študijska podkomisija Komisije za mednarodne stike pri UO ZŠJ in uredništvo TRI8UNE razpisujeta nagradni nafečaj pod nasiovom STUDENT — SVETOVNI POTNIK Sestavki naj vsebujejo družbene, gospodarske in politične zanimivosti dežel, po katerih potujejo naši študentje. Natečaja se lahko udeleže vsi študentje Ijubljanske univerze, akademijin višjih šol v LRS. Razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada 10.000 (deset tisoč) 2. nagrada 8.000 (osem tisoč) 3. nagrada 5.000 (pet tisoč) Prispevke je treba poslati do 30. aprila na naslov: KOMISIJA ZA MEDNARODNE ZVEZE PRI UO ZŠJ (Natečaj), Ljubljana, Poljanska 6. Uredništvo Tribune si pridržuje pravico do objave najboijših sestavkov. S tem natečajem želimo povečati zanimanje za vse vrste mednarodnih dejavnosii. Mladinske delovne brigade bodo v 1e!u 1962 nada-Ijevale z gradnjo avto ceste na odseku od Paračina do Osipanovice v Srbiji v doižini 95,5 km. — Poleg običajnih del na takem objektu bodo MDB zgradile več večjih objektov, med katere sodi predvsem most na Čupriji preko Vel. Morave, dolg več kot 248 m. — Skupno bo letos sodelovalo na akciji 31.680 mladincev in mladink v 264 MDB. Od tega bo 11.520 delavsko-kmečke mladine ali 96 MDB in 20.160 srednješolcev in študentov v 168 MDB. Brigadirji bodo nastanjeni v 15 mladinskih naseljih vzdolž vse trase. — Pri iz-gradnji avto ceste bo sodelovalo tudi 10 gradbenih podjetij z vso potrebno mehanizacijo. PROTI DOMU leto xir LJUBLJANA \ 8. FEBRUARJA 1962 ŠTEV. 4 Kongres Zveze študentov je končan. V tem času smo si nekoliko uredili vtise, ki so se porajali ob raznih slovesnih tre-nutkih; na kongresu jih ni bilo malo. Do kongresa je nastala distanca, ki je potreb-na pri sleherni zadevi, če jo želimo zajeti kompleksno. V tem pokongresnem zapisu bi sicer hoteli samo poudariti nekatere zaključke in ugotovitve, ki so sicer vestno zapisani v kongresnem gradivu, vendar širši krog študentov ni seznanjen z njimi. Sleherni obračun dela pomeni oceno že narejenega in načrtovanje za prihod-no obdobje. Eno in drugo je tesno pove-zano, kajti izkustvo je tisti element, ki daje možnost za uresničitev. Izkustvo po-meni lahko tisti realni življenjski odnos do resničnih vprašanj, ki se pojavljajo v določenem času. Zvezi študentov se je v mnogoličnem delu oblikovalo tolikšno družbeno politič-no izkustvo, ki zagotavlja uspešno, bolj smotrno, širše in tudi bolj učinkovito delo v prihodnje. To je bilo posebno vidno na kongresu v referatu Novice Pribičevica, nekaterih uvodnih izvajanjih v komisijah in v nekaterih razpravah. Osnovna ugotovitev kongresa je, naj organizacija razširi kriterije za razne ob-like delovanja. To nikakor ne pomeni vo-denitev in ukvarjanje z drugorazrednimi vprašanji, pač pa obratno. Taka razširitev ne samo, da lahko pomeni dajanje večjih možnosti za nove veje aktivnosti, aktivno vključevanje novega članstva in aktiviza-cijo pasivnega dela članstva, ampak od-pira veliko širšo fronto za neposredno družbeno politično vplivanje, kar smo do-slej premalo izkoriščali. Kongres je sprejel tudi nov statut Zve-ze študentov. Proti pričakovanju je bi-la razprava za osnutek statuta zelo živah-na. Pokazalo se je, da je bila formulacija o osnovni obliki organizacije na fakulte-tah postavljena nekoliko preozko, pred-vsem pa pomanjkljivo obrazložena. Ven-dar pa je bilo med diskusijami opaziti hotenje, naj novi statut daje zadostne možnosti za razvoj organizacije v prihod-nem obdobju. Pomembnejše kot to pa je dejstvo, da dopušča novi statut, upoštevajoč izredno razširitev visokega in višjega šolstva, re-publiška združenja Zveze študentov, ki naj imajo značaj stalnih ali pa samo ob- ¦ rib LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE LEZKE časnih posvetovalnih organov. Naj bo ka-korkoli, naj bodo ti odbori stalni ali sa-mo posvetovalni, torej občasni, nad vse pomembno je, da daje novi statut večjo samostojnost organizaciji v republikah in odpravlja dosedanji anahronizem tesnega centralnega vezanja, ki ni dajalo nikakrš-nih praktičnih rezultatov. Celotna pro-blematika se je že doslej edino uspešno reševala v okviru posameznih republik, univerzitetnih ali visokošolskih centrov. Kot razpravljamo o republiških zdru-ženjih Zveze študentov, bi bilo potrebno poudariti dejstvo, ki kaže potrebo vse večje povezave študentovskih organizacij v neki republiki. Tako postaja nekoliko čudno, da je sodelovanje med Zvezo štu-dentov na mariborskih višjih šolah in Zvezo študentov v Ljubljani zelo slabo. Vsepovsod se sicer zdnižujemo na držav-nem nivoju, poudarjajoč pri tem veliko potrebo po sodelovanju in skupnem na-stopanju študentov v enakih šolskih za-vodih, pri tem pa najpogosteje vse ostane pri načelnih razgovorih. Praksa nam iz dneva dan dokazuje, da je lahko uspeSno edino skupno nastopanje Zveze studentov in Ljudske mladine, kajti tu imamo toli-ko stičnih točk, da je veliko laže uspeti. Predvsem pa se moramo zavedati, da se ogromno vprašanj, ki se pojavljajo bodisi pri reformi študija ali pa zadevajo mate-rialno osnovo za študij, rešuje lahko sa-mo pri tej materialni bazi, ki je v repu-bliki. Po vsem tem bi bilo potrebno, da se osnujejo stalni republiški odbori Zveze študentov, ki ne bi predstavljail samo ne-ke formalne institucije, ampak opravljali vrsto pomembnih nalog, ki stoje pred Zvezo študentov. Morda ne bi bilo napač-no razmisliti tudi o nazivu Zveze študen-tov Slovenije, kajti vzrokov, ki bi nare-kovali enotno, tudi po nazivu vsedržavno organizacijo, pač ni nikakršnih. Končno imamo tako nazivanje uvedeno že v vseh drugih organizacijah. ,^_jau^aA.*l—«-^ Stane čehovin perspektiv Na univerzi se je v študijskem letu 1961/62 vpisalo v drugi letnik 2029 študentov. Če odštejemo od tega 139 študentov drugega letnika medicinske fakultete, bi moralo najkasneje čez pol leta končati študij na prvi stopnji 1890 študentov. V prvih letnikih je vpisano 4018 štu-dentov, več kot jih je bilo vpisanih kdajkoli poprej. Pred obe generaciji se postavlja enako vprašanj, kam po končani prvi stopnji?! Praksa odklanja prvo stopnjo Pred časom, ki pravzaprav še ni tako davna preteklost, je praksa glasno po-stavljala zahtevo po reformiranju sta-rega, klasičnega sistema visokošolskega študija. Zahteve so bile povsem upravi-čene. Danes je proces spreminjanja visokošolskega sistema na tem, da nam da res moderen racionalen in družbe-nim potrebam prilagojen visokošolskj sistem. Ena od nalog, ki jih je praksa postavljala reformi, je bila tudi izpo-polnitev vse večje vrzeli, ki je nastajala med kvalificiranimi in visokokvalifici-ranimi kadri, vrzeli, ki je sodobni način produkcije in vse hitrejši tempo živ-ljenja na trpi. To nalogo rešuje v novem sistemu študija prva stopnja. Danes je situacija nekoliko spreme-njena. Štirje meseci nas ločijo od prvih diplomantov prve stopnje. Veterinarji takega kadra ne morejo uporabljati. V gozdarstvu so potrebe po kadru zasi-čene. Arhitekti že itak računajo z ome-jitvijo dela. Metalurgija in kemija po ddplomantih prve stopnje nista zaintere-sirani. Strojna industrija ne najde mest za tak kader. Elektro industrija ne da jasnega odgovora. Pravna praksa daje prednost diplomantu II. stopnje. Izgleda, da je nekaj narobe, da so izjave, dane pred dvemi leti v popolnem nasprotju 2 današnjirn položajem. Vendar pa je povsem jasno, da je tak kader potreben, da ga primanjkuje in da držijo trditve prakse, postavljene pred leti, da potrebuje višje kvalificira-nega kadra do štirikrat več kot visoko-kvalificiranega kadra. Pojmovanje prakse Od vseh argumcntov, ki jih postavlja prak-sa v opravičilo svojega stališča, je na mestu le eden. Da diplomanti prve stopnje po seda-njih učnih načrtih, oziroma konkretneje, po sedanjih študijskih pogramih ne dobijo ta-kega znanja, ki bi ga na delovnih mestih labko s i>ridom uporabljali. Vendar tudi pri tem zadene prakso velik del krivde, saj je razen redkih izjem stala pri izdelavi učnih načrtov popolnoma mirno ob strani. Trditev, da NI DELOVNIH mest za kader s končano prvo stopnjo, ne drži. V upravi imamo še danes na delovnih mestih, ki so zasedena, več kot 15 odst. delovnih moči brez ustrezne kvalifikacije. V industriji primanj-kuje tehnikov. Veliko je primerov, ko morajo inženirji opravljati dcla, ki bi jih lahko opravljali tehniki in niti ne diplomant prve Stopnje. Diplomanti višje komercialno-eko-nomske šole v Mariboru imajo v naprej za-gotovljeno zaposlitev. V praksi še vedno prevladuje mnenje, da je prva stopnja slamnata bilka za študente, ki iz kakšnih koli razlogov ne morejo končati študija na II. stopnji. Še vedno si želi praksa kader z najvišjo možno izobrazbo, čeprav ta-kega kadra ne le ne potrebuje, ampak ji niti ne ustreza. Idealni primer za upravne služ-be na ljudskih odborih so diplomanti prve Btopnje pravne fakultete, vendar je opazna tendcnca za kadrom, ki konča II. stopnjo. Pogosto je opaziti tudi neke vrste ce-hovstvo. In to cehovslvo starih kadrov na eni strani, ki se branijo mladih in cehovstvo Ijudi brez ustreznih kvalifikacij, ki zasedajo določena delovna mesta. Prav od tod izvi-rajo pogosto trditve, da ni mest ali da kader I. stopnje za ta mesta ne ustreza. Tako tudi ni štipendij za študij na I. stopnji in ni nobenega povpraševanja po diplomantih. Po-nekod, predvsem pri manjših podjetjih, ki Jim je sicer KADER najbolj potreben, je opazna zaprtost kolektivov. Ne odpirajo no-vih delovnih mest, ker vlada zmoino mnenje, da bi se s tem zmanjševali osebni dohodki kolektiva. Mito rečeno je to kratkovidnost in nerazumevanje razvoja, če ne kaj drugega. In končno, ali praksa res ne razume na-šega družbenega razvoja. Industrijsko raz-vite države, kar vse bolj postajamo tudi mi, so že pred časom spoznale, da brez z zadost-nim znanjem oboroženega kadra ni razvoja, ni napredka. Študentje nočejo prekiniti študija Malo je študentov, ki bi se bili pri-pravljeni po končani prvi stopnji za-posliti. Vzroki za to so deloma objek-tivni, deloma pa so pogojeni v mentali-teti našega študenta. Študentje trdijo, da so dobili v dveh letih premalo znanja, da jim je dala šola premalo za življenje. S tako strokovno podlago se ne upajo v službo. Da je to do neke mere upravičeno, se je poka-zalo, ko so bili lani študentje II. letnika elektrotehnike in diplomanti prve stop-nje na ekskurziji v elektrarni in so ob pogledu na transformatorje spraševali, kaj neki so te čudne naprave. Učni pro-grami so potrebam prakse premalo pri-rejeni, predimenzionirani in še vedno prenatrpani s stvarmi, ki bi lahko brez škode odpadle. Pogoji za diplomo so zelo težki. Opra-viti je treba skoraj povsod okrog 25—30 izpitov in ponekod še diplomo. Večino-ma primanjkuje ustrezne literature, te-žave so z urniki, s prostori in še vrsta drugih težav, študentje pravijo, »če smo že pretrrpeli do diplome, potem pojdimo naprej.« Praksa se za diplomante prve stopnje ne zanima. Ne odgovarja na vprašanja, kje in na kakšnih mestih naj hi se zapo-slili. Ne pokaže nam perspektive. Študentje tudi nočejo na delovna me-sta in v službe, kjer so materialno raz-meroma slabo situiranii. Tako je na primer s prosvetno službo. kjer bi se lahko še vrsto let zaposlili prav vsi di-plomanti prve stopnje na filozofski fakulteti. Prav tako ni interesa za služ-bovanje v oddaljenetjših krajih, kjer kadra ravno najbolj primanjkuje. Mentaliteto študenta in poklicni naslovi Dokaj močno je danes mnenje, da so na-Blovi danes nepotrebni, da so ostanek neče-sa, kar je preživelo. Vendar se ljudje, ki zagovarjajo to stališče tudi zavedajo, DA DA-NES naslovi v naši družbi, predvsem pa v pojmovanju ljudi, še veliko pomenijo. In tudi pri študentih je močna želja po tem, da bi dobili svoji izobrazbi ustrezni položaj. Izgleda, da bodo stvari v kratkem urejene, vendar ne bodo to akademski naslovi, ampak poklicni naslovi, kar bi verjetno dokaj spre-menilo tudi gledanje na diplomante prve stopnje. Tudi med študenti je opaziti, da so ljudje, ki bi šli po prvi stopnji v prakso >»falirani«, ki so nesposobni za kaj več, kot da se opri-tnejo te rešilne bilke. Mladi človek pač želi doseči največ kar more in zacnkrat je mo-goče brez posebnega talenta končati tudi drugo stopnjo, če seveda človek ne ceni pre več časa, v katerem na"j bi diplomo druge stopnje pridobil. Ob težavah, ki se pojavljajo in za katere nihče ne trdi, da so nepomembne, se pri študentih spet pokaže stara slabost - lagod-nost. Spet se čaka, da bo nekdo v imenu študentov in za študente začel reševati nji-hove probleme. Primer; na elektrotehniki so začeli januarja zelo resno razpravljalti o teh problemih. Na sestanku je bilo razen pro-fesorjev tudi nekaj več kot sto komunistov. Pro/esorji so predlagali ustanovitev komi-sije, ki naj bi probleme proučila in dala dolo-čene predloge fakultetni upravi. 15 minut je bilo potrebnih, da se je našlo med tistimi slabimi študenti, ki so v glavnem iz II. let-hika, 5 študentov za komisijo. In danes štu-detje pravijo, da komisija rai naredila niče-sar. Ob koncu leta bo vsega spct kriva fakul-tetna uprava in študentska organizacija. Zelo podobno je tudi na drugih fakultetah. Res brez perspektiv? Kljub vsem mislim, da ni razloga za malodušje. Ne gre za nobeno žrtvovano generacijo, kot to pogosto postavljajo študentje II. in I. letnika. Tudi ne drži, da je to generacija brez perspektiv. Drži pa eno, da zahtevajo težave, ki so in jih nihče ne zanika temeljitega dela in ve-liko resnosti vseh odgovornih in priza-detih strani. Če tega ne bo, predvsem pa če ne bo veliko dobre volje i.n razumeva-nja bomo res lahko govorili o žrtvovani generaciji, ki je brez perspektiv. Nove poti komunistov na univerzi Komunisti v ZK bodo v Zvezi študentov posvetili več pozornosti za dosego trdnejših kolektivov fn za jasnejšo idejno opredelitev iribuna [I študentov. III. Plenum CK ZKJ je za nami. Poudaril je vlogo> ki jo imajo komunisti na današnji stopnji družbenega razvoja v organih uprav-Ijanja in v vseh institucijah, ki jih ima naš politični sisietn. Sproščenost nastopanja ko-munistov pa je narekovala določene spre-membe tudi v vrstah koimunistov visokošol-cev. Zato se je moral tudi Univerzitetni ko-mlte Zveze konri.umstov Slovenije poslužiti prožnih metod in sredstev, ki jih nudi druž-bemi razvoj sam in obdobje po plenumu. Da bi čim širši krog študentov spoznali s pro-blemi in nadaljnimi smernicami za delo ter konkretnimi akcijami komunistov na univer-zi, smo zaprosili tov. KRESA PETROVlCA, organizacijskcga sekretarja VK. ZKS za raz-govor o teh vprašanjih. - Napake, ki jih je odkril III. Plenum CK ZKJ v delu ZK, zlasti pa napake osnov-nih organizacij, so bile v meki meri zna-čilne tudi za našo univerzo. Opaziti je bilo v preteklem ©t>dobju zaprtost osnovnih orga-nizaci^, premajhno aktivnost komunistov navzven, podcenjevanje dela v Zvezi štu-dentov, varniški o drugi vzroki, togost dela, ki se je ka-zala v sklicevanju sestankov določenega dne v mesecu. Tako so se aktualni problemi iz-muzniili izpod rok in so prihajali v obrav-navo, ko so že izgubili svoj pomen in po-stali obrobni. - Kaj |e (JK v tej situaciji podvzel? Sta-nje v 00 na univerzi ni odgovarjalo vlogi komimistov. Ze v juniju 1961, torej pred III. Plenumomi, je UK organiziral široke akcije, anaHzo stanja v ZK na univerzi in pripravil za sekretarjs OO seminar, na katerem so podrobneje pregledali delo v ZK na univer-zi in v osnovnih organizacijiah. Kakšna je bila značilnost tega seminarja? - Na pobudo csrganizacij in komunistov, ki so čutili, da se d«lo komujiistov, v oMobju samjouprave in demokratizacije, v obdobju aktivizacije sleliernega študenta, profesorja in uslužbenca na univerzi, zaradi prej nave-denih vzrokov ni mcglo prilagcditi, je bil sklican seminar, kjer smo na koncu spre-jeli korenite zaključke in sktepe, izvirajoče iz razprav in analizc stanja. Zanimivo je, da smo sprejeli take zaključke, ki so popol-noma v skladu s stališči III. Pl«auma CK ZKJ, sklicanega nekaj mesccev kasneje. To kaže na resnost udeležencv seminarja in na takrat spontano izraženo težnjo, da se vse-bina in metode dela v ZK prilagodi stanju družbenega razvoja. Istočasno smo pristopili k študiju sklepov seminarja, ki jih je na svoji seji potrdil UK. Ti sklepi so bili dani vsem osntivnim organizacijam v ogled in diskusijo skupaj z obravnavo materiala III. Plenuma. - Katere so trenutno akcije, v katere so noi>osredno angažirani kotnunisti na Uni-verzi? Kako so v OOZK rešili vprašanje ka-drovske politike in mlačnosti ter indiferent-nosti nekaterih Clanov? - Na podlagi eleincntov krlterljev, ki jih je formuliral seminar (idejna orientacija, nioralno-politične kvalitete komunistov, druž-beno-politična aktivnost, študijski uspeh, idejno delo, idejnl boj in idejnost pouka, itd . ..) so po večini vse osnovne orgaaizacije pregledale delo članstva ter sprejele dolo-čene sklepe (n. pr razbremenitev posamez-nikov, ki imajo preveč funkcij in zaradi t«ga trpi njihov študij; aktivizirali so tiste člane, ki so doslej stali ob strani dogajanja, neka-teri člani pa so zaradi neizpolnjevanja osnov-nih nalog dobili določeno kazen). Kaznova-nje pa ni osnovno vodilo! OO ZK bo odslej sprerrMjala delovanje svojega člana, sprem-ljala nje.govo delovanje v določeni aktiv-nosti. - In še odnos ZK in ZS?! - O teh razmerjih je bilo že dosti go-vora tudi na ncpartijskih sestankih. Pred-vsem ZK nalog ne bo reševala z vmešava-njem in dirigiranjem, tcmveč s pojačano dejavnostjo in vlogo komunistov v teh organizacijah. Le-ti !*"do nastopali kot ena-kopravni člani z nekomunisti v teh organi-zacijah, n<» pa za ščiiom ZK oziro-ma njenih vodstev. Borili se boni« na demokratični tri-buni javnega mnenja in se v vsakem pri-meru zavzemali za najboljše in najnapred-nejše rešitve, je zaključil tov. Kreša Pe-troviča. M. T. Delo vne akcije 1962 čas je že, da spregovorimo nekaj uvod-nih besed k letošnji agitaciji za udeležbo v študentskih delovnih brigadah. Pred nami je posebno pomembno leto, ko slavimo 20-Ietnico mladinskih delovnih brigad. Toliko let je namreč že poteklo, odkar je bila na osvobojenem ozemlju v Bosni organizirana prva mladinska delovna brigada. S pono-som lahko gledamo na sadove dela mladih rok v teh dvajsetih letih, saj to delo pred-stavlja pomemben delež izgradnje naše do-movine. Občutki, ki jih imajo brigadirji ko slučajno ali namenoma obiščejo nekdanje delovne mesto, so takorekoč nepopisni. Kako pa tudi ne, saj ob takem trenutku še posebej čutijo, da so del avtomobilske ce-se, tovarne, športnega objekta zgradili oni saini, njihova brigada. Pa ne samo to. Ko-liko prijetnih spominov je vezanih na do-godke izven delovišča, na prijateljstvo in tovarištvo, ki ga lahko rodi samo brigadir-sko življenje. Brigada je resnično nad vse koristna življenjska šola, saj brigadirji tu-di odločajo in sami upravljajo z vsem. Letos bodo študentje iz Slovenije ponovno sodelovali pri izgradnji avtomobilske ceste, razen tega bosta dve brigadi gradiJi štu-dentski tabor v Ankaranu, dve manjši bri-gadi pa bi naj nadaljevali z urejevanjem študentskega naselja. Obveznosti študentov ljubljanske univerze za zvezno delovno akcijo se v primerjavi z lanskim lHom verjetno ne bodo bistveno zmanjšale. Res je, da bo udeležba mladine v celoti letos približno za eno četrtino manj-ša kot lani, zato pa bodo letos sodelovaJe predvsem srednješolske in študentske briga-de. Delo bo zaradi primernejšega zemljišča lažje kot zadnjj dve leti, ko je bilo treba gra-diti cesto skozi Grdeličko klisuro. Vse kaže, da bo življenje v mladinskih naseljih lctos še bolj pestro kot prejšnja leta. Organiziranih bo več amaterskih tečajev, med njimi tudi W dnevni avtomobilski, predvidenih . pa je tudi več izletov ob trasi. Sistem samoupravljanja brigad boda po-globili z novimi kompetencami brigadnih sve-tov. Plan Centralnega odbora ZSJ predvide-va, da se bo letošnj« zvezne delovne akcije udeležilo 44 študentskih delovnih brigad, ob-veznosti ljubljanskih študentov pa glede na gradnjo študentskega tabora v Ankaranu še niso dokončno formulirane. Za nas prideta v poštev IV. in V. izmena od 10. julija do 10. avgusta oziroma od 10. avgusta do 10. septembra. IZGRADNJA TABORA V ANKARANU Prav tako pomembna, če ne še bolj, bo letos za nas prva faza gradnje študentske-ga tabora v Ankaranu. Gradili ga bosta dve brigadi s 100 brigadirji, prva julija in druga avgusta. Opravili bosta predvsem zemeljska dela in spravili pod streho osnovne objekte. O tem bomo obširneje pisali kdaj pozneje. Študentje višjih šol iz Maribora bodo poslali na avtomobilskč) cesto eno brigado, dve brigadi s po 80 brigadirji pa bosta gra-dili študentski počitniški dom na Pohorju. 27. februarja je bil na univerzitetnem od-boruprvi razširjeni sestanek komisije za delovne akcije s predsedniki komisij na fakultetah, višjih šolah in akademijah. Ude-ležili se ga niso predstavniki pravne, eko-nomske in strojne fakultete ter fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, od višjih šol in akademij pa sta bila pri-sotna le predstavnika akademije za upo dabljajočo umetnost in VPŠ, kljub temu, da so bila vabila .pravočasno razposlana. Ali naj iz tega sklepamo, da študentska or-ganizacija na omenjenih fakultetah in osta-lih visokošolskih zavodih smatra brigade za postransko aktivnost, ki jo je mogoče opraviti v nekaj dneh? Nekak splošen uvod v letošnjo agitacijo bi naj predstavljala razstava fotografij iz brigadirskega življenja, ki bodo razstav-ljene na vseh fakultetah. Vemo, da so se študijski pogoji zelo poostrili in da bodo težave povsod. Pomagali si bomo tako, da bodo delale v brigadah študijske komisije, preko katerih bomo organizirali skupinski ali individualni študij in kjer bo to le mo-goče, bomo povabili predavatelje v briga-do, da izpite opravijo tam. Naša želja je, da bi se letošnjih delovnih akcij udeležili predvsem tisti, ki doslej še niso spoznali lepote življenja v brigadi. Franček Lasbaher Teh nekaj vrstic pripoveduje o znanem Serampurskem collegu v Indiji. Naši študentje so o Indiji verjetno bolj malo slišali, posebno o delu raznih študentovskih orga-nizacij in o študentovskem življenju v Indiji nasploh. Visoka kultura In-dije, ohranjena v epih Mahabharata in Ramayana, sloviti spomeniki, Delhi ali Dilli, Bombay, Kalkuta ... Tu nekje se neha naše povprečno znanje o Indiji. V prihodnji številkf bomo objavili še en prespevek s tega področja. Upamo, da bomo ia-ko našim študentom nudili vsaj majhen vpogled v deželo, za katero pravijo, da je rojstna dežela člove-kove kulture. Proti in znanosti College v Serampuru, svetovno znana institucija, se dviga mogočno nad blatnimi obrežji reke Hooghli. V sončnih dneh se zdijo stebri, ki se dvigajo nad vhodom, ža-reči, njihove sence padajo na igrišča okoli stavbe in vrtove, njihove presenetljive sil-huete nas navdajajo s strahom in spošto-vanjem. V toku svojega razvoja je postal College eden glavnih pobudnikov in ost v raširja-nju vzgoje in kulture in tako je postal tudi eden glavnih posredovavcev in pobud-nikov politične, socialne in ekonomske revolucije v Indiji v času britanske oku-pacije. Ima bogato preteklost, ponosno sedanjost in obetajočo prihodnost. Ce pogledamo v zgodovtno, vidimo pre-senetljivo dejstvo, da je bilo osnovanje in-stitucije kot je Serampure College v času, ko je nastajal, nemogoča možnost. Vpraša- nje formiranja te ustanove je sprožil skro-men mož, Dr. William Carey in njegova dobra delovna tovariša, dr. Joshua Mar-shman in William Ward. Pri ustanavljanju so imeli različne težave, vendar so jih uspešno prebredli. Zgodovina osnovanja collega je zgodba herojstva in požrtvovanja za dobro Indije. Vsakdo, ki ljubi svojo domovino, te zgodbe ne bo nikoli pozabil. Praktično so bili stroški osnovanja pokriti z denarjem, ki so ga dobili in darovali Ca-rey, Marshman in še nekateri, med njimi tudi kralj Danske, ki je postal prvi zaščit-nik collega v Serampuru in avtor univer-zitetnega ustanovnega pisma. Carey je delal kot profesor sanskrita v Fort William Collegu v Kalkuti in kot tol-mač bengali jezika v vladi. Leto 1827 je mejnik v zgodovini collega. To je bilo ta-krat, ko je šei dr. Marshman v Kopenha- NORVEŠKA — Velik projekt študentovskih stanovanj pri univerzi Bergen bodo v naslednjih letih realizirali. Prva faza izgradnje bo preskrbela študentom okoli 1000 stanovanj. Podrobnejše načrte še pripravljajo. Predvidevajo, da bodo v kratkem dogradili dve 12-nadstropnici, ki se bosta pridružili eni štirinadstrop-nici. Menijo, da bo zaključna faza vseh gradenj v letu 1970. JAPONSKA ~~ Vse*i 32 članov japonske nacionalne federacije (Zengakuren), ki so bili obtoženi, da so. vodili demonstracije proti japonsko-ameriškim poga-janjem, so bili zadnji teden preteklega decembra obsojeni. Tokijsko okrajno sodišče jih je obsodilo od štiri do deset mesecev ječe. NIZOZEMSKA — Veliko študentov v Leidnu si poišče sobo izven mesta in se vozi na univerzo vsak dan z vlakom ali avtobusom. Da bi našli vzroke pomanj-kanja stanovanj za študente, so izvedli anketo. Ta je pokazala, da je vzrok temu predvsem cena, ki jo zahtevajo v mestu za sobo. TELEERAmi ŠPANIJA — v Madridu pripravljajo načrte za tehnološko univerzo. Na tej univerzi so predvideni prostori za poslušanje predavanj, laboratoriji, seminarji, kapelica, kavarna za študente in dijake. Univcrza bo sprva sprejela okoli 1000 slušateljev, kasneje pa število slušateJjev ne bo preseglo 2500. Podobno univerzo nameravajo zgraditi tudi v Barceloni. ŠVEDSKA "~ Nacionalna unija švedskih študentov (SFS) pripravlja konfe-renco, na kateri bodo razpravljali o psihološki situaciji in psihičnih problemih med švedskimi študenti. Konferenca bo skrbno obdelala ta vprašanja. Pričaku-jejo uspešne rezultate. Mednarodne organizacije — 10 mednarodna študentovska konferenca bo zasedala na univerzi Laval v Qebecu. Pripravili so že organizacijske komiteje. gen, da bi sprejel univerzitetno ustanovno pismo od kralja Danske. V teh dneh je bil Serampure danske naselbina. Kasneje je postala britanska, vendar so collegu v Se-rampuru ostale vse pravice, ki so bile do-ločene z dansko ustanovno listino. College je bil eden prvih, ki se je pri-družil univerzi v Kalkuti ob njeni ustano-vitvi. V toku nadaljnjih let je college doži-vel vrsto reorganizacijskih in drugih spre-memb. Največji oddelek na collegu je umet-nostno-znanstveni, ki teži za tem, da bi dal svojim slušateljem čimbolje informacije in znanje. Danes število študentov, vpisanih na tej smeri presega tisoč. Združena in povezana z univerzo v Kalkuti je cvetela pod skrbstvom univerze. Sedaj se je colle-ge priključil novo ustanovljeni univerzi Burdwan, študentje pa, čeprav so veseli te priključitve, obžalujejo konec plodnih sodelovanj med njimi in univerzo v Kal-kuti. Aktivnasti študentov so različne, najbrž zaradj tega, ker prihajo sem študentje z vsega sveta. Nad dvajset jezikov se upo-rablja v Serampuru. Vse aktivnosti študen-tov vodi Union Society na collegu, ki vodi življenje in delo študentov, vendar se ne vmešava v politično življenje in v stvari, ki se študentov ne tičejo. Ta organizacija ima tudi svoj kulturni urad, kjer deluje tudi literarna sekcija, Sahitya Parishad, ki organizira literarne večere in diskusije z literarnega področja. Po svojem kulturniškem delu je na collegu posebno znan tudi ženski študentovski klub. Knjižnica collega je ena največjih in najbrž tudi najboljših v vsej Indiji in hra-ni preko 30000 knjig. Deli se v dva dela. Prvi, ki je vedno poln študentov in učite-ljev, vsebuie dela, ki jih rabijo študentje pri študiju ui obsega veliko čitalnico. Drugi del jo muzej in knjižnica, kjer so shranjena dala Careya, Marshmana in dru-gih. Doktor Carey je prevedel nekatere knjige v 36 -ndijskih jezikov. Zelo se je zanimal tudi za zgodovino Indije in med drugim je tudi njegova zasluga, da so pr-vič tiskali svetovno znan indijski ep Rama-yano. To se je zgodilo v Semapuru leta 1808. Med Careyevimi neobjavljenimi deli so tudi prevodi Ved in Upanishad, ki so tudi vključeni v knjižnico. čeprav ta dela niso bila nikoli tiskana, so ostala taka, kot da so napisana pred dnevi, zahvaljujoč se papirju in čmilu, ki ga je iznajdljivi Carey uporabljal. .še veliko je neodkritih in nenatisnjenih del v tem delu knjižnice. Prostranost knjižnice včasih zapelje tujega študenta v težave in zgodi se, da se ne mo-re znajti brez vodstva profesorjev ali pa študentov, ki so že dalj časa na univerzi. Vsekakor pa je za popolno dograditev collega potrebno še precej sredstev, kajti potrebe po modernih učnih pripomočnih in kadrih so vsepovsod aktualne. College obiskuje veliko tujih študentov iz različnih delov sveta. Vsi prihajajo v ta tempelj znanosti, da bi si ogledali delo skroranega velikega učitelja dr. Careya. Sem prihajajo študentje na kratek ali daljši študij. Pravijo, da Serampurski col-lege pusti v obiskovalcu globoke vtise za vse življenje. Pod indijskim soncem, kjer so pred sto in sto leti živele kulture, iz katerih se je dvlgnila kultura današnje Indije in današnjega človeka, čigar duh se vse bolj osvobaja starih dogem in norm in združujoč staro s sodobnim ustvarja novo podobo Indije, dežele Bharat. zamirv Iziriji Le Monde, 11. febr. — Reakdje sindikatov: stališče UNEF: Unija francoskih študentov je v soboto opoldne modificirala svoje stališče, v bistvu identično s stališčem glav-ne delavske zveze in pariških or-ganizacij. V komunikeju izjavlja: da bi izrazili solidarnost šludentov z žrtvami represalij 8. februarja in pripravljenost univerze, da branl svojo svobodo, poziva UNEF vse študente, da začnejo s protestno stavko v ponedeljek ob 14. uri. Po-goji stavke bodo fiksirani v skladu z zvezami pariških delavskih in univerzitetnih sindikatov. 2e oktobra 1960 je vsa Francija prvi-krat od alžirske vojne na poziv sindikatov jasno pokazala svoje hotenje končati alžir-sko vojno. V tednu barikad, ob priliki alžirskega puča je bila reakcija siTidika* tov hitra: ustavitev dela je omogočila po-vezavo milijonov Francozov za borbo pro> ti upornikom. V zadnjih mesecih 1961. leta so se okrepile manifestacije, mitingi in stavke. V teh akcijah je bila težnja UNEF jasna. Treba je omogočiti povezavo največ' jega števila Francozov za borbo proti OAS. Samo medsindikalna iniciativa bi bila V skladu s takšnimi potrebami. In ravno v času, ko nad demokracijo v Franciji visi nevarnost brez konca, se je UNEF z revo-lucionarno zavestjo pridružila najnapred-nejšim silam v deželi. Od ustanovitve leta 1907 je UNEF prešla preko različnih kriz in sprememb, tako v odnosih z oblastjo in v stališčih, ki so da~ jala barvo delovno organizacijskim orien-tacijam. Leta 1910 UNEF ni prav nič dru-gega kot ena od številnih organizacij, ki so skušale z banketi in orgijami ustvarjati prijateljske vezi med študenti. Leta 1961 pa ima svoje mesto med velikimi sindikal-nimi organizacijami v Franciji. Nova stran v delu UNEF se je odprla v letu 1946, ko je z »grenoblsko karto« definirala svoj sindikalni karakter. To se je lahko zgodilo zato, ker je preosnovala svoje metode za akcijo. študent je mlad intelektualni delar vec in za njegove pravice, pravicd mladega človeka, delavca in intelektualca se UNEF bori. Ena najpogostejših težav v organiza-cijskem pogledu je bila borba za politični ali apolitični karakter UNEF. Nasprotujoče si tendence so ustvarile vrsto kriz, ki so prišle posebno močno do izraza v letu 1956, ob zmagi nekdanje ma)' šine ob alžirskem problemu in problemu stikov z alžirskimi študenti. Isto leto so bile pretrgane vse vezi z UGEMA (Zveza alžirskih študentov) šele leta 1960 se je UNEF zavzela za pogajanja z alžirsko osvo-bodilno fronto in ponovno navezala stike 2 UGEMA. UNEF jc danes ena najnaprednejših študentovskih organizacij. Bila je med predlagatelji resolucije za mir in razzoro-žitev na IX. Mednarodni študentovski koiu ferenci. Specifični pogoji v katerih se mora boriti v razdvojeni domovini pa omogočajo, da je njen program izredno dognan. Pred UNEF ni alternative v boju proti OAS in za mir v Alžiriji. iribunaJB PTICE »Ne, hvala, vseeno.« »Prav. Torej se vidimo jutri zjutraj. Postrežem vain z galebjim zajtrkam.-« Trigg se je zarežal in obrnil avto proti farmi. Nat je odliitel naprej. MLmo majhnega gozdička iin starega skednja in mimo ograje, ki je obdajala polje. Ko je preskočil ograjo, je zaslišal šum kinl. Gnn galelb se je spustdl proti njemu, ga zgrešiJ, se dvignil in zopet začel spuščatd. V trenutku se mu je pridružilo še šest, sedeim in več diruiglih. Nat je izpustil moi:i'ko. BiJa je neuporabna. Zafcril si je glavo z rokami in tekel proiti hiši koldkor je mogel. Okrog glave so mu nepre-stano šumela krila. Ouitil je, da mu po roikah in vratu teče kri. Poskušal si je zavarovati oči, nič dmgega mu m bilo mar. Galebi so postajali vedno bolj predrzni in neumni. Ko so se spuščali, so prileteii s tako sido ob tla, da so lam obležali. Nat se je spotikal ob njihova telesa. Potem je neikako prišel do doima in našel vrata; začel je s pestmi tolči po njih. Okna so biila zastirta. Vse je bilo temno. »Odprifc v-rata.« je zakričal, »jaz sem, Nat. Spiustiite me v hišo!« Kričal je glasno, da bi prevpil šuimenje krii. Poitem je zagledal, kako se spušča proti njemu veilika. črina ptica. Ga-lebi so krožili, že utrujeni od vetra. Ptica se je rvetnadoma kot kamen apustila protd njemu. Zakričal je in vrata so se odprla. Opotekei se je čsz prag in žena je hLtiro zaprla vraita. Zasli-šala sta lop udarec, ko je ptica udarila oib tla. Žena imu je obvezala rane. Niso bile preveč globoke, najhujie so bile pošikodovane roke. če ne bi imel kape na glavi bi bilo hujše. Otoroka sta začela jokati, ko sta vid-ela kri na očetovili rokah. »Je že dobro,« ju je tolažil. »Saj ni nič hudega. Le nekaj pradk. Igraj se malo z Johnnyjeim, Jill.« »Vraita &o sa zaskočila, ko sem jih zaprla za Jill; zato jih nLsem takoj odprla,« je tiho rekla žena. »Še dobro, da niso začele prej naipadati,« je rekel. »Jill bi takoj padla. Dovolj bi bila ena ptica. Sicer pa letijo proti jugu — vse;h vrst so. Večinoma večji ptiči. Vidd sem jiih z avtobusne postaje. Proitii mestom grejo.« DAPHNE DU MAUR3ER »Ampak Nat, kaj lahko naredijo?« »Napadale bodo. Najprej ljudi na cestah, potein se bodo spravile nad okna ln disminike.«1 >'Zakaj vlada nekaj ne mkrene? Zakaj ne pošljejo vojske nad nje?^ »Saj ni bilo niti časa. Nihče ni bil pripravljen. Bomo videli, kaj bodo povedali pri poročilih ob šestih.« Vrnila sta se v kuhinjo. Johnny se je mirno jgral na tleh, Jil'1 pa je nestrpno pogledovala okoli sebe. »Ptioe 6ilišim«, je rekla »Posi-ušaj, oče!« Nat je prisluhnil. Pridušen šuim je prihajal od okein in wat. Šuim mnogih teles, ki se stiskajo skupaj in prerivajo na okenskih policah. Vsake toliko časa je bilo slišati top udarec, ko je kakšna ptica udanla ob tla. Še enkrat je pregledal okna. Potem se mu je zazdelo. da sliši žvenket razbitega stekla. »Prižgi radio,« je rekel ženi. Šell je v zgoi*nje nadstropje in piregl^dal okna. Nad saboj je slišal ptice. kako se prerivajo po strehi. Še najbolje bo, če spijo v kuhinji in pazijo na ogenj. Desike, ki jih j-e prib.il na sobne dimnike lahko pop-ustijo. V spodnje nadstropje ne bodo mogle. V sobah pa se bodo zaletavale v stene i.n pobijaLe nied S^boj. Začel je nositi žimnice v kuhinjo. Zena ga je preslrašeno gledala, najbrž je mislila, da so ptice že v sobah. »Nič strahu,« je rekel veselo, »skupaj bomo spali v ku-hinjl nocoj. Prijetneje je tu ob ognju. Pa tudi ptice nas ne bodo vznemirjale.« Sele tedaj je cpazil, da.oddajajo na radiu le plesno glasbo, ne pa običajnega programa. To se je zgodilo le ob izjemnih primerih, ob času voldtev ali med vojno. Ob šestih je gla&ba prenehala. Spregovoril je napovedovavec. Njegov glas je bi-1 zaskrbljen, popolncima diiaigačen kot dopoldan. »Govcri London«, je rekel. »Odboir za javno varnost se je sestal ob štiirih popoldain. Vse mere so bile podvzete, da se zavarujc- prebdvalsitvo. Vsak hišni lastnik mora stoiriti vse po-tretbno, da si zavaruje hišo. Vsakdo mcra ostati doma, ker ptice v ogroimnih množinah napadajo vsaikogar. Prebivalstvo naprošaimo, da ostane mirno, da ne bi prišlo do panike. Za-radii težav pri oddajanju danes ne bo več programa. Oglasili ee borao zcpet juitri zjutiraj ob sedrnih.^ »Kaj to pomeni?« je vprašala Jill. >yKaj pravi radio?« »Danes ne bo več proigraima. Težave iimajo pri oddajanju.« »Ali ptice temu krive?« »Ne, toda vsakdo ima tciliiko dela doima, da se zavaruje pred pticaimi Bomo že prestali ta večer brez radia.« »Skoda, da nimaimo gramofona,-« je relkla Jiill. »-Danes bi zgoda.j večerjali,« je predlagal Nat, da bj jih zamotill, »nekaj takega. kar imamo vsi radi. Pečeni s-ir. ali ne?« Poimaigal je ženi pripraviti veičerjo in pri tem ropoital kolikor je mogel, da ne bi bilo slišati šuima od zunaj. Zdelo se mu je, da je šuim aunaj nekoliko popustil. Večerja js potekla še kar v miiru in ko so ž? pospravljali z mize so zaslitšaiii doonač zvck, ki so ga vsi poznah. Žend se je obraz razjasnil. «-Letalo je,« je rekla. »posilaili so l^tala, da bi pregnaH ptice. To bj moral.i storiti že v za-četku. Ali ni bilo slišaiti tudi lcipovsP^i strel?« Tudd otroika sta začeila sikaikati od veselja. Potem so slišal; močan tresk v oddaljenost kalkiih dveh millj in potem drugi in tretji. »Kaj je bUo to?« je vprašala žena. »Ali mečejo bombe?« »Ne vem, misliim, da ne.« Ni ji hotel povedati, da so strmoglavila letala. Bila je norost poslati letala. V teim priimeru ne morejo letaJa nič poTnaigali, če se jiim ptice zaletavajo z vseh strani v props-lerje in trup. Verjetno so pos!ali leitala po vsej deželi. Neikdo na vladli je izgubiij glavo. »^Katm so odletela lelala oče?« je razočarano vprašala JiJJ. »Naizaj v bazo. Pojdi, čas je, da greš v positeljo.« Med tem, ko je žena spravljala otroke v posteljo, je stopiil v zgoirnje nadstropje. Vse je billo tiiho. Premor v bitki, ko se čete na novo formirajo. Veiter nj preneihal zavijati. Tudd morje je še vedmo diivjallo. Nastopala je oseka, Ptice so Te dnj simo imeli pono^/no priložnosit videtS doma-čo drarno, Hišo na robu mesta, v režiji Mileta Koruna. Avtor se .ie v tetm d&M spopadel z ne več novim, morda zato bolj bolečim in aktualmm problemoim mla-ddh Ijudi, kti se v svojem brezciiljnein tavanju izgubljajo in zato tudi ne znajo ali ne morejo prisluhniti današ-njeirmu zvoku življenja. Bodisi zato ne, ker je ves nji-hov ernocialni svet tesno povezan s pireleklositjo; ali pa zaradi breimena neičastmega življenja svojih stanšev, ki ju vsieipovsod spreimlja. JEZNI UPORNIK Mirka Zupančiča Sa.ma drama ni akcijsko zasnovana. V navidez mi.rno in spokojno meščansko hišo na robu mesta, se vseli bolečina. pomešana s sovraštvom nad vrnitvijo moža-emiigranta iin očeta-tujca. Zato stara Jetrajka po-kliče svojega brata, naj nekaj dni preživi pri njej j.n ji pomaga v njeneim težkem poJožaju. Ne sluti, da Vid ve za očetovo vrnitev. Na večer Mojcinega rojstnega dne, ki se sptrevrže v kruito iskanje resnice, ljubezni in smi-sP.a živijeinja, se oče vrne. Vidi vso razdvojenost, cini-zem i.n hlad, ki veje med prebivalci hiše nasproti nje-miu, ter se končno poražen in s črnim pečatom slabiča ustreli z Mojciniim pan-tizanskiim revolverjeim. V drami gre za nelkakšna razglabljanja o življenju, o iskanju amisila in cilja in o pokopavanju izgubljenih idealov. V tem oziru bi jo lahko primeTJali z Osboirno-viim dramskim tekstoim »Ozri se v gnevu«. Pri obeh se čuiti tisto neplodno in nekoristno prepletanje slare in tako imenovane iagubljene, tavajoče mllade generacije. V obeh tekstili gre za nekakšne stalne in večne upoor-nike proti vseimu m proti vsaikomur: pro-ti tistemu, kot pravi Vid v Zuipančičevi drami, kar je v nas lažnega, trhlega in komodnega. Vid je prav tak jezni mladenič koit Ji;m!my, le da je positavljen v naše okolje in nam je zato bližji, k€^ se bori proti vsemu tistemu, kar je pri nas trhlega, lažnega im koimodnega. Pri obeh junakih začutimo trpko bolečino spoznanja, da mladi ljudje že zdavnaj niimajo več tistih velikih, svetlih in dosegljivih idealov, za katere so se popreje boriii in jih tudi izbo-jevaili. Vse to jiim je bilo dano že z življenjem. Za to so se boa-ili njegovi očetje. Zdaj sitoje prazni v svcjeim bo-gastvu. Niimajo nobenih slremljenj, nobeiniih upov in ciiljiev, ne verjamejo v dobroto ljudi. V svojem neneh-ncim iskanju za nečem, kar bi jiim vzbudilo vero in za-upanje v ždvljenje, nalete na uipor. In vsa vra+a se jim zapirajo. Tu pa se drami razideta. Jiimimy ostane še naprej tak malodušen upornik brez upanja, v Vidu pa se zasveti upanje. To uipanje je slabotno. podobno je majhni, koimaj rojeni kresnici, a spremiljalo ga bo. In to je glavno! Prižgala ga je bolečina, ostra in nena-vadina, da je prav on tisti, ki je zadnji sprožil kolo oče-tovega saimoimora. Potrebna je bila žrtev, potrebna je bila sirnrt življenja, da se mu je vzbudilla drobna iskra upanja. Predstava je v glavnem uspela. Igralska zasedba je bila dokaj hoimogena in skladna. Kdaj pa kdaj sta s svojo igro izstopala Angelca Hktocetova kot Jerajka in Vid — Lojzefa Razmana, Mojca Slavke Glavinove je bila včasiilh preveč krčeviita, pre&unkovita in je zato delovala neiksim nervozno im u.tirujeno. Nastopala sta še Janez Rohaček kot brat siare Jerajke in služkinja Ma-riča — Vida Levsteikova, ki pa sta biila bolj okras za ud.ite^v vzdiušja stare mcščanske družine. Režiser Mile Korun tu res ni imel težkega dela. Barbara Brecelj olkusih bolje da ne govorimo. S tem bi stvar okoli najvdšje slov^tnsike liiterarne nagrade samo še zaostrili. Pustimo tudi tiste, ki morajo k vsaki stvari kaj priipomniti in zadovoljiimo se z dej-stvoim, da je letošnjo Prešernovo nagrado za književ-nosit dobiil Jože Udovič — za pesniško zbirko Ogledalo sanj. To je sicer avtorjeva prva zbirka, vendar smo jo pričaikovali že do!go, saj se je Udovič uveljavil v slo-venskiih literarnih revijalh že pred vojno Po vojni niiti nj veliko objavljal. Nekajkrat se na,m je predstavi] kot prevajalec, posebno pozornost pa je vzbudil z mojstr-slkimi preivodi pesimi F. G. Lorce. Spoiminjaim se. da je talkrat nekdo zapisal, da je to tudi Udovičeva zbirka. Teiga si ne bi uipal trditi, dejstvo pa je, da je širši krog Ijubiteljev poezije Udoviča šele takrat spoznal. — Scde-loval je p;ri Novem svetu, kjer je objavil tudi krajšo prozo, sedaj pa je sodelavec Naše scdobnosti. Zbdnka Ogledalo sanj je ena najobširnejših zbirk, izdanih v zadnjih letiih pri nas. Skoraj sto pesmi je pregled Udovičevega pesniškega opusa od pa-ed vojne pa do danaišnjega časa. Udovičeva lirika je. kot pravi D. Šega v lanski Naši sodobnosti in kar piše tudi na oviitiku knjige, »usmerjena predvseim navznoter, v tiho osvajanje novilh, še neraziskaniih prostorov pesnikovega jntiimnega sveta, v odkrivanje poetične resnice o naj-bolj skritih, najbolj molčečih plastelh človekove notra-njosti«. Pesnik se od pesmi do pesmi spoznava, vrta vase, išče .resnico in živi po zaikonih te svoje resnično-sti. Vendar v svetu, kaikršnega si je ustvariil, ni nikoli saim. Ta svet je poln živih bitij, poJn čustvovanja in — sanj. Sanj, ki privrejo iz najitišjega konca človekove notranjosti in zbeže, da se poitem lahko rodiijo nove. Čudež v naselju- res? Peter Jambrek !si vemo, da imaimo z redkiimi izjemami na vseh fakultetah iin zd.ruženjiih kulturne refeireinte in javna tajnost je, da z ravno tako redkimi izjemami ti referenti delajo malo ali nič. Precej neja&no je še tiadi, kdo naj piravzaprav odgovarja za kulturno življenje v univerziitetoeim meriilu: ali naj bo to Akademik, posebna kultiurna komisija pri UO ZŠJ ali je dovolj, da iimaimo enega člana predsedstva UO, ki odgovarja za ta vprašanja in ki je obeneim predsednik Akademiika ... in tnorda so možne še kakšne druge variante. Že vrsto let imamo tudd v SN komisijo, ki odgovarja za kulturno in družabno življeinje. In že vrsto let take-ga živJjenja v naselju ni bilo. Z izjemo sobotniih ali nedeijskifo plesov (kaj vse se ne da sipraviti pod pojem kulturno-družabnega življenja!) in proslav, za katere pa bi bilo bolje, da jdh ne bi tako imenovaili. Pač pa je bila komiisija, izvoljena in izbrana po vseh pravilih, s svojim iimenom in svojim področjean delovanja, S tem je bilo vprašanje kulturnega in družabnega življenja v naselju r^eseno. In ponelkod so se pojavile celo teorije, češ kaj bi se truidili: študente zanima le šport, popevke, p.les, morda še kino, sicer pa si nima smisla deilati iluzij ... In če se ravno komu zdi pametno riniti z gHavo skozi zid, naj. bo to kdo drug, ki pa bo itak slej ko prej spoznal... Zdi se, da se je letos v naselju našlo nekaj takih, ki so se odločili iti z glavo skozi zid. Po čudnem slu-čaju se je zgodilo, da so bili izvoljeni v Komisijo. In zelo malo časa je bilo treba, da so spoznali preprosto resnico: Zidu ni! In tako se je v naselju zgodil čudež... Toda čudež, ki se ga da razložiti in to zelo preprosto. Sicer pa: 22 kulturnih prireditev v enem semestru in 8000 študentov, ki se j»h j« udeležilo. »Začeli smo s 700.000 dinarji...« ... z velikimi načrti in precej dobre volje«, pripo veduje Dimitar Hristov, študent AIU, ki letos vodi kul-turno življenje v naselju. Za denar, kj so ga imeli, so najprej nakupili nujno potrebne tehniene rekvizite za opremo dvorane v naselju, tako da so lahko pripravili prvo prireditev: slovesno akademijo 29. novembra. Aka-demija jc bila po splcšnem mnenju ena najboljših tovrstnih prireditev zadnjih let v naselju. Po tem sam Značilno za njeigove pesimi je, da ne slone na sub-jzn-LTj, ampak da se tudd pesnik sam počuti v na-ravi zgolj objekt, pri čemer iigra važno vlo>go tudi izbira motiva. Kljub temu so njegove pesmi čustveno globoke, pretresljive im doživete. Kljub občutku. da se izogiba metaforam in da se hoče črm bolj prilbližati realiamu nam je včasih težko izluščiti iz pesmd vodilno misel, ker se pesnilk predaja intLilektualTiemu razmišljanju in iim-provizaciji. Sele, ko pesem prebereš večkrat, začuttiš poetično moič njogovih besed in podob. Pesmi v zbirki so razdeljene na 12 ciklov. Zaradi značiJnosii naj navedem naslove: Poslednja minuita, Odkriitje. Ogledalo sanj. Vonj pokošene trave, Otoki jasnine, Pcševni. teimni dež, Vizija, Večer igra Chopma, Sveti mi noč, R:šeilo je dvoje iz-vrstno pripravljenih akademij in svečana premiera slo-venskega filma Balada o trobenti in oblaku; razgovor z igravcem Stanetom Severjem in z ustvarjavci Balade, za zakJjuček leta pa silvestrovanje s kulturnim progra-mom. Poleg tega so bile vsak teden filmske predstave in dobro pripravljeni sobotni plesi, uredili so knjižnico in nakupili nove knjige. Program prireditev do konca letošnjega študijskega leta je še pestrejši in zanimivcjši. Ce bo šlo vse po sreči, bomo v naselju lahko paslušali Slovenski oktet, koncert Slovenske filharmonije in operni koncert zna-nih melodij. Studentje AIU bodo pripravili Cigan&ki večer, mlajši slovenskj pisatelji in pesniki bodo nasto-pili na literarnem večeru, študentje AG pa bodo pri-pravili celovečerni koncert. Najmanj enkrat bo v na-selju gostovalo tudi društvo Akademik. V programu je še večer pevskih zborov, predavanje barvnih diapozi-tavov, proslave v počastitev dneva OZN, 8. marca in 1. maja; proti koncu šolskega leta pa bo elitni ples s programom. Poleg tega bodo redne filmske predstave in plesi. »Predstavljamo vam« in »Radio ŠN« Vpriimeru, da bi dofodli na razpolago prostore v IV. bloku, bi lahko začel živaihneje delovati kul-tiuirno-diružabni ldub, kjer bi bila knjižnica in či'talnica ter likovne razstave in pa klub »Predstavlja-rno vaim«. Ta bo pirirejal razgovore z znaniimi osebnosit-mi iz našega kulturnega, špoa*tnega ali javnega živttje-nja: tako bodo verjetno še letos O'digova;rjaJi na vpira-šanja študentov Miro Cerar, Bruno Parma vn igralka Duša Počkajeva, d:r. Makso Snuderl pa bo govoril o naši novi ustavi. ' Verjetno tuda ni več daleč čas, ko boano lafako na srednjilh valovih dolžine 202,2 m poslušali program radia SN. Trenutno so v teku razgovori z RTV Ljublja-na, UV Študentovsikega naselja in tovarno ISKRA gle-ge tehnične lzvedbe študeintovskih radijslkih oddaj. V načrtu je lasten radijski cddajnik, ki bo zajemall o>b~ močje ŠN in bo oddajal v nedeljo dopoldne od 10—12 ure. Na prograrnu bodo zanimivositi in poročila o štu-demtovskeim življetnjii, imtervjujd, glasba, zabavne od-dadaje m podobno. Naselje: središče študentovskega kulturnega življenja? Studenovsko naselje s svojimi 1500 prebivalci, dvema dvoranama, ki se ju vsaj za silo da pre-ureditj za kulturne in družabne prireditve in z možnostmi za nove gradnje, že sedaj postaja v nekem Foto: Joco Žnidaršič Samo v prvem semestru v študentovskem naselju 22 kulturnih prireditev z okoli 8000 obiskovalci 0 Mnenje, da so »študentje nehvaležna^publika«, že nekaj časa zgleden primer prenagljene in nepravilne sodbe Q Do konca študijskega leta poleg rednih filmskih predstav, plesov, televizije, knjižnice in likovne razstave še 17 večjih kultur-nih prireditev 0 V načrtu radio šfudentovskega naselja in klub za kulturno \n družabno življenje smislu središče študentovskega kulturnega in družab-nega dogajanja. Ne gre za to, da bi v naselju ustanav-Ijali samostojne kulturne umetniške skupine, pač pa, da bi študentom nudili čim boljše možnosti za doživlja-nje kuliure in za umetnostno vzgojo. Podoba študentovkega kulturnega življenja postaja tako vse jasnejša: aktivnemu amaterskemu umctniške-mu delovanju študentov v okviru društva Akademik se pridružiije še široka tribuna kulturnega dogajanja v naseljn, ki bo lahko vez med razgibanim slovenskim kulturnim ustvarjanjem, študcntovsko amatersko kul-turno dejavnostjo in vsemj ostalimi študcnti. Ko govo-rimo o tem, da bi naselje lahko postalo središče tega dogajanja, pa pri tem ne mislimo samo tistih študentov, ki stanujejo v naselju, ampak vse študente ljubljanske univerze, ki za enkrat nimajo drugih prostorov za svoje kulturne in družbene prireditve, ne glede na to, da se že sedaj udeležujejo prireditev v naselju tudi drugi prebivaloi Rožne doline. Ob vsem tem pa morarao nujno postaviti vprašanje sredstev in prostorov za štu-dentovsko kulturno življenj«, ki postaja iz leta v leto bolj množično in bolj kvaliietno. Po tradiciji, ki jo je začel Iansko leto, je Ijubljanski filra-ski klub »Film 61« tudi letos priredil celovečerno revijo najnovcjših slovenskih kratkometražnih filmov. V pri-merjavi z lanskim letom, je sedanja revija kot celota pokazala manj domisclnosti v obdelavi tem, pa tudi v sami tehnični izvedbi. Tudi letos so nastopili s svojimi kratkome-tražniki že v glavnem znani in priznani avtorji, med njimi režserji Matjaž Klopčič, Jože Pogačnik, Ernest Adamič, Jože Bevc, poleg njih pa še debutant Mako Sajko. Prireditelji so pokazali na reviji poleg novo nastalih filmov tudi dokumen-tarec, kl ima za sabo dobrih deset častitljivih let — film »Mla-dina gradi«, letošnjega Prešernovega nagrajenca Franceta Stir glica. Zanimiva in hkrati poufaa je bila primerjava med tem filmom in njegovimi toliko mlajšimi »nasledniki«, saj ni prav nič zaostajal za njimi po svežini, notranji razgibanosti in do-miselnosti. Nedvomno predstavlja kratki filni za njegove ustvarjavce nepogrešljivo in koristno šolo, predno se spoprtmejo s težjo panogo te zvrsti - igranim lilmom. Da pa ne predstavlja za naše mlade in prizadevne filmske delavce kratkometražni film zgolj nekakšno vajo, tcmveč da si z enako zaveztostjo priza-devajo doseči čim vciji umetniških uspeh, sta nam že doka-zali obe reviji slovenskega kratkometražnega filma. Značilno za obe je vztrajno iskanje novih poti v filmu nasploh ter vi-soka stopnja osebne zavzetosti in prizadcvanj mladih umetni-kov-ustvarjavcev. Lctošnja filmska revija je bila po svoji vsebinski plati zelo pestra, saj smo gledali filme s tematiko iz prvih let izgradnje naše domovine (Jože Stiglic >>Mladina gradi-«), turistično repor-tažo z rahlo sentimentalno meditatlvnim navdihom (Matjaž* Klopčič »Zadnja šolska naloga-«), melanholični filmski zapis o mladom in naprednem, ki zapušča staro (Jože Pogačnik »Zani- m m revija grad«), zanimiv film, ki združuje strahote preteklosti n-emške okupacije z našo sodobnostjo (Jože Pogačnik »Kako to boli«), film o v minuli vojni proslulih Begunjah, pa še vesela in hudomušna reportaža s »tostran in onstran meje, ki je ni« (Mako Sajko »Kj« je železna zavesa?«), in nazadnje lirsko-po-etična pesem kainere o strehah in starem delu mesta v času kanievala. S teni filmom (Matjaž Klopčič »Romanca o solzi-«) j« njegiov avtor dosegel izredno skladno povezavo med stilnim Ln tehničnim izrazom. Prav v današnje življenje sta posegla s svojima filmoma režiser Ernest Adamič (»Sprehod«), ki je na filmskem traku združil bežne prizore iz življenja današnje povpreuie žene, uslužbenke, matere in aktivne dmžbene de-lavke, in pa režiser Jože Bevc, ki se je s filmom »Izkopaiia bojna sekira« spustil na spolzko področje medsosedskih odno-sov in je z močnim karikiranjem povedal marsikakšno splošno in žal tudi veljavno resnico. Trud, ki so ga vložili prireditelji v to, da so pripravili itl predstavili občinstvu revijo naših najnovejših kratkometražnih filmov, se j« prav gotovo dobro obnesel, kar sta pričala oba večera s polno zasedeno dvorano. Hkrati snio bili priča ne-dvomnega tehničnega napredka, ki so ga napravili ustvarjavci kratkega filma pri svojih prizadevanjih prikazati filmskega oblikovanja vredno snov na zanimiv, včasih tudi eksperimen-talcn način. Zal nekaterih napovedanih filmov v Ljubljani tokrat nismo videli, ker so nas zastopali na izboru sclekcijske komisije za beograjski festival kratkometražnega filma. D. K. PTICE se uimaikniile s plimo. Pogledal j>e na uro. Bilo je slkoraj oeem. Hrtro je začel računati. Šest ur bodo sedaj imeli mir. Pri-bližno ob enilh in dvajset minui; zjuti*aj se bodo ptice zopet vrnile. Dvoje stvari bi lahko opraviil v tem času. Najprej bi se lahko dobro odpočil, pateim pa stopil do farme pogledat kako so presitali napad. Td!ho je polklical ženo. »Nikar ne hodi,« je takoj reMa, »»ne simeš me pustiti same tu z otroci-«. Njen glas je bil hdisteričen. Hitro jo je potolažil. »Saj ne grem. Počaikal bom do jutri zjutraj. TaJkrat bomo tudi že slišali radijska poročila. Potern boan stop-il do farme, mogcče lahko dobimo kaj mleka ali kruha.« Otroka sita že spala. Žema je oblečeina sedla na žimnico in ga nervozno opazovala. »Kaj nameravaš storiti?« ga je šepetaje vprašala. Brez besed je zmajai z gdavo in počasi odprl vežna vrata. Zunaj je bilo temno kot v rogu. Veter je pilhal še močneje^ v enakomernih, ledeniih sunkiih. Brcnil je po stopnici pred vrati. Biila je nagirmadena s pticami. Povsod so ležale msrtve ptice, pod okni, oib sitenaih. Vse z zlomiljeniimi vratovi. Živiih ni bilo videti, gailebd so se gotovo zopet zibaii na valovih, Ne daleč na hriibu je nekaj gorelo. Eno od letal — veter ga je razjpihal v bakljo. Spomnil se je, da bi mrtve ptice lahko naložii na okenske police, tako, da so bili malo bodj varni pretd naslednjim napadom. Začel je delati v temi. Njihova telesa so bila se topla in krvava. Ouitil je, da nw postaja slabo, toda ni od-neihal. Ko jih je zilagail na okna, je opazil, da so vse šip© razbite, le deske so preprečile pticam vhod v hiišo. Ko je končal, se je vrnll v hiišo. Zasllonid je vrata in si snel krvave obveze z rolk. T3i!l je zelo utrujen. »No,« je simehljaje se rekel ženi, «-nikar ne skrbi. Se bomo že piretolkli skoza.-« Legel na je na svojo žimnico in zaprl oči. Pri priči je zaspal. Sipall je nemirno in nekje v podzavetsti se mu j€ zdelo, da je nekaj važnega pozabil. Bilo je nekaj v zvezi z gorečiim letalom na hriibu. Toda spal je dalje, ni se mogel pirebuditi. Končmcga je začeil nekdo trestj za rame; bila je njegova žena. Potem je bilo slišati še državno himno in nato je vse utihnilo. Na| je zaprl radio. Zena je preplašeno strmela vanj. »So že začele«, je zahldpala, »prav zdaj so začele. Ne mo rem več posluišati tega. Nekaj se žge tukaj, tak© čudno smrdi.-« Sedaj se je spomnil. Pozabil je naložiti na ogenj. Takoj je vstal in prižgal svetilko. Po kuhinji je smrdelo po osmo-jenem perju. Ptice so prihajale Po dimniku. Hitro je zažgal kos papiirja na ognjiščti in pograbil posodo s parafinom. »Umakni se,« je zavpil ženi. »Moraino tvegati«. Zlil je pairafin na ogenj. Plameni so planili po cevi in na ogenj so začela padati zogdjenela, črna ptičja teilesa. Otroka sta se zbudila in začela jokati. Nat ju ni iimel čas tolažiti. Z grebljico je brskal ptice iz dimnika in jiih metal na tla. Plameni so švigali visoko v dirnriik in prepodili še žive ptice proč. »Nehajta kričati,« je zavpil na otroka »saj ni nič hudega!-« Med vso zmedo je ura udarila tri. Se štiiri ure do nastopa oseke, verjetno do pol osrnih. Plameni so počasi pojemali. Nič več zoglenelilh teles ni padlo na ognjišče. Porinil je grebljico kolikor je mogel visoko. Dimnik je bil prazen. Obrisal si je pot s čela. Na ogenj je naložil nekaj polen in odnesel mrtve ptice v vežo. »Jutri moram prinestti nekaj goriva s farme,-« je premdš-ljeval. »-To že ne bo dolgo trajalo.« 2ena je med tem skuhala čaj in otroka sta se nekoliko pomiirila. Prižgal si je cigareto, le še ena je ositala v zavojčku. (Nadaljevanje prihodnjač) Edlna možnost Z lanskim letom smo Slovenci izgubili svojo edino jilmsko revijo »Film« in dogodek je danes morebiti še prešel v pozabo. Mesečnik je vseh enajst let svojega 6b-stoja finansiralo izključno podjetje »Vesna film«; podjetje in uredništvo nista nikoli prejela nobene druge materialne pomoči, tudi v lanskoletni težki situaciji ne in takrat jima je preostalo še poslednje: da ukineta najstarejšo filmsko revijo v Jugoslaviji. Toda mar je bil to res edini izhod? V to, kolikšen in kakšen je pomen takšne revije, se na tem mestu ne bi spuščal. Zapišem naj le, da ta pomen iz-haja iz same značilnosti filmske umetnosti, za svojo uspeš-no rast, ki bolj kot katera koli druga umetnost terja dvig umetniške zavesti pri najširših Ijudskih plasteh. Vsekakor pa drži nekaj: če so obstojali tehtni razlogi za ustanovitev revije (in ti so obstojali) potem so ti razlogi, da se revija obdrži, danes še močnejši. Tako se na primer sprašujem, ali naj bodo vse dragoceve izkušnje, ki si jih je revija pridobila v svojem dolgoletnem delovanju, zaman in naj kdaj pozneje (ko bo denarj začnemo spet na začetku. In še: ali ni absurdno že samo dejstvo, da se je revija ukinila v času, ko je slovenski film dosegel svoj prvi večji vzpon (in bi jo torej najbolj potrebovali), obenem pa^v pogojih, ko je pomenila edino obliko dviga filmske kulture (saj je nam Slovencem možnost kinoteke odvzeta). Mar naj bomo Slovenci glede obveščanja o filmskih dogodkih odvisni od hrvaških ali srbskih revij? Toda tu gre še za nekaj mnogo pomembnejšega. Dej-stvo je namreč, da je »Film« v poslednjem času izhajal v nakladi 15.000 izvodov; številna pisma, ki so jih pisali bravci uredništvu, pa neizpodbitno kažejo njihov interes in njihovo potrebo po takšni reviji. Tu pa lahko postavimo vprašanje odgovornosti uredništva in podjHja — i-rnSafe-Ija do bravcev. Zdi se mi, da ni treba posebej poudariti iiricga, kar izhaja iz te odgovornosti, zaio naj le ponovim vprošraie, ki sem ga zastavil na zaletku. Ali je bila res edina mrlnost, ki je preostajala uredništvu in podjetju »Vesna jilm«, da ukineta revijo? Ali pa cia bila, preden to storita, dolžn^. sprožiti javno razpravo o tem? Odgovor na to prep::ččam njima samima in pa celotni naši lculturni javnosti, mtj skromen up je le, da bo vprašanje naletelo na odmev. INCC PAš 0 Vojskem, smučarskem tečaju, o soncu in o lepih dnevih Naslov je malo prozaičen in skorajda ne diši preveč po športni strani naše Tribune. Morda zaradi tega, ker nisem niti dober športnik, oziroma sploh nisem (bil, do smučarskega tečaja, ker so me tam nad to vejo gibanja tako navdušili, da sem sklenil postati popolnoma drugačen tip, ki ne bo več pred-stavljal zakrnelega filozofa) — niti nisem športni novinar, pač pa slučajno poznam športnega urednika. Z namenom, da nekaj napišem o tem tečaju, sem že na Vojskem malo bolj z odprtimi očmi iri ušesi uži-val lepot tamkajšnjega smučarskega raja in do-brote odličnega orga,nizatorja tečaja, to je komisije za telesno kulturo pri Univerzitetnem svetu v Ljub-ljani. Razgovor ob koncu tečaja s tovarišem Alfon-zom Ledinekom, vodjem tečaja, je moji zamisli dal samo še resno zaključno podobo. Ne vem, dragi kolega in koiegica, če si že morda kdaj pred razpisom letošnjih smučarskih lečajev sli-šal za Vojsko nad Idrijo. Jaz nisem, priznam. Toda ime si je treba zapomniti, posebno še, ee se name-ravaš kdaj ukvarjati z belim športom. Kranjska gora postaja prenatrpana, na Vojskem pa te čakajo deviško bela nedotaknjena smučišča. Da niso naj-boljša, sem prebral v Tribuni malo pred odhodom na tečaj. Res ne vem, koliko od njih je pisec tiste beležke videl, toda jaz se, morda čisto amatersko, z njim ne strinjam, opogumlja me zavest, da se z njim ne strinja niti eden udeležencev smučarskih tečajev, večina od teh pa v smučanju niso bili takšni amaterji kot pisec teh vrstic. Univerzitetna komisija za telesno kulturo bi vsekakor težko našla primer-nejši in prijetnejši kraj. Smučanje ima po ugotovit-vah tov. Ledineka na Vojskem prav tako častitljivo nekaj stoletno tradicijo kot na Blokah, pač s to razliko, da Valvazor nekako tega ni odkril, pa je v svoji »Slavi« hvalil za spretnost drsanja in gibanja po snegu samo Bločane, Vojsko pa odkrivajo šele tečajniki ljubljanske univerze. V tej vasi nad Idrijo še danes lahko srečaš starejše kmečke ljudi, ki si utirajo pot skozi sneg na krpah, mlajši pa v ta namen uporabljajo predvsem smuči, tudi pismonoša in šo-larček prvega razreda. Nastanili so nas v domu idrijskih rudarjev, kjer so razvadili še celo na udobje navajene naseljaše. Sobe zakurjene, vsak dan topla voda, pa televizor in skorajda me je bilo malce sram, ko so mi prepove-dali, da sam postiljam, saj na to kot dolgoletni sta-novalec študentskega naselja res nisem navajen. In hrana: brez pretiravanja lahko trdim, da v primeri z našimi menzami zasluži naziv hotelske prve kate-gorije. Samo toliko o zunanjih pogojih. Spregovoril bi rad kajpada še o tečaju samem. Razdelili so nas v tri skupine, na take, ki že nekaj znajo, na takšne, ki znajo malo manj in take, ki nič ne znajo. V razpisu je bilo celo objavljeno, da ima zadnja kategorija prednost in predvsem to me je opogumilo, da sem se prijavil. Naša samozavest je kar narasla, ko smo zvedeli, da so vodje vrst priznani športni delavci na univerzi in visoki šoli za telesno kulturo. Toliko so se trudUi z nami, da jih resnično moram tukaj vsaj našteti. To so tovariši: prof. Alfonz Ledinek, referent za telesno kulturo pri tajništvu univerze, asistenta na visoki šoli za telesno kulturo Gregor Hiti in Silvo Kristan (pri tajništvu univerze pa imata isto funkcijo, prof. Ledinek kot smučarski učitelj, sicer pa še študent Jernej Bolka). Poleg vseh omenjenih, ki so predavali tudi o teoriji smučanja, smučarski opremi in pripravah za smu-čarske ture, je o prvi pomoči pri smučarskih nezgo-dah in sploh nesrecah v planinah govoril doc. dr. Miroslav Kališnik, predsednik komisije za telesno vzgojo pri tajništvu univerze (zdaj sem se spomnil, da je bil na zdravniškem pregledu zelo nezadovoljen z mojim odgovorom, da se s športom ne ukvarjam). Predavanja je dopolnjeval pester spored filmov. šele ko se razgovarjaš s temi tovariši, začneš spoznavati, koliko zamujaš s tem, da se ne brigaš za urnik telo-vadbe na fakuiteti. Zdaj pa je že čas, da navedem nekaj misli tov. Ledineka, ki mi jih je posredoval v sproščenem razgovoru zadnji večer pred odhodom s tečaja. Vpra-šanj ne bi ponavljal, pa tudi odgovorov ne bom posebej naznačeval. Predvsem lahko rečem, da so udeleženci tečaja zadovoljni in da je bil kraj za tečaj dobro izbran. Udeleženci krijejo seveda samo manjši del stroškov, ostalo prispeva komisija. Naj omenim, da smo samo za smuči in opremo dali preko 20.000, s tem pa smo omogočili udeležbo takšnim, ld nimajo lastne smu-čarske opreme. Vsi bi seveda želeli, da bi lahko omo-gočili udeležbo čim več študentom, saj je zimska rekreacija prav tako nujna kot letna, toda sredstva so omejena in tako se je v celoti lahko udeležao letošnjih smučarskih tečajev okrog sto študentov z vseh fakultet razen medicinske, kjer je bil organi-ziran poseben smučarski tečaj. Preko tega števila ne bi mogli tudi zaradi kapacitete doma, ki je okrog 35 ljudi v eni izmeni. Centralni tečaj bo tudi nasled-nje leto na Vojskem, upam pa, da bodo komisije po posameznih fakultetah do takrat že toliko močne, da bodo lahko organizirale tečaje na vseh fakultetah, seveda v kolikor bodo študentje to zahtevali. Komi-sija pri univerzi smatra, da so takšni tečaji izredno koristni, razmišljamo pa tudi, da bi poleti organi-zirali tudi tečaje za druge vrste športa — plavanje, atletika. Skrb komisije je, da se na naših smučarskih tečajih udeleženci čimveč nauče in da pridobljeno znanje posredujejo drugim, to je posebno važno pri smučanju, ki bi naj bilo v Sloveniji množičen šport. Zdi se mi, da smo na univerzi še najdlje od tega, saj se z njim ukvarja le majhen del študentov. Prepri-čani smo tudi, da bodo udeleženci pomagali pri organizaciji celotne športne dejavnosti na univerzi, ki je kljub izdatno večjim možnostim kot pred leti še vedno v povojih. Testiranje pred tečajem in tečaj sam je pokazal, da je fizična zmogljivost študentov zaskrbljujoča in tudi iz tega se vidi, da študentje ne izkoriščajo vseh možnosti za športno udejstvovanje, ki že obstojajo. Naj povem še to, da smo letos prvič organizirali zdravstveno službo na smučarskih teča-jih, ki je uspešno ozdravila vse poškodbe. F. L. medfaKulleino pruensiuo i maiein rekometu 26. februarja se je pod kupolo Gospodarskega razstavišča zbralo deset moštev, ki so zastopala po-samezne fakultete na medfakultetnem prvenstvu v malem rokometu. Organizator, Zveza študentovskib športnih organizacij, je posamezne ekipe razdelila v dve skupini po pet moštev. V prvi skupini so tek-movala moštva FAVGB, Elektro tehnične, strojne, gradbene in II. ekipa Filozofske fakuliete, v drugi pa mošt/a Medicinske fakultete, Fakultete za arbi-tekturj. VŠTK, fakultete za naravoslovje in tehnolo-gijo in I. moštvo Filozofske fakultete. Tekmovanje se je začel) precej zgodaj, ob osmih zjutraj, in je trajalo brez presledkov vse do treh popoldne. Pri tem so morali tekmo za tretje in četrto mesto celo preložiti na kasnejši termin, ker ni bilo več časa. Tekme so se končalc z naslednjimi rezultati: FAVGB — Elektrotehnična 8:5 (5:4) VŠTK — Filozofska II 12:4 (5:3) Strojna — FUozofija I. 8:7 (3:3) Medicinska — Fak. za narav. in teh. 6:7 (3:4) Gradbena — Elektrotehnična 3:2 (2:1) FAVBG — Strojna 5:9 (4:5) VŠTK — Medicinska 10:5 (3:2) Arhitektura — Filozofska II. 6:5 (2:3) Elektrotehnična — Filozofija I. 8:2 (2:2) Gradbena — FAVBG 6:2 (3:1) Fak. za nar. in tehnologijo — Filozofija 5:4 (4:1) Medicina — Arhitektura 6:8 (3:3) Elektrotehnična — Strojna 4:3 (3:1) Gradbena — Filozofija I. 7:3 (2:1) VŠTK — Artritektura 5:1 (3:0) Strojna — Gradbena 5:9 (3:5) Filozofija I. — FAVBG 5:1 (3:0) Fak. za nar. in teh. — Arhitektura 7:4 (2:2) Medicina — Filozofija II. 10:3 (5:1) Fak. za nar. in teh. -- VŠTK 4:3 (1:1) V finalu sta se pomerila zmagovalca obeh sku-pin, ekipi Gradbenc in Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Razburljiva tekma se je v regularnem času končala neodločeno 9:9, v podaljšku 2 krat tri niinute pa je uspelo študentom FNT zabiti še en gol in obdržati prednost do konca. Zmagovito moštvo Fakultete za nar. in tehnolo-gijo (sestavljali so ga predvsem študentje tekstilne, nekdanji igravci RK Olympia), sicer ni pokazalo vrhunskega rokometa, toda fantje so s srčno in za-dovoljivo fizično kondicijo nadomestili pomanjkanje tehničnega znanja, ki na prvenstvu sploh ni bilo na posebni višini. Glavna značilnost vseh tekem je bila raztrganost in nepovezanost, kar pa je čisto razum-Jjivo, saj so fantje v večini primerov igrali prvič skupaj. Zaradi tega ni čudno, da so se razni nespo-razumi in začetniške napake tolikokrat ponavljali. Organizator je prepovedal udeležbo na sodelovanju na prvenstvu vsem tistim igravcem, ki so registrirani pri kakršnem koli rokometnem klubu slovenske in zvezne lige, saj je s tem padla kvaliteta tekmovanja, razen tega pa je prišlo do navzkrižnih kombinacij, ker so morala moštva »krpati luknje« s košarkarji, odbojkarji in celo nogometaši. V organizacijskem pogledu tekmovanje ni bilo na zavidljivi višini, saj je prišlo do nekaterih pritožb in sporov. Tako se je prvo moštvo Filozofske fakul-tete pritoževalo, češ da je zapisnikar napačno regi-striral njihovo tekmo s strojniki, katere rezultat bi se baje moral glasiti 8:7 v njihovo korist in ne obratno. Tega mnenja so bili še nekateri drugi, toda ker ni bilo »tehtnejših« dokazov, je ostalo pri regi-striranem rezultatu. Že v začetku pa je prišlo do sporov glede prijave moštva Gradbene fakultete. Ti se namreč niso pravo-časno prijavili, na tekmovanje pa so prišli. Organi^ zator jih sprva ni hotel uvrstiti med nastopajoče, ker ni imel njihove prijavnice in ker je bil medtem izžrebal skupini ter srečanja parov. Kasneje so sicer morali najti zadovoljivo rešitev, vendar bo potrebno v prihodnje ob podobnih prireditvah bolje poskrbeti za večjo disciplino nastopajočih ekip, ker bo v na-sprotnem primeru spet prihajalo do neljubih sporov in zastojev. Sicer pa je tekmovanje razen teh dveh neljubih zapletov potekalo v pravem športnem in prijatelj-skem duhu. Zaželeno bi bilo samo, da bi dobile podobne prireditve v prihodnosti širše obetežje, saj je šport ena najvažnejših manifestacij zbliževanja med študenti. E. MOHORKO Uvedli smo studijsko reformo. Za nami jo povzemajo druge univerze, tiste, kj so se spočetka tako okle-pale klasičnega načina študija. Vse pridobitve, ki so za visokošolski študij tako pomembne, pa izgubijo svoj blesk pri vprašanju študijskih pripomočkov. Kokšno je vsaj pri-bližno stanje, nam govori danošnji sestavek našega sodelavca. Mogoče tega do zdaj niste vedeli... Učheniki znanje število slušateljev na Ijubljanskih fakul-tetah se vsako leto veča. Vzporedno s tem se razvijajo tudi potrebe po boljših, ugod-nejših pogojih za Uudij. Nimam namena, da bi sedaj tu razpravljal o prostorih za Učilnice, štipendijah, posojilih, telovadni-cah in o drugih pogojih, ki so zvezant z znatnimi materialnimi stroški. Tokrat nas zanimajo predvsem tisti činitelji, ki so od-visni v glavnem od dobre volje predavate-Ijev in študentov, hkrati pa so velikega po-mena, če niso sploh najpomembnejši za uspešen študij v današnjih pogojih. To so učbeniki, o katerih je med študenti vedno teč govora. O njih razpravljajo predvsem zato, ker jih ni moč dobiti pravočasno, ker ne ustrezajo programu, ali pa jih sploh ni. Kvaliteta znanja pa je — kot vemo, odvisna predvsem od predavanj in pa od učbeni-\ov, seveda ob določeni meri prizadevnosti Študentov. Na visokih šolah študira vedno več ivredmh študentov. Ti si poleg rednega dela le teSko privoščijo kakšno uro preda-vanj na fakulteti. Prav zato so toliko bolj odvisni od učbenikov. še več, lahko reče-mo, da so jim učbeniki edini vir znanja. Ostali rednl študentje imajo pa vse možno-sti, da hodijo na predavanja, bo nekdo de-jal. Poglejmo kako je s to stvarjo! Prav gotovo je dolžnost vsakega študen-ta, da se udeležuje predavanj. Izredni štu-dentje so predavanj oproščeni. Vendar tu-di vsi redn' študentje nimajo možnosti, da se redno udeležujejo vseh predavanj. Vzro-ki? Mnogi ne žive v Ljubljani in se na predavanja vozijo z vlaki in avtobusi, tudi iz tako oddaljenih krajev kot so Jesenice, Kranj in Celje. Mnogo je tudi takih, ki ni-majo dovolj materialnih sredstev za študij, razvedrilo, počitnice in druge potrebe.^Za-to si navadno poiščejo kakšno honorarno delo, ki ga opravljajo redno, ali pa obča-sno. Prav zaradi tega ne morejo redno obiskovati predavanj. Dejansko se zgodi, da včasih sploh ni razlike med rednim in izrednim študsntom. Obstoja le formalna razlika, ki je v tem, da ima eden napisano v indeksu reden, drugi pa izreden. Vidimo torej, da je veliko študentov, tako rednih kot izrednih, ki ne morejo zaradi različnih vendar opravičenih vzrokov obiskovati pre-davanj Zato so nujno odvisni od učbeni-kov, $ katerimi pa žal niso na vseh fakul-kutetah in v vseh letnikih preskrbljeni ta-ko kot bi morali biti. Na neki fakulteti so imeli sestanek sveta letnika, na katerem so sklenili, da bodo predavatelji v določenem roku pripravili potrebne učbenike za svoje predmete. Na dan, ko bi morali biti učbeniki na razpo- lago študentom, o njih ni bilo ne duha ne sluha. Ali je družbeno samoupravljanje spet le formalnost? Sicer pa je stanje z učbeniki različno. Na nekaterih lakultetah so vsi letniki pre-skrbljeni pravočasno, na drugih z zamuda-mi, na tretjih pa jih sploh ni. Različno je spet stanje v samih letnikih. Vse je namr reč odvisno od predavatelja, študentov in pa narave predmeta samega. Nekaieri učbeniki terjajo mnogo dela in časa, drugi pa neprimerno manj. Posebno pereč je polozaj na nekaterih tehničnih fakultetah, kjer za posamezne predmete sploh ni zadbvoljivih učbenikov. Profesor kratko in malo našteje celo vrsto knjig in avtorjev, ki naj jih študentje na-šudirajo do izpita. Marsikdaj knjig ni mo-goče pravočasno dobiti, ali pa v njih ni zajet celoten program predavanj. Zgodi se, da pride študent na izpit in dobi vpraša-nje, ki ga sploh ni v naštetih knjigah, (ra-zumljivo je, da predavatelj lahko zahteva vse, o čemer je predaval) ali pa ga je zara-di številnih »učbenih nadomestkov« spre-gledal. V posebno težkem položaju so študent-je, ki študirajo po novem stopenjskem na-činu študija. Pogostokrat se jim pripeti, da nekaj tednov ali celo dni ne vedo iz česa bi se učili. Zapiski iz predavanj prav goto-vo ne zadostujejo. Potem pa, ko učbeniki izidejo (če) se začne kampanjsko učenje. Posledic ni potrebno naštevati. Nujno je torej, da se stvar z učbeniki uredl Uredi pa se lahko le tako, da vsak predavatelj napiše za svoj predmet učbe-nik. Nekateri se izgovarjajo, da zato nima-jo časa, ker so preobremenjem z drugitn delom. Njihovo mesto je predvsem na fa-kulteti. V skrajnem primeru bi lahko pre-davanja posneli na magnetofonski trak in jih nato uredili v učbenik. Vendar to ne sme postati pravilo. Rešitev pomanjkljivo-sti v zvezi z učbeniki je odvisna samo od prizadevnosti predavateljev in slušateljev. Ovira je torej premagljiva, le volje je tre-ba. Premagati pa jo na vsak način mora-mo. M. L. Na rešetu APK me je lieprijefena dolžnost, da od-govortm na članek tov. »de«, iz 2. številke letošnje »Trifoune«, v katerem je dal »na rešeto-« AJkademski plesnl kluto. Pravlm, ne-prijetna; ker ncrad razpravljam o katerikoli stvari z nekom, ki je o stvari popolen laik. Na omenjeni članek odgovarjam zato, da ne W naSa študentska javnost bila napačno irv-ijormirana o n-aši dejavnosti, kaikor tudl o plesu nasplob. Iz člatika namreč ni razvldro, o kakšni vrsti plesa govori tov. »de«. Ker njegov čla-ne(k obravnava APK, je zelo verjetno, da je m&sldl na družabni ples in njegovo višjo oflbliko, znano pod tmemom športnl ples V pirimeiru, če je imel to v misOih, se ml vsl-Ijjuje vprašanje, kakSen je potem, kot pravi, »fcmečki pl€S«; in ples združem z brucova-njem, M naim po njegovih besedah nudi mož-nost pretepa. S plesom se ukvarjam že dol-go vrsto let in do sedaj nisem odkril (niti v zgodovinskih zapiskih, niti v sodotanem živl,1enj'u), plesa, ki bi nam niudil možnost pretepa. Prav tako si ne predstavUjam, kak-šen naj bl bil »ikine&ki ples« (kot družatma, ne folkloma obliflca!) Mislim, da so časl, ko Je bil dimžabni ples naimemjen le dol&čenemu sloju družbe, že preživeli in je že čas, da poenetemo z ostanki take miKelnosti. Ce pride na vasi ali na brucovanju, še večkrat pa tudi dirugje, do pretepa, tega gotovo ni kriv sam ples, temveč so vzroiki drugje, največ-fcrat v alkoholu. Nadalje poveže tov. »de« v svojem članku nelcatere značilnosti ttružatoega plesa s svo-jimi (zgoraj ometnjenimi) »značilnostmii« v oeloto, ter pogumno izjavi, da »misli«, da Je v tem poslanstvo APK. v t€im pa se ko-renito motl: Dovolite mi, da vaim pojasnim jaz, ki vem, zakad je bil APK ustanovljen, kako je s to Btvarjo. APK je bil ustanovljein jeseni leta 1952 z namenom, da prlreja pl«isine tečaje za štu-dente in s tem v zivezi razgiba družabno življenje na naši univ«rzi, da goji družabne In modernie plese v višji obliiki ter da pri-reja plesna tekmiovanja oziroma naslope. Tem cilj>em je APK ostal tudi vseskozi zvest. Iz množioe, ki je obiiskala plesrne tečaje, so ifzšli nadarjeni plesavci in gojili družabni ples na,prej. Tako je nastal višja oblika, to je športni ples. Tl plesavci so nastopali r.a vseh plesnih tekmovaiTijih in nastopih, ki jiih je priredil APK, all pa kakšen drug, so-roden plesni klub. Na&topali so po vseh de-lavsikili in industrijskih centrih v Sloveniji in izvon nje ter s tem med našo delovno mladino propagirali pravilen estetski družab-nl ples. APK je prirejal vsako leto plesne tečaje. pozr.eje pa uid.i pilesne vaje v svojih prostotriih na MiikloSičevi oesti. Po preselitvi v nove prostore na Poljomslkl 6 pa je ta možnost odpadlLa zaradl premajhne dvorane. Kljub temu pa nain je z vellkim naporom in po-žrtvovatoiostjo čl^mstva tispelo tudi v šol-skem letu 1960-61, orga:r,izirati 4 plesne teča-je. Ta možnost je letos odpadla zaradi po-m&Tijikanja finančndh sredstev. Tov >vde« govoiri o n&kakšni anomaliji v načem klnbu, o n^kaklh petih parih. Pouda-ril bi lc to, da &e članstvo APK giblje stalno med GO-70 člani. jSrujnost pa je, da se iz take minožice izkristalizira kvaliteta, ki se odraza v nekaterih pairlh, ki »o dosegli mednarodno raven Mislim, da je nam vsem Lahko to saimo v ponos, da imaimo prav študentje naše undverze med sabo plesavce, ki laihko pred-stavljajo našo državo tudi v tujinl. Nadalj« pravi člankar, da je razumljivo, da ti parl ne predstavljajo dejavnosti štu-dentov Tia tem področju tn. naj usm«ritmo plesne pare, ki so šele začeli s to dejav-nostjo, v družabni ples. Kako si vse to pred-stavlja, je gotovo njegova skrivnost. Ce vza-memo prinner iz kakšne skiipane »Akade-mika«, katere dejavnost je mogoče bolj po-znana, bi to izgledalo piribližno takole: nekdo bi n. pr. predlagal naši folikloirnl skupiaii, naj gredo ndend Cland po vaseh iai tam plešejo, nastopanjs pa naj opusttjo; ali v^ naj bi člani riaših pevskth Kborov opustili svojo do-sedanjo dejavnost in začell prepevati po g^ostilnah: »En starček je živel. ..«! Jasno je, da če imamo toliko ir; toliko plesniii parov. da bomo izbrall za nastop najboljše in ti bodo brez dvoma predstavljaU Studentsko dejavnost, saj so vendar izšli iz naših vrst. 2^to bl na koncu poudariJ, da se ,fe APK vedino te ee bo tudi v bodoče držal začrtane poti. V kolikor ni bilo mogoče izvesti plesnih tečajev aU celo plesnih prireditev za štu-dente, Je treba Istkatd vzroke drugje, ne pa v APK-ju APK ima izdelane načrte za raz-foritev svojega dela, še več, v pripravi J6 ustanovitev velike ptesne šole, ki naj bi za-jela pol-eg vse študentske, tudi sredr.ješol-siko, t. j. bodočo študentsko mladino. Orga-nizdrana bo po' sodobnih rvačelih in bo po-memben činitelj v družaibnem življenju r.aše univerze in taven nje. Seveda pa izvedbia te zamisili ni odvisna le od APK, amipaik tudi od drugih faklorjev. Ce bo vse teklo v redu, bomo že v začetku prLhodnjega šolskega leta imeli ustanovo, ki bo r.aim vsem nekaj po-menBa. Vse to sem napisal z namenom, da naši študentskl Javnosti pojasnim in razložim pomen in smemioe delovanja APK, ne pa zato, da bi se spuščal v razpravljanje s tov. »de«. Sem namreč vedno pripravljen, da raz-pravljam o delu APK-ja, tudt konstruktivna kritika nam je vsem dobrodošla, ne strinjam pa se s tem, da bi o APK-ju razpravljali, še manj pa neupravičeno krltizirali ljudje, ki niso poučini o našem delu, Tiiiti niso za to sposobni. Stajer Božo predsednik APK. ZDOdllO se le... ... v študentskem naselju. Kolega je vprašal v menzi pri pultu možakarja, ki deli kruh: — Tovariš, zakaj pa imamo danes star kruh? »Kaj češ,« je vprašani skomignil z ra-meni, »saj sem tudi jaz star «... D. S. ... med arhitekti. Poročeni kolega se je v družbi na dolgo in široko hvalil ko-liko denarja imata z ženo: »Midva imava Iepe dohodke, skupaj nama pride na mesec šestdeset tisoč di-narjev ...!« Dva dni kasneje se srečata »petičnik« in nekdo, ki je slišal ta pogovor. »Ti«, ga pozdravi poročeni, »niti pausa si ne morr i kupiti, tako sem suh. Mi lahko posodiš do prveea — 200 din?« V. F. ... pri predvojaški na PF. ^ Izpitno vprašanje: mine. Študent se muči in s težavo iztisner.... pa imamo protivtenkovske, pa imamo još protivpe- šadijskc ... ... »pa još, još,« ga vzpodbuja izpra-ševalec. »E, pa imamo i protivavionske mine«, zabliska z veseljcm študent. B. M. ... v Akademskem kolegij«. Neuradna objava: pod vhodom v kole-&U Je prislonjeno že od poletnih počitnic nioško kolo. Optimističnega lastnika pro-siino, da ga sam odpelje. T. M. ... na II. Gimnaziji v Mariboru. Pri zgodovini so se dijaki učili, da so bili špartanci zelo dobri bojevniki in so pri rojstvu vse telesno šibke otroke ubili. Ko je bil Miro vprašan, se je profesorica za-nimala" »Katere otroke pa so pomorili?« Miro se je odrezal: »Socialno šibke!« (Predlog za rešitev gordijskega vozla ŠTIPENDIRANJE — KREDITIRANJE). Sodelavci! Prejeli smo precej pisem z označ-bo »Z«. žal pa namen našega kotička niso skonstruirani »vici«, temveč resnična dogajanja med na-mi in na univerzi. Le take prispevke bomo iudi v bodoče objavljali in tudi honoriroli (500 din). Sodelavci, svoje prispevke boste čitali v na-šem lisiu le, če bodo ustrezali zna-čaju rubrike. Kdor je s svojim prispevkom uspel, pa tokrat ni bil 1 objavljen, naj ga pričakuje v na- " slednji številki. Dopise pošljite še vedno na naš naslov, kjer tudi iz- i plačujemo honorarje. (študentom, ki ' niso v Ljubljani, pošljemo po pošti.) UREDNIK Tribuna - glasilo Zveze Studentov - Izdaja UniverzitenJ odbor ZŠJ -Oreja urednišld odbor - Odgovorni urednlk Stane Cehovln; glavnl urednik Niko Tifiar - Uredništvo ln uprava, Trtbuna Poljanska 6/n, telefon 30-123 - tekočl račun 600-14/3-567 - Letna naročnlna 400 dinarjev, posamezni Izvod 20 din -Rokopisov ln fotografij ne vrača-mo - Tisk: CV> Delo, Ljubliana. Tomši6eva 1. tel. 23-522. iribuna