14
IZ ZNANOSTl IN  TEHNIKE
Izločanje cinka s pomočjo vakuuma
Fri izločanju cinka In svinca Je bil glavni probltm regene-racija izločenega ciiika, da 'bi dobM tak.o obliko, da b: ga bilo moč prodajati. Do zdaj so ga jz-ločal; v oblikzi klorida. Ze zdav-naj pa so ug:bali, kak,o b: z vakuumom dobiU neposredno kovinski cirtk. Ta proce3 b t»il Eanimiv za tiste topilnice svm-ca, kj so zeJo oddaJjene od to-piinic c:nka ter je zato njegova nabava   težka    n   draga.
Prve poskuse z vakuum pro-cesom so napravili že leta 1906. Toda us-peha nj bilo, k&r n.so imeli dobrib vakuutn črpalk. V zadnjih de*et!etph pa se je va-kuum tehnika zelo razvila, tako da danes obsega vse t>olj obšir-*na področja ndustnje Tako se poiagoma širi tud: v metalurgiji svinca. Razen izločanja einka, k: j© v In-dustrijskem obsegu, imamo tudi laborator jska dela ln teoretično doikumentacijo o uporab: vakuuma- za predelavo srebme pene.
Proce.? sloni tia nasiednjih te-©retičnih osnovah. Da b: sele-k-tivno izhlapevanje sp!oh lahko upjrab 11 za kakšen večkompo-nentni sistem. mora b-itj zadost-na razlika v napetosti pare na ekonomično dos^gljivih tempe-raturah. Za sistem cinka Ln sv nca je treba 650 stop. C. Pri tem se vrenje, k; nastane v va-kuumu v fizičnem pogiedu b:-etveno razlikuje od vrenja pod plnsko atmosfero rscimo atmu-eferskega pritiska: Kakor je cnano, je vrenje pod atmosfer-skim prit skom zelo burno, kar j« posledica dejstva, da ima vsa tekočina isto temperaturo fri s« mehurčki delajo v vsej gmoti hkratt. Zaradi tega začne t&kočina kipet. Pod vakuumom pa tega ni. Tekočina ostane med vrenjejn mirna, atomj segrete kovine pa enakomerno uhajajo a površine. Kakor so z merje-njtm ugotovili, ne vlada v raz-topini enaka toplota, iemveč je razlika m«d ternperaturo na po-
vrainj izhlapevania ln segreva-ne površine odvisna od višine vakuuma celo za nekaj deset stopinj. To dejstvo ugodno de-luje pri izločanju cinka iz svin-ca v tem snaislu, da svinec ne brizga iz posods, temve<; je moč zelo čistj cink izloeiti v samem zvoncu, v kat&rem nastaja v zgornjem delu konden^aeija cin-kove pare. Neugodnost ps je v tem, da je treba mehan:čno me-šati, da t>: se izhlapevanje i^-vršilo v ekonomsko dopustnem času, ker je d:ifuzija aWma cin-ka iz notranjosti na površino počasna.
Proces lahko od začetka do konca spremijamo s teoretitno k.ineti&ninvi enačbami. Imamo izhlapevanje, diluzijo ln kon-denzacijo. Ker je difuzija naj-bplj počasen proces, zato le-ta-določa njegovo tiitrost. Ker na-staja obratna kondenzacija, namreč kondenzacija atoma cinka na težkih atornih svinca, ki pri taki temperatuni prav tako izhlapevajo, toda zaradi svoje teže padajo nazaj, je tre-ba teoi-etično izračanano vred-nost pomnožiti s praktičnim maožitvenim faktorjem. Ta fak-tor ima za vsako topilnico po-sebno vrednost. Praktično ]e proces tak, da se v navaden ko-tel za rafiniranje, ki je napolj-njen s svincem, potopj jeklen zvonec. Ta zvonec ima oblogo jz jeklene plotevine i.n glavo iz je^kl&ne pl-ošfe, ki jo hladimo z vod'0. Na njej se izloča konden-ziran; ckik. Skozi sredo glave je vdet mešalec. Na glavj je tudj   priključek   za   vakuum.
Vakuum nastaja v dveh stop-njah s pomočjo 6rpa!k, ki dela-ta altenvativno. Do pritijka 4 mMim-e.trov stolbca živega sre-bra d-ela ratacijska predvaku-umska črpalrka z z.mogljivostjo 150 litrov na sekundo. Tedaj se vključj druga črpailka, 'ki dela na na^elu, ki velja za vakuum črpalke In ki ga upoiabljajo v kemi^niih   laborator jih   s   tem,
da nameeto vode uporabljajo poSebne vr^te olja. Njeno pod-ročj« vakuuma je med 4 in 10.3 milimetra stolbca živega srebra, njena zmogljivost pa znaža 300 litrov v sekundi. Za d-osego va-kuuma, t. j. za začetek procesa 33 treba priibltžno eno uro. Po-prej pa je treba svinec segret: do   650  siop.   C.
Proees traija 6 ur v ki>tHh s kapaciteto 110 lon. Na proces vplivajo razni 6initel]i kot na pnmer razdalja med površino svinca in glavo rvona, tempera-tura :n dosežemi vakuum. Raz-dalja med površino svinca in glavo zvong ne sme biti pre-majhna, da bi se taondenzacija lahko nemoteno izvrSila, ne sme pa biti tudi prevel ka, da n8 bl difuzija predolgo trajala. Razdalja m?ra bitj taiko urejena, da tma omenjen: izkustveni č:-niteij   t-inn   manjžo   vredno.it.
Po končanem procesu se zvO-nec sname in z dvigalom pre-nes© na pnosto mesto. Cink, kl se je oprijel zgornje plošče, se odstrani roino s klad vom in dietom in vrne nepaSredno v proces odsrebravanja. V nijem ni več kot 2 % svinca. Kovinskd cink iima obliko drozge. Naj-večja prednost tega procesa ie v tem, da se cink lahk0 n&po-sredno  vrača  v  proces.
.Pri tem procesu pa so take težave, da je vprašanje, alj t>: ga uporabljaU. Najbolj občut-ljivo mesto je obioga zvonca med površino svinca segretoga do 650 stop. C in glavo zvon-ca, katere temperatura ne znaša vet kot -nekaj deset stopinj. Ta razlika v temperatur; zahteva velik napon materiala. tako da na<9tanej0 prve razprjks že po 300 šaižah. Do 600 šarž ie že 15 raz-pok. Le-te zavarjajo ;n mašč, vendar je nadaljnje delo vse bolj neekonomično glede na ce-no za.varjanja in število raz-pok,  ki  pozneie «oet nastanejo.
14. Nedeljkovič