Jezik in slovstvo, letnik 68 (2023), št. 2 Poanta tega komentarja je postaviti in prikazati raziskavo Medkulturnost in sodobni slovenski roman znotraj primar- nih premišljevalsko-idejnih podstati in predstavnostnih praks, ki omenjeno pi- sanje pomembneje ali podrobneje opre- deljujejo, a vsaj na prvi pogled pogoste- je postajajo pritajene in postranske. Naj povemo, da je pričujoče premišljanje prvenstveno in prednostno projektirano kot disertacija ter v kasnejšem knjižnem poskusu kot modularna raziskava, in sicer ne samo zavoljo zagonetnega po- manjkanja primerljivejših študij, ampak predvsem pod prevlado dejstva, da do- sedanja predočanja in idejne podmene medkulturnih stanj ali pojavnosti v pre- iskavah slovenske literarnovedne stro- ke slonijo v glavnem na predvidljivih praksah. Te v svoje osrednje polje prite- gujejo predvsem permanentne motivno- -tematske konstante, katalizirane skozi individualne intervencije ali itinerarije in pretežno povzemalne prikaze, ki to- rej posledično poredkoma pretresavajo preostale plasti preiskovanega predme- ta. Od tod skoraj paradno »prepakira- nje« književnosti v kategorijo ogledala ali odslikovalca dejanskega stanja. Da bi neovrgljivo prešli preteča in pretekla preiskovalna krnjenja, pa je nujno in na- sploh najbolj merodajno poseči po prav vseh nivojih naslovljenega gradiva. Knjiga najavlja prepletanje polivalen- tnega teoretskega temelja in pluralnih preučevalnih pretresavanj; spomnimo, da semantika medkulturnosti sodi k bolj neoprijemljivim postavkam post- moderne humanistike. Še več, nema- lokdaj jo najdevamo v nezdružljivih prekrivanjih in povezovanjih s socio- logijo, antropologijo, prevodoslovjem, pedagogiko, kulturologijo, lingvistiko, literarno vedo in drugimi podobnimi praksami, kar konstantno kliče h ko- renitejšim premislekom o raziskoval- nih nastavkih. Iz tega razloga je nujno privzeti presojevalsko podlago, ki de- luje detajlno, a poenoteno in obenem dovolj plastovito, da dostojno opredeli odslikane »odmerke« medkulturnosti. V BRANJE V AM PRIPOROČAMO Iz »zakulisja« knjižne izdaje: Martina Potisk: Medkulturnost in sodobni slo- venski roman. Kulturni center Maribor, 2022. 217 str. JIS_2_2023_FINAL.indd 199 JIS_2_2023_FINAL.indd 199 18. 09. 2023 14:19:30 18. 09. 2023 14:19:30 200 V branje vam priporočamo Ne moremo namreč mimo neverjetno pogosto spregledanega in skrajno ne- določnega razlikovanja med idejama medkulturnosti in multikulturnosti; seveda sta ideji medsebojno prepleteni in genealoško sorodni, a njunih stanj, pojavnosti in posledic preprosto ne gre pojmovati pavšalno, jih popolnoma po- ljubno podrejati poetikam ali preisko- valnim navdihom. Teoretski kontekst, kakršnega gradi- mo in posledično izrabljamo, priki- mava precedenčnemu modelu med- kulturnosti ter nadalje narekuje presek najplodnejših in najpovednejših pred- stavljanj s poudarkom na prevladujočih praksah predočanja tega pojma. Kar med drugim pomeni, da v svoje pre- sojevalsko polje pritegnemo prostrani spekter standardnih, sodobnih in me- tabesedilnih modalnosti, ki nudijo ne- pogrešljive in predvsem mnogoplastne perspektive za preiskovanje pridružene palete besedil. Že iz naslova vidimo, da status sre- diščnega predmeta preiskovanja pripa- da sodobnemu slovenskemu romanu. V tem markantnem »bazenu« nadalje naslavljamo predvsem besedila, ki iz- idejo po prelomnem letu 1991, kate- rega premise, pomeni in preroditveni podtoni so jasni in neogibni tudi brez morebitnega posebno intenzivnega pojasnjevanja. Pa vendar velja pove- dati, da se roman ravno v omenjenem negotovem obdobju preobraža v po- gosteje prakticirano in potemtakem prebirano obliko tudi na Slovenskem, kar dodatno določa in izostri izbiro. Izbor bazira na romanih, ki ustrezajo sprotnim in predstavnostno podnete- nim kazalnikom, kakršni so: »odskoč- no« leto 1991, avtorska odmevnost in mobilnost, osebna enakost ter ne- izključujoča in nasploh nepogrešljiva generacijska pestrost. Zlasti zadnja postavka pelje k postrojitvi in primer- jalnemu pregledovanju generacijskih skupin, tj. starejše (roj. do 1950), sre- dnje (roj. med 1950 in 1970) in mlajše (roj. po 1970), z jedrnim poudarkom na posameznih romanih Borisa Pahor- ja, Zorka Simčiča, Alojza Rebule, Loj- zeta Kovačiča, Jožeta Snoja, Florjana Lipuša, Marjana Tomšiča, Evalda Fli- sarja, Maruše Krese, Draga Jančarja, Brine Svit, Marka Sosiča, Ferija Lain- ščka, Borisa Kolarja, Maje Novak, So- nje Porle, Maje Haderlap, Erice John- son Debeljak, Andreja Blatnika, An- dreja E. Skubica, Sebastijana Preglja, Polone Glavan, Gabriele Babnik, Go- rana V ojnovića in Nataše Kramberger. Teza, ki jo razvijamo in sproti potrju- jemo, govori o nemajhnih medsebojnih prekrivanjih, prepletanjih in prevojih projiciranih (upovedanih) medkultur- nih modalitet. Ne samo znotraj gene- riranih generacijskih gledišč, ampak predvsem med in nad le-temi. Zato- rej postane nujno najprej premisliti in opredeliti osrednje pokazatelje in podstati preiskovanega predmeta. S tem namenom se raziskava vodi v treh tendenčnih turnusih: uvodno iskanje preseka med modalitetami medkultur- nosti in romanesknim modeliranjem preide v interakcijsko poantirana in idejno nadgrajevana jedrna pleksusa poglavij; preučevane romane in vanje prevedene podobe prvenstveno prebi- ramo kronološko in skozi sklicevanje na generacijske »grozde«, kasneje jih pregledujemo s primerjalne perspek- tive in predvsem glede na pridružene pokazatelje. JIS_2_2023_FINAL.indd 200 JIS_2_2023_FINAL.indd 200 18. 09. 2023 14:19:30 18. 09. 2023 14:19:30 201 V branje vam priporočamo Temeljni predmet preiskave predsta- vljajo poglavitnejše pripovedne moda- litete medkulturnosti. Iz tega razloga jih problemsko naslovimo in nanje naposled pogledamo tudi skozi koles- je konotacijskega dialoga med kroje- nimi generacijami. Tukaj podrobneje opredelimo in v ospredje pomaknemo pokazatelje poustvarjene (upovedane) medkulturnosti v preiskovanih roma- nih; mednje postavimo predvideni do- gajalni prostor, položaj izkušajočega subjekta, prakso izrekanjskega prekla- pljanja in markacije medbesedilnega predstavljanja, sploh prostori postajajo posebej pomenljivi »pričevalci«: ker konstantneje kolorirajo premike med- kulturnih konstelacij, nudijo prikladno kuliso, ki ustroji podtone poant in ne- prestano gradi tudi druge pokazatelje. Raziskava krene k nastavkom med- kulturne literarne vede, a se od teh tendenc tudi nenehno odmika; obrav- nava se namreč ne nanaša samo na razvidne ali videne vsebinske okvire, ampak je posebna pozornost privede- na k obojim, k idejno-pomenskim in jezikovno-slogovnim podlagam pod- men. Če na ravni nazorno-snovnega inventarja prevladajo plastovita oko- lja, poantiranja nestalnega prostora in praviloma ponotranjene problematike, pa na izrazni ravni namerimo nema- lo modulacij kodnega prehajanja ali preskakovanja in medbesedilnega ko- notiranja, ki bodisi barvajo bivanjsko podstat bodisi botrujejo priklicevanju in predelovanju tradicije. A šele skozi raziskovanje vsega naštetega nastajajo pomenljive postavke o gradnji, premi- sah in premenah medkulturnih moda- litet, ki resneje pričajo o posameznih praksah in podobah v predočenih ro- manesknih svetovih. Recenzentki, ki med drugim pripo- ročita natisnjenje, namigneta, da iz- daja posreduje pomembnejše pred- stavnostno-procesualne poante in je v glavnem pregledno priglašena, kar umerja nesporno sprejemanje in spremljanje preiskovane problema- tike naposled tudi sredi semantično slovenskega prostora. Pričujoča pri- zadevanja prepoznavata kot temeljito študijo stanja, postrojeno na perspek- tivah predstavljanja in poustvarjanja prevalentnih podmen medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu (na- čeloma) od leta 1991 dalje; prof. dr. Blanka Bošnjak poudari, da raziska- vo karakterizira »kleno« leto, ki ima na ravni osredinjenega slovenskega prostora posebno mesto, saj je pove- zano s precej prevratnim, nenadeja- nim in nepredvidljivim dogajanjem, tj. s prelomno narodno notacijo, prof. dr. Katja Mihurko Poniž nadaljuje, da knjiga ponudi poglobljeno in podrob- no branje, podstavljeno s prikladno literaturo, inovativnejšimi interpre- tativnimi pristopi in prostranostmi primerjalnega pogleda v prepletanja med njimi. Tu v artikulacijsko jedro prehaja pripovedovalsko-idejna in nasploh transgeneracijska prevodnost preiskovanih romanesknih modeliranj, naslonjenih na silovitejša in slikovitej- ša stanja, spontano pretakana od mo- dularne medkulturnosti k tendenčni transkulturnosti. S sosledjem sodobnejših teorij, pe- strostjo teoretskega sidranja in prak- ticiranjem polivalentnih interpretacij napotujemo k nadaljnjim preiskova- njem in nadgradnjam dosedanjih pri- marnih ali primerljivejših študij. Zato- rej znotraj prikazane palete teoretskih tolmačenj, plasti in prepletanj peljemo JIS_2_2023_FINAL.indd 201 JIS_2_2023_FINAL.indd 201 18. 09. 2023 14:19:30 18. 09. 2023 14:19:30 202 V branje vam priporočamo k premočrtnim metodično-raziskoval- nim razmahom in razširitvam ter v navezovanju na pripete interpretacije pletemo premisleke okrog pripoved- nih modalitet medkulturnosti, ki med drugim presegajo pogosto prisotne pristranosti in pavšalnosti v preteklih preučevalnih prijemih. V raziskavi naslovimo nemalokatere loke ali lini- je, pridane bodisi k slovenski bodisi k odsevajočim drugim/tujim tradicijam, ne nazadnje pa jo velja z merodaj- nimi medmedijskimi parametri pre- nesti (»prevesti«) na polja preostalih umetnosti. Iz tega razloga monografija v mnogih pogledih predstavlja podla- go za primerljive prihodnje preiskave, ponudi pa tudi temeljne predikate in poudarke za idejno nadgradnjo in do- polnjenje dosedanjih študij. (M. P.) JIS_2_2023_FINAL.indd 202 JIS_2_2023_FINAL.indd 202 18. 09. 2023 14:19:30 18. 09. 2023 14:19:30