Stev. 21. Y Ljubljani, 24. maja 1912. LIL leto. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva ?M tpise, « oceno poslane knjige itd. ]e pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov - vračamo. V»e pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 51— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h » h i» dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Zavoljo nepričakovanih ovir je bilo vodstvo Zveze primorano preložiti občni zbor na 29. dan junija. Dne 28. junija zvečer je tedaj odborova seja, 29. dne junija predpoldne zborovanje delegacije, a popoldne občni zbor. Natančen vzpored objavimo v kratkem.. — Ta sklep smo vpo-slali takoj »Učit. Tovarišu« in »Slov. Narodu«. a do danes še ni bil v nobenem listu objavljen. — To je najbrž zasluga naših pošt! — Pripravljajte se pridno na velevažen občni zbor ter pridite v čim večjem številu. Vodstvo. V boj! Ni nas še minila zavednost vkljub najtrpkejšim izkušnjam in vkljub politi-škeinu bičanju našega stnu s škorpijoni. Stopamo v najskrajnejšo ofenzivo boja. Bati se nam ni ničesar, ker izgubiti nimamo ničesar, pač pa vse pridobiti. Da smo bili do danes teptani in bičani, se imamo zahvaliti tudi svoji neodločnosti. Sedaj so nam pa dani pogoji, da storimo vse. Kdor danes zapušča naše stanovske smotre, ta je stanovski izdajalec. Politiška zrelost pač dolgo ni prodrla v naše vrste, in politiško robstvo je izmozgavajo naše moči in nam jemalo našo politiško samostojnost. Trdnega prepričanja smo. da tudi današnja razprava sodi v naš. list. ker smo uverjeni, da smo dolžni v svojem listu govoriti o vseh stvareh, ki imajo stika s našim stanom, čeprav nimajo direktno stika s šolo. Mi smo do danes za šolo in šolstvo krvaveli, in naša javnost bi mirno pustila izkrvaveti naš stan za šolstvo, če se ne bi mi sami še pravočasno zavedli, da je naša prva dolžnost, boriti se sedaj za stan in potem šele za šolstvo, zakaj če pade stan, pade tudi šolstvo. Pri tem je vse obzirnosti in odvisnosti vreči proč! Današnja stanovska borba nas je vodila skoro samo do neuspehov, to pa — odkrito govorjeno! — le zaradi tega, ker smo se v svojem šolskem idealizmu eksponirali vedno za šolstvo, nikdar pa se nismo upali eksponirati se za stan. Eksponiranje za stan nam je bilo vedno materialistiško naziranje. zato smo do danes še vedno politiški izkoriščanci. Tako po deželi, in nič drugače po mestih. Na zborovanjih smo govorili, da nas je bilo čuti daleč naokoli, razvnemali smo se polni ljubezni samo za šolo. razpravljali smo na dolgo in široko o formalnih stopnjah, stan je pa krvavel bili smo hlapci. Sklepali smo predloge za šolo. gnali smo se za žive in mrtve za šolstvo; če Pa smo kdaj slučajno sklenili kako bolj odločno resolucijo v korist stanu, tedaj smo pa cir.cali in cincali z realizacijo do- tične resolucije toliko časa, da je padla naša odločnost v vodo — in je vse ostalo le na papirju. Beseda, da imamo mi vpliv nad ljudstvom in v ljudstvu močno silo in oporo, je le pohlevna trditev in zaslepljanje samega sebe, ker mi smo pač delali, a moč so imeli drugi! Delali smo za druge, za sebe delati nas je pa bilo sram. Morebiti nismo govorili tako odkrite besede še nikdar napram sebi. Pa bodi, da se ta ali oni zaradi tega obregne ob nas. mi korakamo do zadnjega diha po poti svojega prepričanja dalje. Pa kakor rečeno: če imamo kaj svojega. tedaj se tega svojega bojimo, in sramujemo. Prepričani smo. da je dalo vodstvo učiteljtsva največ, kar je moglo dati in žrtvovati učiteljstvu: neodvisni politiški dnevnik »Dan«. S tem je napravilo vodstvo učitelj-stva prvi resni in odločni korak od besed k delu in od bahavosti svojega vpliva k faktičnemi« pridobivanju vpliva. Naj se sprejema odzunaj ta stvar tako ali tako. Mi pravimo, da je sedaj dolžnost učiteljstva, da se oklene tega svojega najpomembnejšega podjetja, v katerem edinem lahko vidi učiteljstvo že danes svojj rešitev, saj smo drugo poizkusili že vse. Dolžnost učiteljstva je, da skrbi za razširjenje — za obstoj je preskrbljeno že danes — tega lista v najširše mase ljudstva, zakaj nasprotno se bo skrbelo, da bo to pravi ljudski list. Ne zahtevamo gmotnih žrtev od učiteljstva samega, pač pa, da ono pridobi nove naročnike, saj je mnogo takih prijateljev učiteljstva. ki bodo mesečno na njegovo besedo radi dali za tak list borih 1.70 K naročnine. Pa tudi ni težka agitacija za list. saj s tem da nekaj, kar je vredno tega denarja. Nasprotno jja lahko pričakujemo od učiteljstva. da z vso odločnostjo moralno podpira list. Poglejmo našo duhovščino, ki z ognjevito požrtvovalnostjo podpira moralno svoje liste in takoj sporoča še tako malenkostne stvari iz svojega kraja ter jih ne omalovažuje. Najboljši dopisnik klerikalnih listov so duhovniki, zato si pa ohranjajo tudi vedno še svojo moč nad ljudstvom. Izpregovorili smo torej jasno, odkrito in odločno. Prepričani smo. če učiteljtsvo stori svojo dolžnost, da v tem znamenju zmagamo, in bo »Dan« splošno slovenski neodvisni politiški dnevnik brez razlike deželnih mej. Največ zaslombe. kar pa je ima danes učiteljstvo. jo ima v sebi najbližnjem neodvisnem politiškem dnevniku »Dnevu«. tega prepričanja pa ne izbjie iz javnosti nihče več! Učiteljstvo brez razlike deželnih mej — torej v boj. stojimo v najskrajnejši ofenzivi in hočemo započeti odločno borbo za svoje pravo. Ne bojmo se javnosti, ker organizirana sila stare vsekako nam neprijazno javno mnenje! Deputacija slovanskega in nemškega učiteljstva v parlamentu. Dne 24. aprila oglasili so se v parlamentu zastopniki »Zveze slovanskega učiteljstva«, (predsednik Št. Nowak, namestniki M. Hajny in P. Skalicky, tajnik Jos. Bron Szado, blagajnik Ad. Šustr, odborniki ter delegati Mar Jakymovskyj, Luka Jelene, dr. Henr. Kanarek, B. Skala in Jan Ludviček), delegati nemške učiteljske zveze (predsednik M. Strebl in tajnik A. Freinger) in zveze nemških meščanskih učiteljev v Avstriji (Lor. Männer.) Deputacija, ki so jo vodili poslanci tov. Al. Konecny, K. Exner, Č. J. Lisy in Erh Lip-ka ter profesor Al. Velich oglasila se je pri posameznih državnozborskih klubih, kakor tudi pri zastopnikih vlade. V »Skupnem češkem klubu« je deputacijo sprejela parlamentarna komisija v navzočnosti poslancev eksc. dr. Fr. Fiedler, V. Klofač, F. Stanek, dr. Ed. Šubert, Jos. Dürich, V. Fresl, V. Choc, Tom. Mlčoch, Fr. Navratil, J. Prošek in J. Vojna. Govornika deputa-cije M. Strebl in B. Skala oslikala sta v svojih poročilih neznosni položaj učiteljstva ter izrekla željo da.bi enotni češki klub zavzel za učiteljske zahteve glede iz-premembe § 55 državnega ljudskošolske-ga zakona z leta 1869 v tem smislu, da bi se izenačile učiteljske plače s plačami državnih uradnikov s srednješolskim zrelostnim izpitom, to je, da se učiteljstvo uvrsti najmanj do osmega plačilnega razreda; dalje, da bi se klub zavzel pri razpravi o sanaciji deželnih financ, da bi pojedine kronovine dobile kaj največ, ter da bi se oziral na predlog referenta posl. dr. Ot. Steinwendera določilo kronovi-nam vsoto, ki jo ima uporabiti za šolstvo. Temu izvajanju se je pridružil tudi tovariš Lor. Manner. Ekscel. dr. F. Fiedler je v svojem odgovoru povdarjal, da so učiteljske zahteve po zboljšanju gmotnega položaja istotoliko opravičene, kakor je upravičena službena pragmatika državnega uradništva, kar se je priznavalo tudi v mnogih deželnih zborih kjer je prišlo to vprašanje do razgovora. Kar se tiče prve zahteve glede izpremembe § 55. s katerim naj se da deželam direktiva k regulaciji učiteljskih plač, smo že-podali in zavzeli svoje politiško stališče. Smatramo za dolžnost dežel in njih kompetenco, da uredi učiteljske plače ter smo pripravljeni to tudi storiti. Ako tudi da državni zbor okvir te regulacije, ne pomeni to nikakega uspeha. Kar se tiče druge točke glede regulacije deželnih financ, hočemo delovati za to, da dobe posamezne kronovine take prispevke, da jim bo mogoče, udovoljiti in izvršiti vse svoje naloge, posebno pa, da bodo mogle udovoljiti upravičenim zahtevam učiteljstva. Mi imamo najboljšo voljo, da se ugodi kar najprej učiteljskim zahtevam in bodemo tudi v tisti meri posto- pali. Dosedanji predlogi so nepopolni, treba bo doseči sporazuma in to v smeri, ki bo zadovoljila kronovine. Posl. tov. Erh Lipka se zadovolji z iskrenim govorom ekscelence dr. Fiedlerja. Navaja strašne učiteljske razmere, ko so mnoge učiteljske obitelji na robu propada. Kaj pa potem, ko prikipi učiteljska beda do vrhunca. Ko zavlada popolno beraštvo! Kako si predstavlja dr. Fiedler pomoč učiteljstvu, ako se ne izvede sanacija deželnih financ, ako se rie izboljša politiški položaj na Češkem in v drugih kronovinah? Kaj naj začno potem poslanci, njegov mnenje, dasi je mlad politik — a s sivo glavo — je, da se najde sporazum, temeljem katerega se udovolji učiteljskim zahtevam. Prepričan je, da je to popolnoma lahko doseči, ako pokažejo vse stranke le dobro voljo. Učimo se ceniti pravilno pomen šole in učiteljstva. Ako se tudi ne doseže povoljnih uspehov v razpravah glede češko-nemške sprave, ako se ne more omogočiti rednega delovanja češkega deželnega zbora, mora se učiteljstvu pomagati tudi v tem slučaju. Ako prispeva država k sanaciji financ, mogoča je provizorična ako ne definitivna rešitev tega vprašanja. O tem bi bil danes daljši in točnejši dogovor neumesten, to bo treba pozneje med Čehi in Nemci obravnavati, a do tega mora priti! Zahvaljuje se Fiedlerju, ki je dal s svojimi besedami učiteljstvu vsaj malo nade, ki jih more potolažiti, da se vendar ugodi njih vednim zahtevam. V nemški nacionalni zvezi so sprejeli derutacijo poslanci R. Pacher, dr. V. Waldner, H. Wastian a pozneje je prišel še dr. K. Urban. V imenu deputacije sta govorila tov. M. Strebl ind r. H Kavanek. Posl. Paher je izjavil, da je nemško nacionalna zveza zavzela za rešitev učitelj-skeg vprašanja. V Steinwendrovem predlogu pa so nove točke, glede katerih bo treba zavzeti še svoje stališče. Zato je pa treba, da se doseže tudi pri drugih strankah, da se zavzemo za učiteljske zahteve. Poslanec dr. Waldner povdarja, da je Steinwenderjev predlog le predlog Pacher - Waldner redivius, ter se odločno zavaruje proti očitkom, da bi bil predlog Pacher - Waldner neodkritosrčna igra. Poslanec Wastian, referent glede izpremembe § 55, izjavi, da ni nikakega vzroka, zakaj naj bi se ne ugodilo učiteljskim zahtevam. Naučni odsek bo o teh predlogih razpravljal prihodnji teden, kakor je to odločil predsednik dr. Tobolka. Ako se reši tu vse predloge v korist učiteljstva, pomenja to pritisk na finančni odsek. Upa, da se najde za predloge v odseku večina. Sam želi, da se reši vsa stvar v korist učiteljstva, treba se pa ozirati tudi na ugovore avtonomistov in jih predelati! Poslanec tovariš Lipka je ponovil svoja izvajanja glede Češke, ki jih je izjavil že v skupnem češkem klubu in povedal vsebino Fiedlerjevega odgovora. Povdarja, da je dolžnost vlade in šolskih uradov, da preneha sedanji položaj učiteljstva, ako bi traja lše nadalje, do neznosne materielne bede in do popolnega L bankerota. Poslanec Pacher se je nato bavil z zakonskimi določbami glede šolstva. Z zakonom iz leta 1869, se je odpovedal gotovih pravic in iste prepustil 17 kronovinam. Avtonomisti sedaj trdijo, ako država prispeva k šolstvu posameznim kronovinam, pridržala si bo gotovo svoje pravice. Ti pomisleki so brezpomembni, ker država ne more imeti do šolstva večjih pravic nego jih ima sedaj. Država upravlja šolstvo v svojih uradih, ima popolno nadzorstvo nad učiteljstvom, si pridržuje disciplinarne mere itd., a ne nosi nikakih bremen. Ne bo treba torej priznati državi novih pravic, treba pa je, da prevzame zopet stare dolžnosti glede prispevka šolstvu. Vsa nemškonacionalna zveza je tega prepričanja in se ne umakne raz svoje stališče, da mora država prispevati za šolstvo, ako se tudi ne doseže sanacije deželnih financ, vendar morajo biti dtžavni prispevki stalni dohodek za regulacijo učiteljskih plač. Učiteljstvo je jako zainteresirano glede vprašanja češko - nemške sprave, ki pa gre jako počasi naprej, a od rezultata teh pogajanj je odvisna tudi rešitev učiteljskih zahtev. Kar se tiče vprašanja poslanca učitelja Lipke, kaj potem, ako se pogajanja raz-bijejo, ako se ne uredi regulacija učiteljskih plač v doglednem času, da sedaj, ko še ni vse izgubljeno, še ni treba delati načrta za bodočnost, ker bi bilo to prezgodaj! Ne bi bilo taktično, da se že sedaj javno razpravlja o načinu, kako pomoči učiteljstvu tudi v tem kritičnem slučaju. Najprej se jp pojavil projekt, da bi se zadeva uredila s pomočjo posameznih okrajev — kakor je slišal je večinoma čeških okrajev sporazumna sodelovati v tem projektu. Treba se bo pa zato skoro ba-viti z vprašanjem, kaj potem, ako gredo vsi dosedanji načrti v nič. Poslanec dr. K. Urban šaljivo pripomni, da je učiteljska beda za Češko sreča, ker sicer bi ne prišlo nikdar do spravnih pogajanj in sanacije deželnih financ. Učiteljska situacija pomenja na poslance pritisk, sili jih k delu in vzbuja nade, da se težkoče srečno premoste. Pogajanja niso breznadna, a treba je hitre rešitve. V pogajanjih, ki se vodijo sedaj neprestano, mora biti strogo pojasnjeno, kaj hočejo od Nemcev Čehi in obratno. Misli pa, da se pojavijo takrat največje potežkoče, ko se izve kaj dajo Čehi Nemcem, a kaj Nemci Čehom. Iz-prememba državnega zakona je tudi težak problem. Kar se tiče finančne strani, čakati bo treba tri do štiri mesece, ali nekako se mora tudi to končati. Ako se ne doseže sporazuma, storiti se mora nekaj, kar tudi ne spada v okvir deželne ustave. Ako krene stvar izvenzakonska pota, se postavi tudi uprava na nezakonito stališče. Ni treba obupavati, pač pa energičnega dela. Poslanec Pacher je mnenja, da naj češko učiteljstvo pritisne na svoje poslance, da se omogoči sporazum. Nemški poslanci ne pozabijo nikdar učiteljstva. Tovariš P. Skalicky povdarja, da je taktično postopanje češkega in nemškega učiteljstva enotno; da se učiteljstvu pomaga in to takoj je potrebno, da se stori unctim med zboljšanjem uradniških in učiteljskih plač. Poslanec Urban pojasni, da je ta junctim nemogoč, ker se uradniški dohodki regulirajo temeljem službene pragmatike, ki o nji razpravlja parlament, a regulacijo učiteljskih plač morajo izvesti deželni zbori. Poslanec Pacher je mnenja, da bi bil ta junctim mogoč, ako bi se pri debati glede sporazuma o uradniških plačah istočasno oziralo tudi na učiteljske plače. Tovariš P. Skalicky pripomni, da si je stvar tako predstavljal. _ (Dalje prih.) Delo češkega učiteljstva in njegov položaj. Ko so pa češki politiki prišli do spoznanja. da je pasivni odpor proti novim šolskim zakonom zaman, da vlada torej ne odneha, in da zaradi pasivnega odpora trpi najbolj češko šolstvo, dočim se je nemško lepo razvijalo, je bila 1. 1875. dana parola, da se opusti pasivni odpor proti šolskim zakonom. Zdaj so nastali tudi za češko šolstvo normalne razmere. Število učiteljskih kandidatov in učiteljev je od 1. 1875 tako naraščalo, da je popolnoma zadostovalo za vse nove šole in vzporednice. in teh je bilo mnogo, ki so jih začeli v nenavadno hitrem tempu ustanavljati. Neizprašane pomožne učne osebe so v kratki dobi popolnoma izginile s čeških šol. Ko so 1. 1880. Čehi z veleposestniki dobili v deželnem zboru večino, se je izkušalo s češke strani v šolstvu popraviti to. kar se je v letih pasivnega odpora zamudilo. S tem pa so rasli od leta do leta tudi izdatki za šolstvo, zaradi česar niso hoteli več ustanavljati novih šol z isto blagohotnostjo kakor prva leta. Kmalu se je udomačila praksa, ki velja še dandanes, da je treba za usta-novljenje novih šol in vzporednic privoljenja' dotične občine in deželnega odbora. Ker se na tako privoljenje, ki ga pa je jako težko doseči, ozkosrčno ozirajo ravno na češki strani, zato češko šolstvo danes še ne doseza in še dolgo časa ne bo doseglo iste stopnje popolnosti, na kakršni se nahaja nemško šolstvo v deželi. Nepričakovana, ugodna izprememba socialnega in zmotnega položaja češkega učiteljstva. kakor mu ga omogočajo šolski zakoni, je bila glavni vzrok, da naše učiteljstvo niti opazilo ni. kako se je med tem odmerjenje učiteljskih plač in njih ureditev po krajnem sistemu (t. j. občinah razdeljenih plačilnih razredih) izpre-menila z deželnim zakonom z dne 19. dec. 1875. ki je v veljavi od 1. 1878. in glasom katerega dobe učitelji mešč. šol 800 gld. letne plače, učitelji ljudskih šol po 700, 600, 500 in 400 gld., proviz. učitelji pa 350 — 400 gld. To normiranje plač je pomanjkljivo in krivično, in vedar se češko učiteljstvo ni ganilo. Šele. ko so bila učiteljska mesta popolnoma zasedena z mladimi izprašanimi učnimi osebami in ko je s tem tudi avanzma učiteljstva postajal počasnejši, tako da so celo oženjeni učitelji z rodbinami bili odkazani na borno plačo 350 — 400 gld.. se je začelo češko učiteljstvo zavedati svojega bednega gmotnega položaja in od te dobe je slišati med češkim učiteljstvom vedno glasnejši in resnejši klic po izboljšanju plač. Najprej se je pojavljalo to stremljenje v tem. da so zahtevali, naj se občine II.. III. in IV. plačilnega razreda (t. j. s 600, 500, 400 gld. letne plače) uvrste v I., II. in III. razred, ker ie bilo z zakonom z 1. 1875. število občin v posameznih plačilnih razredih natanko določeno (v I. razredu je bilo 100 občin, v 2. razredu 250, v 3. 1400, ostale so bile v 4. razredu), je bilo potrebno zahtevati izpremembo zakona. Iz-premembe pa so se vršile sila počasi, zakaj češki deželni zbor je štedil. V najbed-nejšemu položaju se nahajajočim učiteljem 4. plačilnega razreda je dovolil deželni zbor 1889. leta 100 gld. doklade, dokler ni po dolgem obotavljanju 4. pl. razreda končno odpravil. Poleg tega pa je 1. 1892. učiteljem ljudskih šol v Pragi in štirih sosednjih predmestjih, kjer so imeli že prej osebno doklado, zvišal plačo na 800 gld., učiteljem meščanskih šol na 900. provizoričnim učiteljem pa na 500—550 gld. To pa nikakor ni moglo zadovoljiti učiteljstva, zakaj draginja je postajala od dne do dne večja;, boljša učiteljska mesta pa so bila zasedena skoro s samimi mladimi, zato je bil tudi avanzma jako slab. Tako se je zgodilo, da so morali izprašani učitelji čakati po 10—15 let na podučiteljskih mestih. Ta neugodna situacija češkega učiteljstva je postala tem mučnejša, ker so deželni zbor in šolske oblasti šli tako daleč, da so odrekali 51etno doklado vsem podučiteljem, ki so služili že po 10 let, držeč se besedila zak. češ, da 51etna doklada pripada le učiteljem. ne pa podučiteljem. Takrat je že vstalo zlasti med učiteljstvom mnogo predlogov za izboljšanje učiteljskih plač. ki pa niso našli splošnega soglasja, ampak so provzro-čili le še večje nezadovoljstvo in pa od-godenje rešitve tega perečega vprašanja. Šele 1. 1894. se je deželni zbor začel iz-nova pečati z regulacijo učiteljskih plač in uredil enakomerno 51etne doklade. Pa niti zdaj niso bile izpolnjene nade in upravičene zahteve češkega učiteljstva. Predlogi so bili zopet nesoglasni in neenotni tako med poslanci kakor med učiteljstvom samim. Začel se je nov boj za regulacijo učiteljskih plač. Ta boj je postal živahnejši, odkar se je reorganizo-valo osrednje društvo učiteljskih enot na Češkem 1. 1907. in se ustanovilo glasilo »Českv Učitel«. Češko učiteljstvo si je postavilo enoten cilj in enotne zahteve. Vkljub vsem notranjim svojim sporom je češko učiteljstvo kakor en mož stalo pri svojih zahtevah in doseglo, da so se morali merodajni činitelji že 1. 1903. na nje ozirati: osnovna plača (na ljudskih šolah 1600 K. na meščanskih šolah pa 2000 kron) in doklade (na ljudskih šolah K 200, na meščanskih šolah 250 K) so postale povsod enake, draginjske doklade pa so bile izenačene dokladam (15—40% plače). Poleg tega se je določilo, da defini-tivne učitelje 2. razreda (s plačo 1200 K) imenuje dež. šolski svet po desetih službenih letih brez konkurza, le na osebno prošnjo na učitelje 1. razreda (t. j. učitelje »ad personam«). Vse te ugodnosti si je moralo češko učiteljstvo torej izvojevati od deželnega zbora. Toda te ugodnosti so izgubile kmalu svojo vrednost, ko so se živila nenavadno dražila. Deželni odbor pa je bil mnenja, da poslednje reguliranje plač učiteljstvo zadovolji dolga leta, med tem ko so se kazale vedno nove slabosti te regulacije. Velikomestni učitelji, zlasti Praški, so se začeli pritoževati, da se jim z novim zakonom ni zvišala osnovna plača, aktivne doklade pa da se jim sploh ne vštevajo v pokojnino; učitelji v manjših mestih in po deželi so bili pa nezadovoljni v tem. da sploh nimajo aktivnih doklad čeprav ni v cenah živil skoro nobene razlike med mesti in manjšimi industri-jalnimi kraji na Češkem. To je dalo povod tudi k razporom v učiteljskih vrstah» ki se je končal s tem. da je Praško učiteljstvo izstopilo iz osrednjega društva. Poslanci so nameravali reguliranje uči-tejskih plač, ki je bilo od dne do dne aktualnejše. narediti odvisno od novega davka na pivo, kar je v širših ljudskih vrstah zbudilo le še večji odpor proti šoli in učiteljtsvu. Taka je situacija, ki se že več let nahaja češko učiteljstvo v svojem boju za dostojno eksitenco. Vprašanje se da rešiti v češkem deželnem zboru; ta pa že od leta 1907. nič ne dela zaradi nemške obstrukcije. Vse peticije in resolucije so bile doslej zaman. Od leta 1910. se sploh niso več ustanavljale vzporednice. Da, mislilo se je celo na to. da odpravijo vse paralelke in odpuste provizorične učitelje. Položaj češkega učiteljstva je bil naravnost obupen in mislilo je že na skrajnosti, da si z re-presalijami izsili od deželnega zbora novo pravičnejšo uredbo plač. Vznikla pa mu je iskra upanja, ko je češki namestnik knez Thun pričel novo akcijo za češko-nemško spravo. L. 1911. je bila namreč izvoljena poleg stalne spravne komisije tudi šolska komisija, ki ima nalogo pripraviti novo uredbo učiteljskih plač. Način. kako o novi regulaciji učiteljskih plač doslej obravnavajo, pa jako slabo kaže za prihodnost, neglede na to. da spravna pogajanja, ki je od njih odvisna tudi rešitev učiteljskega vprašanja, doslej še ne morejo pokazati pravih uspehov. Upravičenim zahtevam učiteljstva se ne bo ugodilo v tej meri. kakor bi bilo želeti v prospeh češkega šolstva in učiteljstva. V tem težkem boju za eksistenco tvori češko in nemško učiteljstvo trdno falango, dočim spor med nemškimi češkimi politiki traja dalje. Pri tem trpi najbolj češko-nemško učiteljstvo in šolstvo. Šole so splošno prenapolnjene, tako v mestih, kakor na deželi. Vračajo se za češko šolo časi. kakršni so bili pred 30. in 40. leti. Slabi učni uspehi na ljudskih šolah morajo imeti svoje neugodne posledice tudi za ostalo šolstvo in za vso narodovo kulturo in napredek. Ali izprevidijo češki in nemški poslanci še v pravem času, da tirajo s svojo politiko šolstvo in njega reprezen-tante naravnost v pogubo in da uničujejo s tem svojemu narodu temeljno izobrazbo in kulturne osnove? To pokaže naj- bližja bodočnost, ki s strahom zre vanjo vse češko in nemško učiteljstvo. Ravnatelj Ant. Jirak v »Napredni Misli«. Šolski vrti pred pedesetimi leti in danes. Najnovejše odredbe c. kr. deželnega šolskega sveta, oziroma deželnega odbora kranjskega glede preuredbe šolskih vrtov so zbudile vseobče zanimanje za to vprašanje. Zato menda ne bo odveč, ako navedemo nekaj značilnih misli o tem predmetu iz dr. Bleiweisovih »Novic«. letnik 1863. Pod nadpisom »Proste misli o šolsko-kmetijskih vrtih« pišejo namreč »Novice«: »Trebalo bi imeti, kakor je že v več krajih, šolsko-kmetijski vrt. velik vsaj 100 štirjaških sežnjev. Seve, biti bi moral v pripravnem kraju. Obdelovali naj bi ga kmetje brez plače pod vodstvom učitelja. Ta pa, dobro izurjen v kmetijstvu, bi mogel skrbeti, da bi se več plemen sadnih in drugih dreves sejalo. Drevesa pa. dovolj velika za presajanje na stanovitni kraj, naj bi učitelj tudi brezplačno med kmete .razdeloval. Tak vrt ne bi bil v prid samo učencem, temveč najbolje prostemu kmetu, kateri ne more vsakega krajcarja v mesto, za drevesa nesti. pa presajena iz druge zemlje se še nerada primejo.« Pred 50 leti so torej priporočali šolske vrte, velike 100 štirj. sežnjev, danes naj bi obsegali 10 do 15 arov! Bleiwei-sove »Novice« pravijo, naj bi šolske vrte obdelovali kmetje pod vodstvom učiteljevim«. dandanes pa naj bi vrt obedloval uboga para učitelj, nadzorovali naj bi ga pa menda kmetje, t. j. krajni šolski sveti! Resna beseda iz Istre. Meseca februarja t. 1. je bila razpisana nadučiteljska služba v Lazaretu. Konkurz je potekel zadnjega marca. Za to službo je prosilo več starejših in tudi mlajših učiteljev. Po istrskem deželnem zakonu imata pravico sestave terno-pred-loga krajni šolski svet in občinski zbor. Lazaret spada v področje krajnega šolskega sveta in občinskega zbora v Kopru, zato pa ima poleg slovenske dvorazred-nice še italijansko enorazrednico. Poslanec Mandič je v svoji interpelaciji v državnem zboru povedal, da se množi število otrok na slovenski šoli in pada na italijanski; zato bi naši ljubi sosedje radi videli, da bi prišel v Lazaret tak naduči-telj, ki bi bil narodno mlačen in tudi, da bi ne imel mnogo skrbi za sebi izročeno šolo. To bi imelo za posledico, da bi začelo padati število otrok na slovenski šoli in se začelo množiti na italijanski. Vendar je takih učiteljev med slovenskim učiteljstvom v Istri jako malo in zato iz-kušajo dobiti koga, ki bi ga obvezali z raznimi obljubami tako, da bi ne mogel nikdar več prosto delovati. Zdi se, da med starejšimi ni takega kompetenta, a med mlajšimi se zdi, da je nekdo, ki nabira podpise od hiše do hiše in si tako uničuje svoj in sploh učiteljstva ugled. To mu ne bo mnogo koristilo; zakaj ako bo tudi imenovan, se ne bo mogel gangiti, ker on ni prosil za službo le kompetentne oblasti, ampak je prosil vsakega, ki večinoma ne ve, kakšne dolžnosti in pravice so zvezane z nadučiteljsko službo, in vsak bo zahteval, da mu mora nadučitelj ustreči po njegovi želji, kar pa lahko spozna vsakdo, da je nemogoče. Vemo, da bi se vsak rad pomagal na nadučiteljsko mesto, ker je z nadučitelj-skim mestom združena po sedanjem zakonu plača II. razreda. To ni bilo pred sedanjim zakonom in najbrže ne bo tudi ta zakon večen. Mlajši tovariši naj bi pomislili, koliko let je moralo služiti starejše učiteljstvo, preden je prišlo v II. plačilni razred. N. pr. Valentič je moral služiti od 1885 do 1908, torej celih 23 let, in blizu enaka se je godila tudi drugim. Tudi če se je zakon predelal vsaj nekoliko v korist učiteljstva, je moralo to zaslužiti in priboriti starejše učiteljstvo ter si od svoje prejšnje toliko manjše plače pritr-govati, da je skladalo za provzročene stroške. Kdor ne veruje nam, naj vpraša predsednika »Slovenskega učiteljskega društva«, on mu da v tem oziru najnatančnejša poročila in pojasnila. A bili so časi, ko c. kr. davkarija v Kopru ni hotela izplačati mesečne plače učitelju, ako ji je predložil slovensko pobotnico. In da se je to odpravilo, je stalo tudi mnogo truda! Iz tega vsak lahko razvidi, da ni ko-legialno in tudi ne priporočljivo, da se za taka nadučiteljska mesta na ta način in ob takih razmerah potezajo učitelji, ki so komaj pred enim ali dvema letoma napravili izpit sposobnosti. Že iz hvaležnosti do starejšega učiteljstva bi morali bolj obzirno nastopati in paziti, da si s svojimi nepremišljenimi agitacijami ne uničujejo svojega in učiteljskega stanu ugleda! _ Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Občni zbor »Učiteljske tiskarne«. V četrtek, 16. t. m. se je vršil občni zbor »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. To. za učiteljski stan neprecenljivo podjetje se nenavadno hitro razvija. Iz male tiskarne Kleina & comp. se je razvila velika in moderna tiskarna. Letos se je zopet modernizirala, tako da ima sedaj najmodernejše stavne stroje (leinotyp) in sicer dva. Poleg tegag ima tudi stereotipijo. V zadnjem času pa si je nabavila za časopise tudi rotacijski stroj, na katerega se bo pričel z novim letom v zvečani obliki tiskati tudi »Učiteljski Tovariš«, zadružnikov je 68 s 312 deleži za skupno vsoto 31.300 K. Pravico postati zadružnik ima vsak učitelj ali učiteljsko društvo, ki ga sprejme upravni odbor. Delež znaša kron 100. Kranjsko. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj Ljubljanske okolice ima svoj redni občni zbor dne 28. maja t. 1. popoldne ob 4. uri v Narodnem domu v Ljubljani. Dnevni red je: 1. Pozdrav in poročilo o izpremembi pravil »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. 2. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo. 3. Volitev obora. 4. Volitev delegatov k zborovanju »Zaveze«. 5. Slučajnosti. Na to zborovanje vabi za odbor: Janko žirovnik, t. č. predsed. Slovensko učiteljsko društvo za koški okraj ima svoj redni občni zbor dne 2. junija t. 1. ob 11. uri dopoldne v Loškem potoku. Poleg rednih točk je na dnevnem redu predavanje tov. Grčarja o temi: »Varstveno socialno delovanje šole v okviru domačih razmer« ter poročilo istega tovariša o premembi društvenih pravil. Za slučaj neugodnega vremena se vrši zborovanje ob isti uri in na istem kraju dne 9. junija. — Vsi društveni člani se naprošajo, da se zbora polnoštevilno udeleže. Štajersko. Celjsko učiteljsko društvo je priredilo 5. t. m. zlet v Žalec in zborovalo istotam v novi šoli. Zborovanja se je udeležilo tudi več članov Šaleškega in Savinjskega učiteljskega društva, gospa Sivkova iz Šentjurja ob j. ž. in gdčna Kodermanova. Navzoče sta pozdravila tov. predsednik in tov, nadučitelj Pe-triček. Za »Zvezino« zborovanje je izvolilo društvo sledeče delegate: tt. Brinar Fr., Cernej Lud., Exl, Fel., Gradišnik Armin, Petriček Ant., Sivka Ant., Voglar Franc: namestnika: gdčna Confidenti M. in Ču-lek Josip. Ker se vrši omenjeno zborovanje v Celju, se je izvolil odbor, ki bo oskrbel potrebno za sprejem in bivanje gostov v Celju. Poleg društvenega odbora so v pripravljalnem odboru še: učiteljstvo celjske okoliške šole, gdčna Lilek in Confidenti in tov. Delakorda, Čulek, Pri-stovšek. Vrečar. O okrožnici Brežiško - sevniškega učit. društva je podal tov. predsednik svoje mnenje, ki je bilo soglasno odobravamo in ki je bo zastopal na Zvezinem zborovanju. Iz njegovega poročila nekaj stavkov: »Ali je treba segati po premišljeni Tesistenci? V obupnem boju za obstanek peša učiteljstvu ljubezen do poklica, mu kloni idealni polet počasi, da se tega niti sam ne zaveda. Naš tako požrtvovalni, tako idealni stan bo polagoma degeneriral šolstvo pojde rakovo pot brez dogovorjene pasivne resistence. To bi nai mero-it»iitiMitMiiiii»Miiiiii»iii»ii»tiiittinniiiiinnmninim»nniimiiniMMiHs Blagovolite pisati po vzorce! V. J. Havliček in brat Kopališče Podebrady (kralj. Češko) slavnoznanl izvozni dom, ustan. 1. 1887 priporoča občeznane in pripoznane kakovosti modno blago — zefire spomladanske in poletne novosti za 1912* Havličkove tkanine, kanafare, brisače, robce, namizne in kavine garniture, batlste pralne svile itd. Damaste, opreme za neveste. XXV. trgovsko leto. 1 zavoj 40 m okusno zbranih ostankov v velikosti do 8 m pošiljam za 18 K po povzetju franko. Od teh ne pošiljam vzorcev. Le pri nas najbolje. — Havličkova tkanina 1 kos 23 m za 12 K, 13-20 K, 14-50 K, 16 K, 17-50 K, 20-40 K, 22-40 K. Najugodnejši češki nakupni vir 66" šivalni stroj 20. stoletja. Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov! Singer Co. deln. dr. šivalnih strojev. Ljubljana Sv. Petra cesta 4. Kranj Kočevje Novo mesto Glavni trg 53. Glavni trg 79. Veliki trg 88. Na splošno vprašanje vsako zaželjeno pojasnilo; vzorci za vezenje, krpanje in šivanje zastonj in franko. pro^otiCtvL Krasne novosti za pomladansko in letno sezono! Došla je velika izbera vsakovrstnega modnega blaga za ženske obleke. — Elegantne možke obleke od sukna do najfinejšega angleškega blaga. — Možko n žensko perilo v krasni izberi. Novitete v dežnikih posebno v damskih solnčnikih. Priporoča se slavnemu učiteljstvu tvrdka z modnim in oblačilnim blagom Gorica Ivančič in Kurinčič Gosposka ulica 11. (V. G. Carducci.) Udajatelj in odgovorni urednik Uadivoi k o r m e. Lani iu lalozba .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev- Vislin .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. 4