KLIMA LJUBLJANE MANOHIN V1TALIJ Uvod. Podnebje Ljubljane je jako dobro obdelal že prof. F. Seidl v delu »Klima von Krain« na podlagi opazo vanja od leta 1851.—1880. še kasneje je izdal prof. dr. Fessler specialno delo o ljubljanski klimi (Die kli- matischcn Verhaltnisse von Laibach).1 Temperatura je izračunana na podlagi podatkov od 1. 1851.—1910., ostali klimatološki elementi pa za dobo 1896.—1911. Pomanjkljivost Fesslerjevih podatkov temperature obstoja v tem, da Fessler dejansko ni izračunal po vprečne temperature za vsak dan, ampak je samo ena komerno razporedil podatke med gotovimi datumi. Zato se iz teh podatkov ne vidijo jako važne značil nosti, namreč mrzle in tople reakcije. Srednjo me sečno temperaturo sem izračunal za dobo 1881.—1936. brez prekinitve in dobljene vrednosti sem dodal k Seidlovim podatkom, vsled česar sem dobil povprečne mesečne in dnevne temperature leta za dobo 1851. do 1936. Delal sem po Hannovem načinu,*2 to se pravi: izračunal sem za vsak dan aritmetični povpreček za dobo od 1851.—1936. Zato, ker aritmetični povpreček vobče dejansko ne nastopa, sem navedel za isto dobo tudi vrednost, ki je najbolj verjetna. Cilj aritmetič nega povprečka je le ta, da bi dobil za dolgo dobo potek temperaturne krivulje, ki je polna motenj, ki so značilne za določene datume. Zato, ker se datum motenj v teku časa spreminja, sem tudi napravil za krajšo in bližjo dobo (1881.—1936.) enako krivuljo. Končno sem še napravil pregled datuma po dejanskem nastopu motenj v najnovejšem času (1930.—1936.). V tem oziru seni se pri primerjavi obeh krivulj ravnal po Schmaussovem delu »Zur Klimavervverfung und die Jahrhundertwcnde« v Bjerknes-Festband. Razlika obstoja le v tem, da sem računal vrednost za vsak dan, Schmaus pa le po pentadah. Poleg tega sem še opustil vsa matematična raziskavanja. 1 »Jahresbcrieht der k. k. Staats-Oberrealschule in Lai bach fiir das Schuljahr 1912/13.« Laibach 1913. 2 Hann: »Handbuch der Klimatologie«. Popolnoma analogno kot s temperaturo sem po stopal tudi z drugimi klimatskimi elementi. Le pri padavinah sem se nekoliko ravnal po Hellmannu »Un- tersuehungen iiber die jahrliche Periode der Nieder- schlage in Europa«. Težave sem našel v tem, da je bil termometer 1. 1923. premeščen iz realke, kjer je bil montiran na severni strani na oknu v višini 8 m nad tlom, v žensko bolnico v posebno leseno hišico sredi vrta v višini 2 m nad tlom. Radi drugega in boljšega montiranja termometra moramo pretrgati homoge nost podatkov po letu 1923. O tem je že veliko pisal znameniti J. Hann (M. Z. do leta 1914.), ki je sam kontroliral na vseh glavnih meteoroloških postajah Avstro - Ogrske montiranje termometrov. Razlika po novem montiranju je po večini precejšnja. O tem piše tudi \V. Naegler, »Wahrscheinlichkeit des Eintritts und der Dauer von Frost in Sachsen fiir je- den Tag des Jahres, dargestellt in Prozenten der moglichen Falle«. M. Z. 1926., 10, ki pravi sledeče: v Dresdenu je v višini 2 m nad tlom nastopal povprečno zadnji mraz 19. IV., v višini tal pa 2. V. Iz tega sledi, da četudi je izprememba v višini nad tlom malen kostna, pa je vendar zelo važna, o čemer tudi poroča Hann-Siiringova knjiga »Lehrbuch der Meteorologie«. Kaj šele, če tudi močno spremenimo horizontalno raz daljo (posebno v mestu, kjer igra ogromno vlogo po zicija domov, tovarn, material cest in domov itd.), ženska bolnica v Ljubljani se nahaja pod vplivom vzhodnega dela ljubljanske kotline (aerodrom), realka pod vplivom barja. Poleg tega je tudi vpliv mesta v vrtu ženske bolnice mnogo manjši kot v realki. Zato je bila neizogibno potrebna redukcija podatkov od 1. 1923. dalje, da bi dobili homogenost skozi vso dobo od I. 1851.—1936. Redukcijo sem izvršil s po močjo primerjave s Kamnikom.3 še bolje bi bilo, če bi vzel za primerjavo čim več postaj, ki spadajo v zono ljubljanske klime, toda na žalost nisem nikjer našel nepretrganih podatkov. :i Gl. Seidl »Klima von Krain«, S. II. LJUBLJANA - KAMNIK i (Minus) Redukcijski faktor za dobo od I. 1881.—1895. in za dobo 1912.—1916. Redukcijski faktor minimalne temperature zaznamovan s črko m, za maksimalno temperaturo z M. Meseci: I. ni M 0,31 0,64 Meseci: VII. ni M —1,13 2,67 Meseci: I. m M — 0,16 1,27 Meseci: VIL m M —2,57 2,33 II. ni M 0,4 0,98 VIII. m M —1,19 2,53 II. m M 0,6 1,81 VIII. m M —1,24 2,54 III. ni M - 0,61 1,90 IX. m M 0,55 1,77 Leto PJ25. III. m M 0,10 1,16 IX. m M —0,60 1,81 IV m 1,14 X. ni 0,0 1935. IV m 0,54 X. m 0,13 M 1,89 M 1,37 M 1,93 M 1,93 V. m 1,33 XI. m 0,30 V. m —1,67 XI. m —0,26 M 2,70 M 0,98 M 1,53 M 1,11 VI. ni M 1,69 2,70 XII. m M 0,05 1,20 VI. m M 1,90 2,10 XII. m M —0,29 1,86 38 Redukcijski faktor povprečne dnevne temperature. Leto 1881.- -1901. Meseci: I. m 1,33 Meseci: I. 0,88 Za povp. tenip. za min. tenip. za maks. temp. II. 1,15 II. 1,33 I. 0,45 0,47 -0,73 III. 1,39 III. 1,18 11. 0,18 —1,00 0,83 IV. 1,0!» IV. 1,42 Redukc III. 0,21 — 0,71 0,74 V. 1,20 VI. VII. 1,58 1,66 Leto 1!)25. -11)35. V. 1,23 ijski faktor (Realki IV. 0,33 - 0,00 —0,04 VI. VII. 1,45 1,60 med realko in VIII. 1,53 VIII. 1,50 žensko i — ženska bolnica.) (Minus.) V. VI. —0,03 0,13 0,34 0,21 1,17 0,54 VII. 0,00 1,44 0,34 - IX. 1,40 .IX. 1,64 bolnico. VIII. 0,03 0,05 -0,01 X. 1,17 X. 1,28 IX. 0,24 1,15 -0,04 XI. 1,00 XI. 0,78 X. 0,11 0,13 0,56 XII. 0,84 XII. 0,70 XI. 0,12 0,04 0,13 XII. 0,08 0,34 -0,66 Kar se tiče dela pri računanju podatkov, se da povedati, da sem bil zato, ker nisem imel adiatorja, prisiljen izvršiti nič manj računov kot 40.000 = CO 356 X 50 X 2 = 35.600, in to le pri računanju po vprečne dnevne temperature. Faktor 2 prihaja od tod, ker sem moral vsako vrednost najmanj dvakrat prešteti, da bi se s tem iz ognil napaki. K temu je še potrebno prišteti računanje ekstremov za dobo 1881.—1895. in 1911.—1936. Za dobo 1895.—1911. sem uporabil Fesslerjcve podatke, število računov znaša v tem primeru 40 X 12 X 2 = 960. če k temu še prištevamo račune oblačnosti, pada vin itd., potem se lahko prepričamo, da je število ra čunov znašalo najmanj nekako 40.000. S pomočjo adiatorja bi se dala navedena vrednost zmanjšati na polovično vrednost in pri tem prihraniti ogromno na času. i PRVO POGLAVJE. Temperatura v Ljubljani. Trabert1 je izračunal, da znaša povprečna letna temperatura med 46° in 47° severne širine za dobo 1851.—1900. v višini 290 m 9,5° C. Ljubljana se na haja na 46° 3' sev. širine in je imela v dobi (1851. do 1900.) povprečne toplote le 9° C. Iz tega sledi, da ima Ljubljana relativno hladno podnebje. Toda od 1. 1900. naprej so se izkazale jake perturbacije klime ne le v Ljubljani, ampak sploh v vsej Zahodni in Srednji Ev ropi; zime so namreč postale mnogo milejše.5 Iz krivulje povprečne dnevne temperature se vidi, da temperaturni potek v Ljubljani, kot sploh povsod v zmerno klimatskem pasu, ni enakomeren, ampak je poln skokov navzgor in navzdol na gotovih datumih. To pomeni, da je okrog teh datumov mrzla oz. topla reakcija tako pogostna, da se je njen vpliv izkazal v povpreč za dolgo dobo. Nekateri od teh datumov so se nekoliko spremenili od zadnjega stoletja, kar se vidi iz primerjave krivulj povprečne dnevne temperature za dobo 1881.—1935. in za dobo 1851.—1880. Najbolj redne mrzle reakcije so zastopane v intervalu ± 1 dan 1 Trabert: »Isothermen von Osterreich«, Denkschriften der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften mathem.- naturw. KI., LXXIII. Bd.; dlese Arbeit bezieht sich auf die Beobaehtungsperiode 1851 bis 1900. (Citirani po Fesslerju, str. 52.) 5 A. Schmauss, »Zur Klimaverwerfung um die Jahrhun- dertwende«. Beitriige zur Physik der freien Atmosphare. Bjerknes-Festband 1932. Leipzig. 12. L, 12. II., 15. V. Ta datum velja za najnovejšo do bo. Prej je bila bolj redna majska mrzla reakcija le denih mož 12. V., dočim zdaj ta mrzla reakcija včasih sploh ne nastopa. študij o navedeni temi najdemo v Hann-Suringovem delu »Lehrbuch der Meteorologie«. V tej knjigi naj demo tri temperaturne krivulje za Pariš, Bratislavo in za Dunaj. Te krivulje so izračunane za 60 letno dobo. Metoda računa je bilo iskanje navadnega arit metičnega povprečka, ki je še nekoliko korigirana po računanju verjetne napake (Gauss-Besseleva formu la). Vse tri krivulje kažejo v glavnem datume nastopa dotične temperaturne izpremembe, različne od ljub ljanskih po večini le za kak dan. Drugo preiskavo o vezi vremena z datumi imamo pri G. Hellmannu »Berliner Berichte« 1923, 4. Avtor je lepo pokazal, da so bili znameniti ledeni možje (11.—12. maja) bolj reelni v dobi 1766.—1845., in sicer v intervalu med 11.—15. majem. V času 1846. do 1915. je res nastopala v posameznih desetletjih v tem intervalu mrzla reakcija." V glavnem je reči, da je verjetnost nastopa padca temperature na ledene može popolnoma enaka kot pri drugih datumih. Toda niti o rednosti nastopa tendence dotične izpremembe tem perature ni nobenega dvoma, o čemer pravi tudi sam Schmauss." Vremenski prognozi tak statistični kole dar le neznatno pomaga, ker se amplituda in abso lutna vrednost temperature ter točnost datuma močno spreminja vsako leto. Enako" trdi tudi Bergeron.7 Schmaussov študij o izpremembi klime v Evropi v toku dobe 1881.—1920." je jasno pokazal (gl. krivulje na str. 42., 43.) eksistenco mrzlih in toplih navalov v zvezi z datumi. Datumi so vobče isti, kot sem jih našel za Ljubljano. W. Naeglerjevo delo »VVahrschein- lichkeit des Eintritts und der Dauer von Frost in Sachsen«, M. Z. 1926, 10. Avtor posebno poudarja ne zanesljivost starih podatkov vsled slabo montiranega termometra! Za 60 letno dobo je izračunal verjetnost nastopa mraza v dobesednem pomenu {temperature pod 0°), pa tudi verjetnost dolgotrajnosti tega mraza, in sicer za Dresden. Maksimalna letna vrednost verjet nosti 2 dnevnega mraza poda na 23. XII., in sicer = 45 %. Najmrzlejše mesto Saške, Rehefeld, ima 23. XII. 100 % verjetnosti, da bo temperatura segla pod 0°. Iz 8 Schmauss, »Zur Klimaverwerfung um die Jahrhundert- wende«. Bjerknes Festband 1932. T T Bergeron, Meteor. Z. S. 1930, 240. 39 navedenih avtorjevih (Naegler) krivulj se jasno vidi, da dosežejo datumi z večjo in manjšo verjetnostjo mraza le redkokdaj 50% (n. pr. v Ljubljani). Pre cejšnja razlika med Ljubljano in Saško obstoja v tem, da nastopi pri nas maksimalna verjetnost mraza 12. L, ne pa 23. XII. Omeniti moram, da, če iščemo mrzli oz. topli naval, ki bi bil vezan točno na dotični datum, potem velikost verjetnosti le redko kdaj doseže 50 % (n. pr. v Ljub ljani 12. L). Slika se pa popolnoma spremeni, če k dotičnemu datumu dodamo in odbijemo po 1 dan in preiskujemo verjetnost navala že za dobo 3 zapored nih dni. V tem primeru se verjetnost pri mnogih da tumih stopnjuje zelo visoko, kot n. pr. 12. I. in 12. II. do 75 % (za dobo 1851.—1936.). Zato so vsi datumi, ki so navedeni v mojem delu kot značilni, po dotični izpremembi vremena,8 navedeni s točnostjo (j^D dneva. Letni in mesečni tok temperature v Ljubljani. Najnižja dnevna temperatura Ljubljane v toku leta nastopa povprečno 16. I. (1851.—1935.) in znaša —3,16. Za dobo 1881.—1935. pada ta minimum na 15. I. in znaša —3,1°. Navedeni datum velja kot povprečni, dočim se dejanski nastop minimalne dnevne temperature le zelo redko ujema s tem datu mom. V zadnjih letih se je izkazalo (1930.—1937.), da je dejanski januarski minimum zastopan v inter valu med 19. in 27. Absolutni letni dnevni minimum se le nekako 50%-no ujema z januarskim in v 50 % nastopa v februarju, namreč med 10. in 15. februar jem, redkeje med 4. in 8. II. Letni minimum ni v decembru skoraj nikdar zastopan, še redkeje pa na stopa v novembru ali v marcu. Zimska temperatura je v Ljubljani zelo labilna in podvržena izpremembam najbolj v januarju, kjer doseže interdiurna variacija povprečne dnevne temperature maksimalno letno vrednost, namreč (po Fesslerju) 2,10°. V zadnjih letih (1930.—1937.) se je izkazalo, da obstoja jaka kriza januarskega vremena v intervalu + 1 dneva, in sicer 1., 7., 19. ter med 26. in 30. Okrog navedenih datumov (v intervalu ± 1 dneva) opažamo v 80 % izpremembo temperature, pri čemer prevladujejo okrog 1. in v intervalu med 26.—30. dvige tempera ture, dočim je 7., 15. in 19. mrzla reakcija redno za stopana, toda včasih0 se javlja pred to mrzlo reakcijo topel naval.10 Ekstremni minimum je znašal v janu arju — 26" (v realki), in sicer 14. I. 1893. Februarska dnevna temperatura ne variira tako kot januarska. Interdiurna variacija dnevne temperature znaša v februarju po Fesslerju 1,76°. Toda povprečna me sečna temperatura v februarju se giblje v širšem in tervalu kot januarska. Tako je n. pr. najnižja januar ska temperatura znašala -9°, najvišja pa 5,1° (1936.), 8 Navedeni datumi niso značilni samo po mrzlem oz. toplem navalu, ampak tudi po izpremembi drugih meteo roloških elementov, n. pr. padavin. Zato, ker je koledarsko leto dejansko ea. {U dneva krajše od astronomskega, bi morali pričakovati majhno premaknitev tudi datuma, ki je značilen za dotično spremembo vremena, toda tega se ne da ugotoviti statistično, ker se dotične izpremembe vre mena gibljejo v intervalu 3 dni ali celo več. • V 15 % do 20 %. 10 Na podlagi opazovanja 1851.- 1936., od 1. 1900. naprej male spremembe v datumih. dočim najnižja februarska —9,00,11 najvišja pa 6,4 °.n Pogosto1'2 je že v februarju prava pomlad, vča sih pa tudi prava zima. Najnižja februarska dnevna temperatura nastopa povprečno13 10. februarja. Tudi dejanski temperaturni minimum opažamo najčešče okrog tega datuma ali točneje v intervalu med 10. in 15. Velika verjetnost toplega navala obstoja med 15. in 17. februarjem. Najnižja temperatura v februarju -25.6014 (v ženski bolnici) 3. II. 1929. Jako nizka vrednost je bila zabeležena še 14. II. 1932., namreč — 23,5 ° " (v ženski bolnici). Potek pomladanske tem perature je tudi jako neenakomeren in poln mrzlih reakcij. V marcu so najbolj kritični (veljajo za 80 "/,,) dnevi okrog (±1 dan), 4., 8., 12., 16., 20., nekoliko manj kritični (do 70 %) pa so okrog 23. in 27. Okrog navedenih datumov ni redkost, da po toplih pomla danskih dnevih zopet pritisne zima. Interdiurna va riacija povprečne dnevne temperature znaša v marcu po Fesslerju (1896.—1911.) 1,54°. V aprilu nastopa sekundarni maksimum vrednosti inlerdiurne varia cije dnevne temperature. Ta vrednost znaša po Fess lerju 1,64°. Potek dejanske temperature v aprilu je še manj stabilen kot v marcu. Hude mrzle reakcije s snegom nastopajo povprečno enkrat v času 2 let. Najbolj kritični dnevi za nastop snega so okrog 4., 8., 19. Manj kritični, toda še precej nevarni datumi so 12., 17., 24.15 Majske temperature kažejo v Ljubljani, kot povsod v Evropi, relativno še močnejše mrzle reakcije kot v marcu in aprilu. Ta je predvsem nevarna okrog 7., 11., 15., 27. Statistika10 kaže, da se nevarnost slane zmanjšuje od začetka meseca proti koncu. Iz tega sledi, da so mrzle reakcije ob začetku meseca bolj ne varne (za poljedelstvo) kot poznejši. Tako je n. pr.: od 1. 1930.—1936. le enkrat bila mrzla reakcija 1. V., namreč 1. 1935., in je prinesla slano (temperatura je ponoči v ženski bolnici znašala — 2 °, na aerodromu — 3"). V isti dobi je okrog 7. nastopala mrzla reak cija redno vsako leto. Okrog ll.17 maja pa je v isti dobi nastopila 5 krat. Okrog 15. pa vsako leto v na- značenem intervalu enkrat in enako tudi okrog 27. V. Interdiurna variacija povprečne dnevne temperature v maju znaša povprečno (po Fesslerju) 1,57° C. Junij ska temperatura je tudi kot majska zelo nagnjena k mrzlim reakcijam,18 ki so tukaj najbolj pogoste okrog 7., 11., 19. in 29. Relativni padec temperature je v tem mesecu pogosto še večji kot v maju, toda ne prinaša 11 Vrednost temperature reducirana na realko. 12 V 50 % je februar nadpovprečno topel, v 25 % je pre mrzel in v 25 % je normalen (doba 1851.—193(i.). 1;t Mehanični, oziroma aritmetični povpreček. 14 Minimalne temperature v Zvezdi so celo nekoliko nižje kot v ženski bolnici. Seidl »Klima von Krain« ekstrem 2. II. 1830. — 28,8°! 15 Sneg v aprilu v 80 % pada na navedenih datumih. 10 Hann-Siiring, »Lehrbuch der Meteorologie«. Rouch, »Methode de prevision du temps«. 17 Zato, ker ta mrzla reakcija variira v intervalu od 10. do 15. maja, se ne da opaziti te reakcije na krivulji po vprečne temperature za dobo 1851.—1930. Kljub temu, da 70 % ta mrzla reakcija pride 11. ali 12. maja, jo zabrišejo v povprečku zelo visoke vrednosti temperature, ki so vobče značilne pred nastopom mrzle reakcije (topel sektor depresije) in ki pridejo na ta datum pri zakasnitvi re akcije. 18 Hann-Siiring, »Lehrbuch der Meteorologie«. 40 slane in zato ni tako znan pri kmetih, kot n. pr. zna meniti ledeni možje.18 Temperaturna krivulja v juliju je v primeri z junijsko precej umerjenejša. Toda tudi ta ni brez mrzlih navalov, ki obiskujejo julij najbolj pogosto okrog 7., 13., 15., 22. in 30. Povprečna inter diurna variacija srednje dnevne temperature je pre cej visoka (1,57 ° C po Fesslerju), toda to znatno vred nost nam razlagajo visoke julijske temperature, vsled česar nastopajo velike amplitude. V dobi od 1851. do 1935. je bil najtoplejši dan povprečno (najvišja po vprečna temperatura za celo leto) dne 17. julija, za dobo od 1881.—1935. pa 22. julij. Tudi dejanski tem peraturni maksimum je nastopal v območju istega in tervala. Temperatura v avgustu je nekoliko mirnejša kot v juliju. Mrzli navali so pogosti okrog 4., 13. in 23. Interdiurna variacija znaša po Fesslerju 1,53 "C. Pre cej pogosto (v 40 %) je absolutni letni ekstrem tem perature dosežen v avgustu. Septembrska tempera tura je pa v vsem letu najbolj umirjena. Interdiurna variacija znaša za ta mesec po Fesslerju 1,29" C. Mrzli in topli navali so vobče manj izraziti. Najbolj kritično je vreme okrog 19. septembra in takrat so zelo verjetni i topli i mrzli navali (80%-no so enako pogosti topli in mrzli navali). Okrog 5. septembra pa se redno javlja mrzla reakcija. Oktober je glede svoje temperature zopet kritičen. Povprečna dnevna inter diurna variacija še ni posebno visoka (1,56° Fessler), toda absolutna je jako velika. (Gl. tabelo.) Najznačil nejši mrzli naval nastopa 60 % 15. X. in ima to zna čilnost, da mu sledi ponoven naval dne 1. XI. še red- nejši mrzli naval se javlja okrog 19. X. Od novembra in decembra pa do januarja postaja temperatura vse bolj in bolj nemirna. Interdiurna variacija narašča (gl. tabelo), število toplih navalov se postopoma zvi šuje. Izmed zelo rednih (nad 80 %) mrzlih reakcij V mesecu novembru lahko omenim one od dne 19. XI. še precej pogosto (do 70 %) pade temperatura okrog 12. XI. Med 5. in 10. po večini nastopa topel naval. V decembru pa se javlja najbolj redna mrzla reakcija okrog 19. Okrog 1. XII. obstoja zelo velika verjetnost temperaturnega dviga ter južnega vremena: v 75 % za dobo 1920.—1936. je 1. XII. južno vreme. Povprečna temperatura z upoštevanjem redukcije. 1864.—1870. 1871.—1880. 1881.—1890. 1891.—1900. 1901. 1910. 1911. 1920. 1921. 1930. 1930. 193«. 73 letni povpredek / \ ) \ m 1. 2,8 2,0 —3,0 —2,5 —2,4 0,5 —1,1 1,4 1,2 —1,6 —2,0 > na rt II. 0,8 0,0 0,8 0,3 0,2 0,9 —0,1 0,2 —0,5 —0,3 0,0 :alko. ' * III. 3,8 1.1 1.0 4,3 4,9 5,9 4,9 4,8 4,2 4,0 4,5 IV. 9,6 10,0 9,5 9,3 9,1 9,5 8,8 9,0 S,9 9,2 9,4 mehanično V. 15,4 12,9 14,8 13,7 14,2 14,7 14,1 14,1 14,1 14,1 14,2 vzeto. VI. 17,6 17,8 17,6 17,6 17,9 17,6 17,2 17,1 17,8 17,7 17,6 VII. 19,6 19,8 19,9 19,7 19,6 19,3 19,6 19,6 19,9 19,9 19,7 VIII. 17,9 18,8 18,5 18,3 18,9 18,5 18,3 18,3 19,0 19,0 18,5 IX. 15,3 14,8 14,7 15,0 14,4 14,7 14,6 14,7 15,0 15,2 14,9 X. 9,4 10,0 9,1 10,3 10,2 9,2 9,9 10,0 10,4 10,5 9,8 XI. 4,2 3,3 3,5 4,5 3,5 4,1 5,3 5,2 5,2 5,1 4,2 XII. —0,1 —1,9 -1,0 —0,9 1,0 2,2 0,1 0,1 0,1* 0,0 -0,1 I.-XII 8,9 9,2 9,0 9.1 9,3 9,6 9,2* 9,2* 9,4* 9,2 Temperaturni ekslremi za dobo 1851. 1936. Aperiodični I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. (absolutni) minimum1" —26,0 —25,6 —18,6 —8,0 -2,2 4,5 7,2 5,2 1.0 (3. II. 1929.) Aperiodični (absolutni) maksimum 12,8 17,0 22.8 25,9 30,1 38 36 34,3 31,0 X. XI. XII. (11.xn.t870.) 10.7 —16,8 —26,4 24.8 17,8 14,2 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust Sept. Oktober Nov. Dec. Leto Povprečni Variacija . ekstremi povprečne mterdiurne dnevne variacije tempe- povprečne rature . dnev°e temperature Tabela interdiurne variacije temperature po Fesslerju za dobo 1896. 1911.™ Dvig 2,10» 1,76" 1,54» 1,64» 1,57" 1,55" 1,57" 1,53» 1,29" 1,56° 1,75» 1.82» 1,64» 0,4» 5,8" 5,5" 5,5« 5,0" 5,9" 5,5» 5,6» 4,9» 5,8" 6,4» 6,9» 9,1» 10,4» 1907. 9,0» 1902. 7,7° 1901. 5,0° 1903. 5,5» 1900. 5,7» 1901. 5,1» 1906. 5,0» 1909. 4,6" 1903. 10,6" 1.909. 9,9» 1911. 11,0" 1898. 11,0" 1898. (28. XII.) Padec 10,0" 1907. 7,8» 1906. 8,2» 1899. 9,0» 1911. 9,0» 1897. 10,4» 1900. 9,2" 1910. 8,6» 1905. 7,0» 1897. 8,7" 1903. 8,2" 1901. 9,4» 1906. 10,4" 1906. (2. VI.) Povprečna frekvenca variacije temperature v navadnem tempera turnem intervalu 0-1,9" 2-3,9" 4-5,9" 6-7,9» 8-9,9" 10,12" 17,7" 18,1" 21,8" 20,1" 21,6" 21,1" 27,7" 23,0" 23,4» 22,0" 19,1" 20,5" 250,1" Povprečna frekvenca interdiur ne variacije povprečne dnevne temperature Dvig Padec > 4» > 8" > 4» > 8" 8,0» 7,4» 7,5" 7,8" 7,5" 7,1" 7,5" 5,8" 5,3» 6,6» 8,4" 7,1» 86,0" 4,1» 0,9" 0,1» 0,2» 2,7" 0,19" 2,0» 1,1° 1,8» 1,5» 1,3" 1,3« 1,8" 1,1" 1,9» 1,7" 2,3" 0,4" 0,5» 0,2» 0,3» 0,3» 0,4» 0,2» 0,2» 0,3» 0,6" 0,8» 0,1" 0,1" 0,1» 0,1" 0,1° 0,1" 0,2" 0,1" 0,2" 0,2" 0,1» 0,1° 0,1" 1,4» 0,8» 0,5» 0,0» 0,2» 0,3» 0,1" 0,2» 1,0» 1,5» 2,1" 0,18« 0,06» 0,13» 0,19» 21,9" 5,1" 1,4» 0,5" 11,4» 0,7» 2,5» 1,1" 0,9» 1,6» 1,3" 1,5« 1,6» 2,1» U" 1,4» 0,9» 1,3» 17.3" 0,06« 0,06» 0,13« 0,13« 0,19" 0,06" 0,19« 0,06» 0,06" 0,06" 1,0» Seidl, »Klima von Krain«, S. 546: absol. minimum 2" Fessler, S. 63. 41 Razporejenost temperature v Ljubljani. Vpliv mesta na temperaturo. Z merjenjem temperature na Dunaju so dognali sle deči rezultat:'-1 v sončnem poletnem dnevu izkazuje temperatura v parkih, ki se nahajajo v mestu samem, jako depresijo temperature v primeri s cesto. Dife renca temperature pogosto doseže 5° C. Razlika tem perature med cesto in okolico doseže celo 10° (pri mirnem in sončnem poletnem dnevu), kar so ugotovili v Berlinu.22 V tem primeru je bila temperatura v vi šini 300 m nad cesto za 1° C višja kot na isti višini v okolici. V toku noči se ta diferenca oziroma depresija znatno zmanjšuje. Amplituda v mestnih parkih je znatno manjša kot na cesti. V Berlinu se vpliv mesta že izkazuje v razdalji 10 km naokrog. V Ljubljani sem opazil sledeče dejstvo: termometer v Zvezdi, ki je montiran v višini 1 m nad tlom, kaže pred sončnim vzhodom po jasni in mirni ter mrzli noči depresijo do 2 ° C in to v primeri s temperaturo na Meteorološkem zavodu na univerzi, kjer je termo meter montiran v višini 10 m nad tlom. Vpliv lastnega izžarevanja termometra v Zvezdi bržkone ne more povzročati te depresije, ker ga ščiti pred tem kovinska hišica. Temperatura na vrtu ženske bolnice, kjer je termometer montiran v višini 2 m nad tlom, skoraj ne kaže nobene razlike v primeri s temperaturo v hotelu Tivoli, ki se nahaja na osojni strani Tivolskega griča v gozdu samem. Termometer v hotelu Tivoli je montiran v višini 10 m nad tlom in nekako 30 m nad mestom. Jutranji minimum v Zvezdi je tudi nižji kot v ženski bolnici in kot v hotelu Tivoli in ta razlika je skoraj vedno = 1 ° C. Maksimalne temperature v ženski bolnici v jasnem in mirnem poletnem dnevu so znatno višje kot v hotelu Tivoli. Diferenca doseže včasih 3%, kot n. pr. 28. VI. 1. 1935. (ženska bolnica 38" C, hotel Tivoli 34K.° C), če pozimi vlada jasno in mirno vreme, sta minimalni temperaturi v ženski bolnici in hotelu Tivoli skoraj enaki, toda maksimum je v hotelu Tivoli po večini nekoliko višji in diferenca doseže včasih 1" C. če piha vsaj majhen mrzel veter, tedaj je tudi maksimalna temperatura v hotelu Tivoli nižja kot v ženski bolnici in ta razlika doseže včasih 2° C, kot n. pr. 21. I. 1937. Pri mrzlem, vetrovnem in oblačnem vremenu je temperatura v Tivoliju precej nižja kot v ženski bolnici; diferenca znaša pozimi po večini nad 1° C, poleti pa celo nad 2° C. Aerodrom, kjer je termometer montiran nad tlom v višini 2 metrov, kaže izrazito depresijo minimumov v primeri z mestom, pa tudi z žensko bolnico in s ho telom Tivoli. Po jasni in mirni noči doseže ta dife renca 6,5° C, kot n. pr. 11. II. 1936. Dnevni maksimum pa je na aerodromu po večini nekoliko višji kot v me stu (v ženski bolnici) in pozimi doseže ta razlika včasih 2° C, kot n. pr. 11. II. 1936. čez poletje je tem peraturni maksimum na aerodromu skoraj enak temu v ženski bolnici, dočim je v hotelu Tivoli ob tern času precejšnja depresija temperature. Tolmačenje navedenega je sledeče: Mesto vpliva na temperaturo vsled sledečih vzrokov: 21 Meteorologische Zeitschrift. Dezember 1931. F. Stein- hausen, »Beobachtungen zum Stadteklima«. S. 491. 22 Meteorologische Zeitschrift. Oktober 1936. Grunow, »Der Luftaustausch in der GroBstadt«. 1. Vsled drugega sestava atmosfere kot v okolici (mestni zrak namreč vsebuje več prahu kot podežel ski, poleg tega saje itd.). 2. številna poslopja povečajo površino kontakta zraka s trdno materijo, s čimer v zvezi je učinek se grevanja večji in bi bil tudi večji učinek ohlajevanja, če ga ne bi oviral CO2. 3. Specifična toplota cest (vsled asfalta) in domov je vobče večja kot okolice. Navedeni faktorji pribli žujejo klimo mest klimi oceanov, CO2 pa nekoliko zvišuje temperaturo. Isto kot v vsakem mestu opa zimo tudi v Ljubljani: jutranji minimum je višji kot v okolici, maksimum pa skoraj enak ali celo nižji. V Zvezdi (vsled zelo na široko razpostavljenega domovja in ker se tukaj začne dvigati grajski hrib, ki ima bo gato vegetacijo, ter Zvezda sama ima precej dreves) ni veliko CO2 in so zato tukaj minimumi znatno nižji kot v neposredni okolici, ker so ozke ceste, ki so brez vegetacije. V hotelu Tivoli je temperatura zraka v tesni vezi z vplivom gozda: čez poletje je tukaj kot v vsakem gozdu temperatura znatno nižja, dočim je ob jutranjih urah zaradi istega gozdnega vpliva vobče nekoliko višja. Gozd vpliva na temperaturo v prvi vrsti vsled izhlapevanja, katerega povzroča vegetacija, in drugič vsled prekritja tal s senco. Pozimi vegetacija ne vpliva več z izhlapevanjem, pač pa vpliva nekoliko vsled oviranja (majhnega) izžarevanja in vžarcvanja. Toda obenem se poveča kontaktna površina ozračja s trdno materijo, kar zopet poveča efekt ohlapevanja, oziroma segrevanja. Zato je pozimi v gozdu le malo topleje kot v okolici, ki je brez gozda, dočim je poleti mnogo hladneje. Hotel Tivoli se ne nahaja samo v gozdu, marveč leži tudi v višini 30 m nad mestom. Posledica tega je višja temperatura kot v mestu ob času temperaturne inverzije in nižja ob času normalno razporejenega vertikalnega temperaturnega gradienta. Zato so pri mrzlem vetrovnem vremenu v hotelu Ti voli vedno nižje temperature kot v mestu, ker je mrzel veter znak, da ni temperaturnega obrata. Drugi faktor, ki znižuje temperaturo v hotelu Tivoli (v primeri z mestom) je manjša količina COa in prahu. Aerodrom leži izven mesta in zavzema dno ljubljan ske kotline, zato se tu jako uveljavlja vžarevanje in izžarevanje, kar povzroča jako nizka minima in vi soka maksima. Aerodrom se prekriva ob času jasnih noči s tanko plastjo (do 3 m) zelo mrzlega zraka, ki se je shladil vsled kontakta s tlom. Zimska maksima so v mestu nižja od aerodromskih zato, ker se vsled nizkega sonca nahaja večji del mesta v senci, ki pada od domov, dočim je ves aerodrom v soncu. V teku poletja je vsled visokega sonca ta raz lika minimalna. S tem je raztolmačeno navedeno vprašanje. Temperaturna amplituda. Amplituda v Ljubljani je razen poletne prenizka (v primeri z ono, katero bi lahko pričakovali teore tično). Vzrok temu je v izredno majhnem številu sončnih dni, kar je značilno za Ljubljano. Povprečna dnevna temperaturna amplituda:23 Spomlad Poletje Jesen Zima Ljubljana 10,0 11,9 8,2 5,9 Innsbruck 10,6 11,5 9,0 7,3 23 Fessler, S. 59. 42 Povprečno število sončnih dni (1896.—1905.): Spomlad Poletje Jesen Zima Ljubljana 15,6 23,6 7,8 11,4 Innsbruck 17,7 20,4 22,9 29,7 Povprečno število oblačnih dni (1896.—1905.): Spomlad Poletje Jesen Zima Ljubljana 37,4 20,4 44,0 48,4 Innsbruck 30,7 25,1 23,0 24,9 Zgornja in spodnja meja mraza. Iz tabele Fesslerja23 se vidi, da je ozračje od V. do IX. povprečno brez mraza. Toda s tem še ni rečeno, da mraz v navedenem intervalu nikoli ne nastopa. Prva polovica maja in zadnja septembra še nista prosti mraza. V maju je mraz bolj verjeten kot v septembru in 2. in 3. maja 1. 1935. je znašala tempe ratura —2 ° C. Najnižja v septembru zabeležena tem peratura je znašala —1°C. Absolutno24 je pa brez mraza interval od 15. maja pa do 15. septembra. Za poljedelstvo pa je poleg temperature ozračja še zelo važna tudi temperatura tal, in sicer vsled nastopa slane. Ta nastopa pri mirni in jasni noči in če je ozračje suho ter dovolj mrzlo. Nevarnost mraza na tleh se stopnjuje z jasnostjo neba, s prozornostjo atmosfere in z zmanjšanjem zračne vlage, ter seveda s pojema- njem temperature zraka. Pogosto se opaža slana tudi v primerih, ko znaša temperatura ozračja 5 °.25 Ta pojav je v direktni vezi z izžarevanjem površin tal. Razumljivo je, da je datumski interval slane v pri meri z mrazom v ozračju zelo velik. In res so slano v dobi od 1. 1851.—1936. nekolikokrat20 opazovali še začetkom junija in koncem avgusta. V prvem primeru je temperatura ozračja znašala 4,5 ° C (v juniju), v drugem (v avgustu) pa 5°. (Fessler.) Oblačnost. Oblačnost za vso dobo od 1. 1851.—1936. ne kaže nikjer take klimatske perturbacije, kakor tempe ratura. Povprečna mesečna oblačnost znaša za to dobo sledeče vrednosti: I. 7,74 II. 6,36 III. 6,44 IV. 6,55 V. 6,05 VI. 5,82 VII. 4,83 VIII. 4,95 IX. 6,83 X. 7,07 XI. 7,87 XII. 8,29 Dotične vrednosti so izračunane brez eliminiranja totalne megle. Zato je povprečna oblačnost posebno v mrzli polovici leta nekoliko previsoka. Fessler je izračunal za dobo 1896.—1911. oblačnost za posamezne lermine opazovanja in je dobil sledeči rezultat: 7 U 14 h 21 h Povpr. Januar 8,2 6,0 5,9 dnevno 6,7 Febr. 7,4 6,0 5,7 6,4 Marc 7,0 6,2 5,6 fi.:i April 6,1 6,5 5,4 6,0 Maj 6,2 6,0 5,3 5,8 Junij 5,2 5,4 4.7 5.1 Julij 5,1 4,4 4,3 4,6 Avgust 6,3 1,1 3,4 4,6 Sept. 8,0 4,0 4,4 5,8 Okt. 8,8 5,9 5,6 6,8 Nov. 8,6 (i, 5 6,9 7,3 Dec. 8,7 7,5 7,7 8,0 Leto 7,1 6,8 5,4 li.l Iz te tabele se jasno vidi izraziti jutranji maksimum fblačnosti v zimski polovici leta, kar je bržkone v zvezi z meglo. Tudi julij ni prost megle zjutraj in zato opažamo v tem mesecu pojeinanje oblačnosti proti popoldnevu, dočim bi bilo normalno, če bi oblačnost takrat naraščala. Vzrok temu, da je v aprilu in juniju kljub jutranji megli oblačnost podnevi večja, je treba iskati v tem, da je ta doba jako bogata na opoldanskih nevihtah, oziroma na opoldanski pooblačitvi termič nega značaja. (V maju pa v glavnem že gospodari pravi depresijski dež.)2T Naslednje tabele jako dobro kažejo vse značilnosti ljubljanske oblačnosti. Pojeinanje oblačnosti'** od 7. ure proti H. uri, izraženo v procentih.2' L 22% II. 11 111. 8 IV. 4 V. 2 VI. —2 VII. 7 VIII. 22 IX. 31 X. 2 9 XI. 21 XII 12 Pojeinanje oblačnosti od 1i. ure proti 21. uri (u procentih).2* 11. 3 III. 6 IV. 11 V. 7 VI. 7 VII. 1 VIII. 7 IX. 5 X. 3 XI. XII.28 —2 Povprečna frekvenca oblačne stopnje (v navedenih intervalihJM izražena v dnevih. 0 2,5 (jasno) 2,6- 5,1- (ob] 7,6- -5,0 -7,5 iačno) -10 (zelo oblačno) I. 3,6 7,4 5,3 14,7 II. 4,6 6,3 3,(i 13,4 III. 5,1 7,1 5,2 13,6 IV. 5,4 7,4 5,5 11,6 V. 6,3 7,7 5,9 11,2 VI. 7,9 7.6 6,0 8,5 VII. 8,9 9,9 5,1) li.li VIII. 7,6 12,1 5,2 li.l IX. 3,6 11,8 4,3 10,4 X. 2,3 9,3 4,1 15,0 XI. 2,5 5,1 5,2 17,2 XII. 2,5 3,5 3,8 21,2 L. 61 95 lil) 149 2* V intervalu od 1. 1851.—1936. niti enkrat ni segala temperatura ničle med 15. V. — 15. IX. 88 Hann - Siiring »Lehrbuch der Meteorologie«. 26 Točno ni znano kolikokrat, ker slano niso redno be ležili pri meteorološkem opazovanju in ker v mestih po gosto ni slane, dočim je v okolici obilna. 27 V maju za dobo 1. 1851. 1936. 75 % vsega deževja povzročeno po depresijah v severnem Jadranu. V juniju le 60 %. 2S Fessler, s. 71. 43 Ljubljanska megla. Ljubljana je vsakomur znana kot izredno megleno mesto. Fessler je mnenja, da je vzrok temu v ljub ljanskem barju.29 Barje ima vsled vlažnih tal vedno nekoliko nižjo temperaturo od ostale ljubljanske oko lice (vlažno tlo lahko primerjamo z vlažnim termo metrom pri psihometru). Absolutna vlaga je vsled barja tudi velika. Kot normalna posledica visoke absolutne vlažnosti in nizke temperature je velika relativna vlažnost. V direktni vezi z relativno vlago je pojav megle. Če je ozračje horizontalno vslojeno (vsled temperaturne inverzije), tedaj vlaga z barja hitro difundira v ozračje neposredne ljubljanske oko lice. Zato se vlažnost v Ljubljani hitro stopnjuje in sledi megla. Vsak opazovalec dobi občutek, da se megla premika tamkaj, kjer je največja relativna vlaga, ali z drugimi besedami, nad samim barjem, nato se megla širi vse bolj in bolj naokrog. V resnici ponoči vobče ni pravega potovanja megle z barja v Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Leto Število megl. dni povprečno 9.1 6,9 5,4 3,0 3,6 3,3 4,3 9,8 12,1 11,6 9,4 9,8 88,3 mesto, ampak samo pogoji za nastop megle nad barjem in mestom so časovno različni.'10 Argument tega, da ni pravega potovanja megle z barja, obstoja v tem, da ob času nočne temperaturne inverzije lahko pihajo ponoči vetrovi le od zgoraj navzdol.31 Drugi faktor, ki povzroča meglo, je kotlinski značaj, ker nudi kon kavna oblika reliefa dobre pogoje za pojav tempera turnega obrata. Dejansko potovanje megle lahko na stopa šele po sončnem vzhodu, ko začne pihati veter dolinskega tipa. 29 Fessler, s. 71. 30 Zaradi večje vlažnosti barja je tukaj rosišče prej doseženo kot v Ljubljani. 31 Ker se mrzlejši zrak, ki se nahaja pri tleh, ne more dvigniti v toplejšem ozračju, ker je specifično težji (Arhi medov zakon). Drugo izhodišče megle je aerodrom. Tamkaj nastane megla vsled naglega padca temperature. Pri lepem in mrzlem anticiklonskem vremenu to meglo prinaša v mesto jutranji mrzel vzhodnik,32 ki se vedno pojavlja ob zgodnjih jutranjih urah. širjenje megle z barja se vrši tedaj, kadar pritisne po toplih j. z. strujah ne pričakovano anticiklon, ki zaustavi gibanje ozračja v nižinah. Vsled tega se izžarevanje močno uveljavi in se pojavi megla nad barjem, ki potem navidezno po tuje proti mestu (n.pr. 19.—25. dec. 1936.). Megla z barja prinaša pri temperaturi pod ničlo gosto ivje, dočim z aerodroma le malo tega, pač pa se po večini naglo razprši. Razen navedenega tipa megle poznamo še drugi lip, namreč depresijski. Taka vrsta megle nastaja takrat, kadar se pomešata topel depresijski in relativno hla den kotlinski zrak (pri vdoru južnega vremena), še je en tip megle, ki nastane vsled jakega dviga relativne vlage; kar povzroča deževje. __ 0,3 0,3 1,2 0,2 1,3 3,3 6,3 0,1 1.1 2.1 4,5 Vlažnost ozračja. V zvezi z barjem je tudi vlaga v ljubljanskem ozračju previsoka. Če je sončen dan, tedaj se vpliv barja v mestu skoraj ne opaža (vsled močnih ascedenčnih struj, ki odnašajo vlago z barja navzdol, ne pa v mesto) in zato dobi vlaga normalno ali nizko vrednost. Jako nizka vlažnost nastopa pri pojavu fena, (sev. fena), ki včasih potisne relativno vlago do 20 %, kot n.pr. 30. III. 1935. Izraziti fen je tudi pihal 4. XII. 1936. in je vlaga padla do 35 %. Naslednja tabela po Fess- lerju35 kaže spreminjanje vlage tekom letne in dnevne periode. 32 Na podlagi lastnega opazovanja od 1. 1931.—1936. 33 Seidl, »Klima von Krain«. 34 Fessler, S. 70. 35 Fessler, s. 73. Megla 1881- Povprečna f r e k v e n e III. IV. V. VI. 3,4 2,5 4,3 4,9 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 '890.™ megl e VII. 5,9 0,0 0,0 v dnevi h. VIII. IX. 9,8 13,2 0,0 0,0 0,0 0,2 Megla 1896.-1911 ;• maksimalno (absolutni ekBtrem) 18 It 11 6 7 9 KI 18 17 17 15 21 •JI Povprečno število dni z jutranjo meglo večinoma jasni dan (obl.0-5) 4,6 3,3 3,3 1,5 2,2 2,0 3,2 8,3 9,4 7,7 4,5 2,2 52,2 pretežno jasni dan (0-2) 3,7 2,9 1,9 0.1 0,9 1.2 2,.'i 5,1 6,7 5,9 3,4 1,4 36,1 Povprečni čas notiranja megle deloma oblačni dan (3-5) 0,9 0.1 1.1 1.1 1,3 0,8 0,9 2,!» 2,7 L,8 1.1 0,8 16,1 10 Va" a 9 %ha 9 h a 8 V*" a 8 h a 8 h a 8 'A-h a 8 >/«•" a 9 .t) 5,2 5.0 5,2 5,8 6,0 6,4 6,7 6,9 7.1 (i.!) IV. 7,2 7,5 7,8 8,3 8,3 8,5 8,5 8,5 8,1 8,3 8,8 9,2 9,1 9.1 9.5 9,4 9,5 9,5 9,6 10,3 10,5 10,4 10,6 10,5 10,9 11,4 11,2 11,0 11,8 12,1 V. 12,0 11,9 12,4 13,0 11,9 12,4 12,7 13,0 13,1 13,5 13,5 13,6 14,0 14,0 14,3 14,8 14,5 14,6 15,5 15,1 14,9 15,7 15,5 15,6 16,0 15,8 15,7 16,4 16,7 17,2 17,2 VI. 17,1 17,4 17,3 17,7 17,8 17,1 17,4 17,7 17,5 17,3 17,4 17,4 17,3 17,2 17,2 17,0 17,1 17,3 17,4 18,2 18,0 18,0 18,1 18,6 18,4 18,6 18,6 19,2 19,5 19,5 VII. 19,2 19,6 19,2 19,5 19,6 19,8 19,6 19,7 20,0 19,9 19,5 19,7 20,1 20,0 20,1 20,1 20,4 20,1 20,1 20,1 19,9 20,3 20,2 20,0 19,9 20,1 19,9 19,5 19,8 19,8 20,0 VIII. 20,2 20,3 20,0 19,7 19,3 19,5 19,4 19,5 19,4 19,5 19,1 18,8 19,1 18,9 19,6 19,0 18,9 18,5 18,3 18,8 18,4 18,4 18,1 18,4 18,1 18,0 17,6 17,8 17,7 17,9 17,3 IX. 16,8 16,8 16,8 16,7 16,4 16,5 16,5 16,5 16,0 15,7 15,7 15,3 14,8 14,9 14,7 14,9 14,6 14,5 14,5 14,2 13,8 13,4 13,2 13,2 13,6 13,1 13,6 13,6 13,0 13,3 X. 13,6 13,0 12,9 12,1 12,3 12,4 11,9 11,7 11,7 11,0 10,8 10,4 10,6 10,9 10,7 9,8 9,4 9,4 9,1 9,5 8,8 8,9 8,8 8,4 8,3 8,5 7,8 7,6 7,4 6,9 7.1 XI. 6,9 6,5 6,5 6,2 6,1 6,3 6,0 6,1 5,9 5,4 4,6 4,3 4,2 4,4 4,2 4,0 3,6 3,0 2,4 2,5 2,2 1,9 2,0 2,2 2,2 1.9 1,7 2,0 1,9 1,7 XII. 1,9 1,6 0,5 0,6 1,0 0,7 1.2 0,2 0,1 0,2 — 0,3 — 0,3 -0,4 — 0,3 — 0,1 — 0,2 0,2 + 0,1 0,1 -0,1 1,3 — 1,6 -1,5 -1,5 1,6 1,4 1,2 0,7 1,0 0,7 1,2 Povprečna dnevna temperatura za dobo 1881.—1936. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. I. — 0,94 — 1,66 — 1,25 — 1,60 — 1,74 -1,31 — 0,78 1,22 II. — 1,36 0,58 — 0,53 0,38 1,19 —1,24 -0,98 - 0,43 III. 2,31 2,48 2,51 2,38 2,77 3,29 3,66 3,73 IV. 7,36 7,59 7,81 8,08 8,04 8,22 8,27 8,26 V. 12,37 12,33 13,13 13,95 12,08 12,72 12,85 13,44 VI. 17,33 17,72 17,38 17,72 17,97 17,74 17,34 17,52 VII. 19,26 19,76 19,63 19,70 19,87 19,98 19,54 19,87 VIII. 20.21 20,30 20,14 19,89 19,40 19,37 19,36 19,56 IX. 16,79 16,73 16,96 16,83 16,38 16,34 16,41 16,66 X. 13,47 12,98 13,11 12,13 12,43 12,29 11,99 11,78 XI. 7,01 6,67 6,98 6,89 6,77 7,12 6,72 6,71 XII. 1,79 1,49 0,74 0,79 1,54 1,19 1,75 0,59 106 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. I. - 1,80 -0,87 1,21 1,70 1,65 2,09 - 2,88 3,16 — 2,52 — 1,98 —1,63 1,53 2,16 2,62 — 2,55 - 2,90 2,88 — 2,76 - 2,22 — 2,24 — 2,07 — 2,13 -1,59 11. 0,64 — 1,37 — 0,82 — 0,19 - 0,65 — 0,75 -0,92 — 0,47 — 0,08 — 0,21 0,41 0,83 0,99 1,03 0,96 1,09 1,03 1,43 1,17 2,52 (0,35) m. 4,10 4,18 3,99 4,49 4,14 4,12 4,77 5,58 5,49 5,54 6,11 5,86 6,21 5,71 5,28 5,79 6,29 6,55 6,77 6,88 7,13 7,25 7,11 IV. 8,16 8,21 8,70 8,86 8,92 9,07 9,67 9,77 9,85 9,47 9,45 10,18 10,21 10,31 10,39 10,67 11,26 11,60 10,95 10,95 11,94 12,68 V. 13,22 13,42 13,33 13,54 14,15 14,34 14,60 14,97 14,42 14,85 15,71 15,02 15,21 16,02 15,46 15,73 16,39 16,11 16,04 16,44 16,87 17,36 17,48 VI. 17,27 17,21 17,26 17,10 17,09 16,87 17,38 16,89 17,11 17,31 17,37 18,16 17,90 18,01 18,15 18,79 18,78 18,92 18,73 19,41 19,68 19,81 VII. 20,25 20,08 19,78 20,02 20,36 19,92 20,17 19,97 20,48 20,31 20,25 20,12 19,91 20,46 20,22 19,76 19,79 20,19 20,02 19,50 19,81 19,73 20,14 VIII. 19,67 19,78 19,41 18,86 19,05 19,25 19,46 18,59 18,69 18,61 18,62 19,04 18,42 18,32 18,02 18,46 18,36 18,10 17,54 17,86 17,82 17,98 17,21 IX. 16,27 15,72 15,87 15,44 14,98 15,07 14,78 15,14 14,83 14,63 14,35 14,20 13,69 13,17 13,36 13,20 13,48 13,04 13,27 13,38 13,49 13,33 X. 11,80 11,17 10,81 10,18 10,55 10,77 10,46 9,58 9,13 8,85 8,51 8,93 8,42 8,57 8,49 8,12 8,25 8,48 7,66 7,54 7,46 7,23 7,41 XI. 6,30 5,90 5,08 5,04 4,91 4,62 4,16 3,96 3,39 2,99 2,29 2,59 2,67 2,07 1,72 1,72 1,48 1,42 1,23 1,45 1,46 1,45 XII. 0,68 0,72 0,60 0,32 0,03 0,22 0,41 0,36 0,08 0,41 0,79 0,49 -0,26 - 0,82 - 0,57 0,73 - 0,98 0,86 -0,73 0,17 -0,57 0,03 0,45 Povprečna množina padavin v mm. (1851.—1936.) 1. 2. 3. 4. 5. 0. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 2(1. 21, 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 1. a 1) 3,0 2,5 3,6 0,8 2,2 1,1 5,3 1,4 5,5 1,9 2,2 0,1 2,2 1,1 5,1 2,5 3,2 0,6 1,2 0,4 3,5 1,8 2,0 1,9 3,7 1,8 3,7 1,8 6,1 4,6 7,4 6,7 2,4 0,9 2,1 1,9 1,4 1,0 2,4 0,9 2,8 0,3 0,5 0,1 1,8 0,8 1,9 1,1 1,8 0,9 0,9 0,7 2,9 1,9 3,5 1,2 1,2 1,0 2,6 2,4 1,6 1,0 II. n 2,2 1,2 2,1 1,6 1.(1 1,8 1,3 0,6 1,8 2,3 4,5 2,5 5,2 0,7 0,6 1,3 2,0 2,7 5,3 1,2 1,2 1,2 3,3 1,6 1,1 2,1 3,4 4,5 5,1 1) '-,9 0,1 1,1 1,1 0,7 0,8 1,2 0,3 1,7 1,5 2,4 0,9 2,9 0,6 0,5 (1.2 1,3 1,4 5,1 0,8 0,5 0,7 0,5 0,1 0,1 0.4 1,4 0,2 0,1 a III. a b 3,4 0,6 3,8 0,4 4,7 0,5 1,6 0,1 2,7 1,6 3,2 1,1 4,2 2,4 3,2 1,2 5,1 3,8 3,2 2,5 6,4 2,7 1,9 0,3 5,0 0,2 3,7 0,3 2,0 0,01 1,6 0,01 1,5 0,6 3,0 0,9 1,6 0,01 5,4 1,1 5,8 2,0 5,6 1,7 1,6 0,9 4,5 2,0 1,5 0,8 3,6 0,5 2,5 0,6 5,4 1,3 0,7 0,1 1,8 0,2 3,8 1,3 ) Skupna IV. a b 2,3 0,4 3,0 0,8 3,9 1,5 5,8 2,0 3,6 1,7 3,6 0,6 2,8 0,6 7,8 1,2 6,5 0,01 4,6 0,01 4,8 1,3 2,9 0,6 4,3 0,3 7,6 0,01 5,1 0,01 6,9 4,2 2,3 0,5 6,8 0,8 9,4 1,2 3,0 0,01 2,4 0,01 5,9 2,1 3,5 1,4 5,3 0,01 4,8 1,2 5,1 0,05 5,8 0,3 2,6 0,01 3,4 0,01 2,6 0,01 množina. V. a b 4,5 0,0 3,0 0,0 4,3 0,0 8,9 0,0 4,5 0,0 1,3 0,0 3,6 0,0 4,3 0,0 2,8 0,0 4,1 0,0 3,9 0,0 1,4 0,05 2,8 0,01 2,4 0,0 4,2 0,0 1,3 0,0 5,8 0,0 2,6 0,0 1,5 0,0 2,7 0,0 2,5 0,0 3,0 0,0 6,0 0,0 5,7 0,0 2,9 0,0 9,5 0,0 4,0 0,0 0,8 0,0 3,8 0,0 4,5 0,0 3,9 0,05 b) Samo v obliki snega. VI. a b 4.0 0,0 3,6 . 5,8 . 10,4 . 8,9 . 6,4 . 5,5 . 1,4 . 2,9 . 1,4 . 2,1 . 6,7 . 3,7 . 4,2 . 3,3 . 3,3 . 3,9 . 12,1 . 5,4 . 2,7 . 3,3 . 5,3 . 8,5 . 2,6 . 4,7 . 9,9 . 6,7 . 2,6 . 0,7 . 5.7 0,0 VII. a b 5,7 0,0 3,2 . 1,9 . 2,3 . 1,1 • 0,8 . 2,7 . 6,0 . 4,4 . 4,9 . 4,0 . 5,4 . 4,6 . 2,0 . 3,6 . 4,4 . 0,4 . 2,6 . 6,2 . 5,7 . 3,0 . 1,4 . 4,7 . 4,9 . 3,3 . 4,2 . 5,0 . 4,7 . 3,6 . 4,7 . 2,0 0,0 VIII. a b 1,10,0 2,5 . 7,0 . 1,3 . 2,7 . 4,9 . 2,7 . 7,8 . 1,9 . 4,0 . 1,2 . 6,1 . 11,7 . 6,5 . 4,7 . 8,6 . 1,4 . 0,7 . 3,8 . 3,7 . 6,5 . 6,5 . 5,2 . 9,4 . 3,5 . 2,8 . 7,8 . 1,6 . 2,0 . 4,9 . 1,4 0,0 IX. a b 5,5 0,0 3,2 . 4,5 . 5,1 . 3,9 . 5,1 . 5,1 . 3,1 . 2,1 . 3,3 . 4,6 . 8,6 . 4,6 . 3,8 . 5,8 . 3,6 . 1,7 , 2,5 . 4,5 . 6,4 . 10,9 . 8,4 . 10,1 . 5,2 . 3,3 . 5,3 . 10,8 . 6,5 . 4,3 . 3,3 0,0 X. a b 3,8 0,0 3,4 0,0 6,3 0,0 1,8 0,0 7,1 0,0 5,3 0,5 5,4 0,9 4,2 0,0 10,0 1,2 6,7 0,1 1,9 0,0 3,8 0,0 7,8 0,0 2,9 0,0 5,1 0,0 2,6 0,5 2,9 0,1 4,4 0,1 7,0 0,1 3,5 0,1 5,2 0,1 5,1 0,1 6,9 1,6 6,4 0,3 8,6 0,1 9,3 0,4 6,7 0,1 6,9 0,1 6,0 0,1 6,5 0,1 2,7 0,1 XI. a 4,1 3,9 12,5 7,9 5,3 9,7 6,0 6,5 5.1 8,4 12,1 4,8 6,5 4,9 3,7 2,3 2.0 2,0 1,!) 1,2 4,8 3,9 1,9 4,6 6,7 2.,S 3,5 3,2 1.5 1.1 b 0.4 0,4 0,1 3,8 3.4 1,5 0.1 0,3 0,05 0,03 2,3 0,7 3,7 1.3 0,9 0,9 0,4 0,2 0,1 0,6 0,2 0,6 0,2 2,6 3,3 1.9 0,3 2,5 0,9 0,6 XII. a b 5,2 2,0 3,6 0,4 5,0 0,2 1,9 1,1 5,6 4,9 4,7 2,9 3,9 2,7 3,1 0,5 1,2 1,0 4,3 3,2 4,9 2,9 2,5 1,4 4,7 1,3 4,1 2,9 2,9 2,4 3,9 1,1 1,8 0,9 1,8 1,4 3,6 1,8 2,9 0,3 2,3 2,0 1,5 0,4 1,5 0,4 1,9 1,0 2,0 1,0 4,3 2,1 2,9 1,7 4,0 0,9 3,9 2,8 1,3 0,5 1,8 0,9 107 Povprečna frekvenca v procentih za dobo 1851.—1936. a) Frekvenca skupnih padavin, b) Frekvenca snega. 1. 2. 3. 4. 5. 0. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. •20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. •J!). 30. 31. 1. a b 45 15 45 10 65 25 60 25 65 35 25 5 50 25 50 25 45 10 35 20 80 25 30 30 60 40 50 20 60 35 55 40 60 30 55 40 45 30 30 15 25 15 5 0,3 15 10 25 15 45 25 40 20 60 40 40.30 45 30 55 50 40 35 II. a b 40 25 30 10 35 20 30 2,0 40 20 35 15 35 30 30 25 40 35 40 25 50 30 45 30 30 25 40 30 25 20 30 15 35 15 40 25 55 45 40 20 40 20 40 10 40 10 30 5 40 5 50 10 60 15 55 15 20 0,5 III. a 45 55 55 55 40 55 85 70 55 45 35 35 45 4(1 15 30 41) 35 20 50 4 5 50 50 50 40 50 10 45 4 5 45 55 b 20 10 15 15 •20 15 30 15 30 25 20 15 10 10 0.3 0.2 15 15 10 10 20 20 10 5 10 5 10 5 5 5 5 V a 00 40 50 35 65 00 80 70 55 55 50 40 05 70 55 63 55 (15 70 45 (iO 85 65 50 65 50 70 50 60 (i(l b 5 5 5 10 10 5 5 5 2 2 5 5 5 2 2 5 5 5 5 1 5 20 5 1 5 5 5 1 1 1 V. a b 45 0,0 55 0,0 75 0,0 65 0,0 60 0,0 60 0,0 50 0,0 45 0,0 55 0,0 50 0,0 50 0,0 35 1,3 55 0,1 45 0,0 50 0,0 55 0,0 50 0,0 65 0,0 55 0,0 40 0,0 35 0,0 50 0,0 50 0,0 55 0,0 65 0,0 65 0,0 55 0,0 20 0,0 65 0,0 40 0,0 50 1,3 VI. a b 50 0,0 45 . 65 . 60 . 40 . 35 . 60 . 30 . 35 . 20 . 45 . 65 . 50 . 60 . 40 . 40 . 40 . 40 . 50 . 60 . 65 . 65 . 60 . 40 . 55 . 60 . 60 . 40 . 55 . 40 0,0 VII. a b 55 0,0 70 . 50 . 55 . 30 . 30 . 50 . 30 . 60 . 35 . 60 . 55 . 25 . 35 . 55 . 50 . 35 . 50 . 30 . 40 . 35 . 25 . 50 . 30 . 35 . 35 . 60 . 50 . 35 . 30 . 30 0,0 VIII. a b 30 0,0 40 . 55 . 45 . 55 . 45 . 25 . 25 . 35 . 25 . 30 . 45 . 50 . 35 . 50 . 55 . 20 . 20 . 35 . 40 . 45 . 55 . 45 . 65 . 55 . 45 . 35 . 25 . 30 . 60 . 35 0,0 IX. a 45 45 45 15 40 20 35 30 20 45 45 60 45 40 20 35 30 40 35 40 40 40 35 35 35 45 55 50 55 60 b 0,0 0.0 0.0 0,0 0,0 0,0 0.0 0,0 0,0 0.0 . , . . . , . . . 0,0 X. a b 30 0,0 40 1,0 50 0,0 35 0,0 45 0,0 40 1,3 40 1,3 40 1,0 60 0,5 60 1,3 30 0,1 35 0,0 45 0,0 40 0,0 25 0,0 40 1,5 30 0,5 40 0,5 50 0,5 60 0,5 55 0,5 55 0,5 70 5 80 5 60 5 45 5 50 1 60 1 60 1 50 1 45 1 XI. a b 45 5 60 5 60 1,3 60 10 60 10 75 5 80 1,5 65 5 75 5 70 5 65 16 60 5 55 15 65 15 45 10 35 5 40 5 50 10 35 1,5 15 5 35 5 30 5 45 5 35 15 50 15 50 10 45 20 35 25 40 10 30 10 XII. a b 70 20 80 20 45 15 50 30 45 20 55 30 60 15 50 20 45 20 60 35 50 30 00 30 45 10 55 25 50 25 45 20 40 20 35 10 45 15 35 20 35 20 30 15 45 20 30 15 35 20 40 20 50 15 65 20 60 30 30 15 30 15 108