega učitelja Leo Goluiajei ja, kateri je udeležencem razložil pomen in važnost peiutiiinarstva, njega rentabiliteto kakor tudi najvažnejše bolezni in njih za-tiraiije. Da bi se udeležencem teoretični pouk v prihodnjem dnevn olajšal, so si ogledali šolsko kuniico in vse potrebne praktične pi'ipomočke. Dne 24. maja ob K. uri zjiiti'aj je predaval strokovni učitelj Fr. Malasuk o smotrenih načelih reje, odbiranju živali za pleme s posebnim ozirom na zgodnje se i'azvljajoča plemena. Nai avno valetije, njega ugodnosti in neprilike. Umetno valenje. Vzgoja piščet Kruiíjenje perutnine z ozirom na posamezne vrste po zimi iu poleti. O uredbi knrnic in kako bi se dale kurnice po deželi izboljšati in v snagi di'žati. Na zadnje je predavatelj opozoiil na napake pri konsei'vjranju jajc in splo.Šno priporočal rejo dobrih, čistih, udomačenih pasem, katerih jajca bi se najlažje za valenje 1'azpeČavaIa. Pi'iporočal je v večji meri i'ejo rac in gosi, posebno zaiadi večje teže mesa, masti in liuega pci'ja. Prvi liau je bilo 1 8 udeležencev, drugi dan 20. Vsi so z velikim zanimanjem sledili poukn in 30 si večino predavanj zabelježevali v svoje zi-vezke. Po pouku je sledilo še enkrat praktično razkazovanje v kurnici. Želeti bi bilo, da se v bodoče naše gospodinje in dekleta Še v večjem številu udeležnjt^jo takih predavanj. Tudi gospodarjem ne bi Škodovalo, da se zaniittajo za perutninai stvo. Oj kruha dosti! V pondeljek zjutraj sta se našli na kapiteljskcin marofn v jarku med travo dve lepi štiuci kruha, težki vsaka okoli dva kilograma. Mogoče jih je kdo tam spravil, da bi jih ob povratku iz mesta vzel nazaj, ali pa jih je kdo zgubil; tiiožno je tudi, da so jih kaki tatovi vrgli kot. pretežko breme proČ. Vidi se, da dandanes Ijuilje ne pazijo nič veČ tako na kruh kot med vojno. Koks za obrtnike. Uiad za pospeševanje obiti kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani lahko nabavi iz Nemške Šlezije poljubno množino koksa. Cena bo približno 30 do 35 K za 100 kg. Opozaijamo obrtnike, ki reflektirajo na koks, da priglasijo svoje potrebščine omenjenemu nradn najkasneje do 1. junija t. 1. Na poznejše priglase se ne bo mogoče ozirati. Našla se je dne 26. maja kuverta z naslovom „Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škoilam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani, Dunajska cesta Št. 19 (Medijatova hiša)". V kuverti pa je zavarovalna knjižica in trije dodatki. Knjižica je od Franca Zalokar iz Bele cerkve. Dobi se v Bršlinu pri Novem mestu pri Alojziju Rabiču št. 3. Različne obhajilne podobice male oblike ima v zalogi knjigarna ,J. Krajec nasi.. Novo mesto. Svarilo. Že dalj Časa poskušajo razni interesenti, ki so sovražni inozemci ali njih slamnati možje, oilprodajati pod vsemožniiii krinkami svoje premoženje, ki se nahaja v našem področju, našim državljanorii. Pri tem se mnogokrat zavajajo dobri narodni ljudje, da kupijo cela tuja imetja ali deleže in s tem omogočijo tujcem, da denar odnesejo v tujino. Po načrtu mirovne pogodbe, ki je sprejet od aliiranih držav in njihovih zaveznic, je pridržano vsem vladam teh velemoči in drŽav, da zadrže in likvidirajo vse imetje, pravice in interese, ki so jih posedovali na njim odstopljenem ozemlju nemško - avstrijski (madjarski) državljani 1. novembra 1918. Iz tega jasno sledi, da transakcije po tem datumu niso za dižave obvezne. Lahko se zgodi, da pridejo kupci v silne nei)rilike in bodo morali plačano knpnino zahtevati od kupcev nazaj. Svari se torej vsakdo, da nakupuje premoženje tujcev izven rednega likvidacijskega postopanja, ki bo uvedeno. To velja zlasti tudi za nakup delnic, prioritet od sovražnih tujcev. Istočasno se svari pred vsako prenagljeno prodajo naših imetij v sovražnem inozemstvu, kajti po načrtu mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo in Madjarsko bode tudi to vju^ašanje uredila v prid našim državljanom. — V Ljubljani, dne 24. maja 191.9, — Predsedstvo deželne vlade za Slovenijo: dr. Žerjav m. p. Največje sveto pismo na svetu je pisano v bebrejsketi) jeziku ter tehta 320 funtov. Trije moški ga imajo dosti nesti. Rečeno sveto pismo ima svojo zgodovino ali bolje povedano, svojo legendo. V letu 1512, je baje ponndil beneČanski sindikat papežu Jniiju II. težo svetega pisma v zl^tu. Torej toliko zlata, kolikor telita sveto pismo. Julij TI. je to poiuidbo odklonil. Koliko milijonov je danes vredno to sveto pismo! Ljudožrci. Švedski laziskovalec dr. Kaudern, ki se je mudil na Cebesu, je pisal v svojo domovino pismo, v katei'em je poročal lepo dogodbico. Dr. Kaudcra je stai pri nekem Kanibala „dobremu in zelo staremu možu", kateremu se je silno za malo zdelo, ko mu je raziskovalec dejal, da spada njegov rod k Ijndožrcem. „Nikoli v svojem življenju nismo bili ljudožrci", je dokazoval stari kanibal, „mi smo požrli vedno samo glave ubitih sovražnikov". Razglas o prihodnjem tečaju podkov-ske šole v Ljubljani. Novi šolski tečaj na podkovski Šoli Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani se prične 1. julija 1919. Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja klavne živine in mesa. Kdor želi biti sprejet v podkovsko šolo, naj vloži (»rošnjo za sprejem ter naj ji pi'iloži; L krstni list; 2. domovinski list; 3, zadnje šolsko spiičevalo ; 4. učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru ; 5. nravstveno spričevalo. Sinovi siromašnih staišev, ki hočejo prositi za podporo, naj predložijo tudi ubožni list. Prošnje za sprejem v podkovsko šolo naj ae do dne 15. junija 1919 vpošljejrt lavnateljstvu podkovske Šole v Ljubljani, Tečaj traja do konca decembi'a 1919. Kiloi' naiivavi sknšnjo, inoi'e po siakoiiitili [iveiipisili liobiti j)atei)f. podkovskega mojstra; brez skuštije pa ne more tiiliže izvrševati jioilkovske obrti. Ponk v podkovski šoli je biezplačeii; učenci morajo skrbeti le za živež in po-trebile šolske knjige. Stanovanje imajo nienci v Šolskem poslopjn. Učenci naj se jiglase tlan pred prifietkom teíaja v port-kovski šoli v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 59. Ker je v sloveiiskili krajih âe vedno piemalo v podkovstvn in spoznavanju kopitnih bolezni iznčeniii kovačev ter izurjenih oglednikov klavne živine in mesa, naj bi ski'bela županstva, da dobi vsaka občina vsaj enega dobiega kovača in oglednika klavne živine in mesa. — Skušnje na podkovski Šoli v Ljub^jani se bodo vršile dne 28. in 30. junija t. 1., in sicer 28. junija skiišnja i« podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovskcga tečaja, 30. junija pa za učence podkovske soie iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kováři, ki liočejo delati to skušnjo, naj se pismeno javijo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljatii do 15. junija t. 1. — Ravnateljstvo podkovske šole Slov. kmetijske diužbe v Ljubljani Dopisi. Iz Semiča. Marijina družba je priredila 4. nedeljo po Veliki noči šmarnični izlet k Mariji Pomočnici na Smuk. Saj je pa tudi cerkvica na Smuku ena iztned najbolj prt^jubljonili božjih potov v Belo-krajini. Nad Semičem vodi med vinogradi, hrastovimi ložami ni košenicatoi strma pot navkreber do zapuščenega grajskega poslopja vrh gore, ki te spominja na tabore in boje tuiikih časov. Oii tn do cerkvice se razprostira prostorita košenica z divnim i'azgledom po vsi Belokrajini in sosedni Hrvatski in je kakor vstvarjena za ljudske sliode in sestanke. Voditelj družbe g. kaplan VindiŠar je vprimei nem nagovora povdarjal razsirjeige in ČitaTqe onih člankov Bogoljuba, ki so najbolj primerni sedanjim razmeram. Dve sv. maši sta se opravili (pi'va slovesno) pred Najsvetejšim, kjer je klečalo nad 300 družbenic in ^pravilo slovesno uro molitve. Popoldan so bile slovesne šmarnice, spremljane z inenjajočimi Marijinimi kiticami. Opravila se je tudi ui'a molitve za zedinjeiqe razkolnikov, nakar je domači duhovnik Belokratrjec razložil postanek Jugoslavije in veliko nalogo, katero imajo katoliški Sh)vani izvršiti »a zedinjeige razkolnikov. Duh in potrebe časa nas silijo k teiiuj in treba odplaviti razne piedsodke, ki so razšii jeni med katoliškitiii Slovenci in Hrvati glede „vlahov" to je pravoslavnih (razkolnikov). Povdarjal je v govoru, da nam treba tistega duha za zedinjenje vzhodne cerkve, katerega so kazali križarji, ki so šli z geslom: „Bog hoče" osvobodit svete kraje iz rok nevernikov. V Rimu kažejo naklonjenost za slovansko bogoslužje, ker jih vodi duh edinosti za edino zveličavno cerkev, da preženejo predsodke, ki so jih imeli razkolniki od latinskega bogoslužja. Polni navdušenja, z geslom „Bog lioČe", da se zedinimo, smo se razšli v dobri nadi, da bo ta shod še bolj ponniožil našo ljubezen in molitve Belo-kranrjcev za razkoltio „bi ačo" na Balkanu. Iz Črnomlja. Cvetoči maj je privabil sveto navdušenje med Belokranjci za našo Jugoslavijo, ki se je pojavilo letos v izredno velikem Številu mlajev v mestu in okolici. Ki'aljica majnika, ki je kratica Jugoslavije, lahko z zadovoljstvom zre na ovenčane mlaje, ki se v vsaki vasi dvigajo Njej v čast razven ene žalostne izjeme, kjer se je napravil napis: živela socijalna demokracija (menda dotični ne znajo, kaj počenjajo). — Črnomelj ima ietos kar ti'i mlaje: pri mestni tehttiici, pi'i Stariiiavih in na kolodvoiu. Krasen je vitki in visoki mlaj v Vojnivflsi. Loka ima dva, na obeh straneh vode. Okoliške vasi: Svibnik, Kočevje, Doliliče, Grič. Mavcj'l, Rodine, Otavec, Peti'ovavas, kar tekmujejo ined sabo, kako bi se bolj „postavili" z lepim mlajem. Ki'aljica miru, ozi i ae na našo čaščenje in žrtve! Franjo Neubauer: Tam na Koroškem ... Tam v zemlji ponosnih goiá in bistrih in sinjili vniUi tri koče na griču stojijo, v pomladnem se soliicu belijo in gledajo doli na cvetne doline, odpirajo line in Čakajo sine, očete in brate ^ in vabijo v svate. Pod gúro tek(} pa vodice in hišicam trpm pretežke šumijo novice; kako je težko junaškim možem xa rodno zemljo! i Zaprejo se line, odpró bolečine potokom solza iztek iz srcá..... Pod soince priplava oblak, na hišice leže pa mrak. Oblaki goste sc in koče temné se in burja nad njimi ječé opeva bolest in gorjé! 4''|o državno posojilo se vrne v 6 mesecih Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. j Sas.ij. VI. Kakšno vreme smo imeli v Beli Kríýlni, zlasti v adleškl župniji, v zadryih 10 letih v posameznih mesecih, Tudi julij je bil nenavadno neuljudcn, grd, moker in hladen. Deževnih dni smo Jmeli 18. Včasih je deževalo kar veČ dni zaporedoma, kakor v jeseni. Nekatere dni pa smo imeli zopet prav aprilsko vreme, ko jc deževalo po večkrat na dan. Imeli smo tudi nevihte s hudimi nalivi, kakor 23,, 29. okrog 5. ure popoldne, in zopet 30. popoldne ob pol 3. uri. Najhujši je bil 23. malo pred poldnem, ko je bil pravi ciklon, ki je naredil veliko škode, posebno na sadnem drevju, deloma v vinogradih, posebno na turšici, ki je močno polegla, in na strehah, katere je razkril. Največ škode je naredil v Triiiučaii, kjer je več sadnih dreves kar polomil in izkrčil, in sadje močno otresel. Tudi turšica je bila tam skoraj vsa polegla. Juretu Vipavcu h. Št. 15. pognal Je vihar voz naložen s atrnijo izpod pristreška pri skednju. Tudi drilgod po Kranjskem in drugih deželah, po Štajarskem, in posebno Še v Trsta, je naredil ciklon v istem času ogromno Škodo, kakor je poročal „Slovenec". Zaradi obilnega deževja niso mogli ljudje sušiti in spravljati krme, žeti in sušiti strni, orati in sejati repe, posebno Še zadigi teden v mesecu. Tudi za trto je bila ta moča Izredno slaba, ker niso mogli ljudje ne škropiti ne žvepljati, ker je dež vse sproti izpral. Ugodna pa je bila mokrota za otavo, ki je bila prav lepa, in za peso in zelje. Mesec avgust pa je bil nenavadno lep, vroč in suh. Imeli smo navadno pi'av lepe, solnčne in vroče dni in v zadnji tretjini tudi že občutljivo sušo. Deževalo je le nekaj malega v petih dneh, večinoma je bila le dobra rosa. Da ni deževalo, je bila kriva bnija, ki je, zlasti v drugi polovici vedno držala in odganjala deževne oblake. Huda vročina in lepo solnčno vreme je bilo jiosebno ugodno za grozdje, a za druge piidelke, kakor repo, zelje, jteso in korenje pa slabo. Prav lahko so spravljali tudi trave, otavo in 'StriiišČa. Koncem meseca jo bilo primanjkalo Ijiidetii že vode po kalih in vodnjakih. V prvi polovici septembra smo imeli prav lepo in gorko vreme, večinoma tudi solnčno. Druga polovica pa je biia gida in je večkrat deževalo posebno od iil. do 24. skoraj neprenehoma. 5. popolilne okrog .5. ure nastal je po hudi vročini in suši vihar z velikfiti nalivom, med katerim je padala nekoliko tudi toča, ki je bila de- bela nekatera kakor orehi. Pri nas večinoma ni naredila dosti škode, pač pa v Maiiîidolu, kjer je pobelila, deloma pa tudi iiH Vrhovcih, Jiednju in Pj'ibiiicih, in nekoliko tudi v Mali in Veliki Plešivici, kjer je napravila nekaj škode na grozdju. Prav močno pa je bila padala, kakor je bilo slišati, v Dubravah in Suliotincu. Tudi 13. po nočj ob je padala med hudim nalivom zopet nekoliko toča. V noči od 21. do 22. pa je zapal na Gorjancih nad sv. Frančiškom do Planine prvi sneg. 30. pa smo imeli po dragah mraz. Oktober je bil povečini ugoden. Imeli smo večkrat lepe, solnčne in gorke dni. Deževalo je sicer tudi večkrat, pa le po malo. Ker nismo imeli posebnih mrazov, je ostalo listje po trtah še ves mesec. Novembra je bila prva polovica večinoma ugodna, večkrat lepa in gorka, v drugi polovici pa neugodna. Imeli smo večkrat meglene in oblačne dni. Bilo je tudi hladno. V noči 12. je močno snežilo, a je sneg kmalo izginil. Tudi sicer je se parkrat snežilo po iiialo. Mesec december je liil večinoma piav ugoden in nenavadno gorak. Sicer je bila večkrat megla ali oblačno, vendar pa smo imeli tudi nekaj prav lepih dni. Deževalo je večkrat, a snežilo pa malo. Le na sv. večer je snežilo vso noč in na sv. dan dopoldne in je palo nekoliko snega, ki je pa za kake 3 do 4 dni že izginil. Tudi v noči od iJ3. do 30. je nekoliko pobelil. Toplo pa je bilo skoraj ves mesec in je bil toplomer, razun prvih 3 dni in 31. zjutraj, ves mesec na ničli, ali nad njo. Vsied nenavadne gorkote so cvetele marjetice, jagode, naglji itd. L, 1915. Prva tretjina januarja je bila prav ugodna, gorka in skoraj brez snega, le v noči od 10. do 11. je malo zapal. Imeli smo nekaj prav lepih, toplih in soinčnih dni. V prvem tednu meseca so prihajali nekateri šolarji celo bosi v šolo. Zvečer smo videli celo govnjače (geotrupes stercorarius), ki so letali okoli, kakor v spomladi. Tudi druga tretjina je bila precej ugodna in gorka. Četudi je parkrat snežilo. Izredno grda pa je bila zadnja tretjina meseca, ker je prav obilo snežilo, kar več dni zaporedoma, posebno od 2tí. do 28., in smo imeli prav veliko snega, bilo ga je Čez pol metra na debelo, da G đni ni mogel priti postni sel iz Črnomlja k nam. Vendar pa zima ni bila huda do 30. Ta dan pa je kazal toplomer zjutraj ob 7. uri 9 0, 31. pa 14 0. Popoldan pa je bil ves mesec samo 4 dni pod ničlo, največ 31. (j C. Ker je bil pa zapal aneg nenadoma in tako debel, ostalo je več gospodarjev popolnoma brez drv, ker so mislili, da jih bodo vozili lažje na saneh po snegu, a zdaj jia niso mogli zaradi predebelega snega nikamor, ker je bil sneg živini do vampa. Primorani so bili sekati kar aadno drevje po vrtih ali v bližini cest, da so imeli s Čim kuriti. Sneg je pa polomil tudi precej drevja, posebno sadnega. Kako debel sneg smo imeli, nam priča tudi to-le: 28. je hotela priti neka oseba iz Ljubljane k nam v vas Dolenjce. Sporočila je domu, da naj jo čaka voz v Črnomlju, kamor se je pripeljala z vlakom. Toila ker ni mogel od nas nikdo v Črnomelj, najela je tam sani. Pa sta se ilopeljala po naši cesti samo četrt ure daleč iz Črnomlja in sta se morala vrniti v Črnomelj, od koder se je odpeljala oseba zopet v Ljubljano, ker ni mogla nikamor. Na prodaj koz3-dDjill