Leto 1882.
665
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXVL — Izdan in razposlan dne 28. decembra 1882.
195.
Ukaz ministerstva za notranje rcèi od 6. decembra 1882,
o zdravilski taksi za leto 1883.
O	zdravilski po najnovejših cenovnikih zdravilskega blaga ustanovljeni od-rebini ali taksi, katera je pod naslovom „Zdravilska taksa za leto 1883 k avstrijski farmakopeji od leta 1869 in k dodatku iste od leta 1878“ prišla na svetlo v zalogi e. kr. dvorne in državne tiskarnice, izdajo se naslednja določila:
§• L
Vsi lekarniki (zdravilarji, apotekarji) brez izimka, po tem zdravniki in ranocelci, ki smejo imeti domâ svojo lekarno, naj se počenši s 1. dnem janu-varja 1883 ravnajo po ti novi zdravilski taksi ter naj si vsak omisli po en primerek le te takse.
§. 2.
Tiste zdravilne reči, kateri so v ti taksi in tako tudi v farmakopeji, vvedeni z razpisom od 15. maja 1869 (Drž. zak. št. 77) in dodatku iste izdanem z ukazom od 10. decembra 1878 (Drž. zak. št. 139), oznamenjene s križcem (f), smejo lekarniki dajati samo takemu, ki prinese redni zapisek kakega v to opravičenega zdravnika, ranocelea ali živinozdrdvnika.
§• 3.
Zdravila naj se pripravljajo in oddajö v vseh točkah na tanko takö, kakor piše zdravnik na receptu.
Ali taki recepti, v katerih so v prilogi (pag. 40) propisani maksimalni jemljaji (doze) enega zdravila prestopljeni, smejo se samo tedaj odpravljati takö, kakor je pisano, če je zdravnik množini ali teži klicaj med oklepajema (!) pripisal.
Slowenisch.)
m
Ako se je za kaj bati, da bi kdo utegnil zdravilo zlorabiti, naj recept pišoči zdravnik pripiše pristavek „ne repetatur“ ter je lekarniku prepovedano, na take recepte, ki nosijo pristavek „ne repetatur“, zdravilo po večkrat dajati.
§. 4.
Računeč takso za zdravila, ki niso obsežena v farmakopeji, naj politična deželna oblastva postopajo po istih načelih, po katerih se računijo takse za zdravila v farmakopeji obsežena.
§• 6-
Pijavke niso zdravilo. Ceno jim bode, kakor dozdaj, deželni poglavar za vsako kronovino od časa do časa določal.
Ta cena ni za računodavce, kateri zdravila o trosku javnih zalogov (fondov) dajö, podvržena nobenemu odstotnemu odbitku.
Pijavke v zalogi imeti dolžnost je vseh lekarnikov.
§. 6.
Po receptih z izrazom secundum meam praescriptionem ali s podobno opazko, ki pokazuje na neko skrivnost ali na dogovor z zdravnikom, ne smejo se zdravila pod nikakim uvetom dajati.
§• 7.
Če je na receptu pripomnjeno: „fiat expeditio simplex“, sme lekarnik zara-čuniti samo tiste posode, ki so v taksi med najcenejšimi.
§. 8.
Pri zdravilih, za katera je postavljena samo ena cena, merodavna je le-ta za vsako množino, ki se komu dâ, dočim se pri zdravilu z dvojno ceno stoprv (še le) tedaj postavljena nižja cena uporablja, kadar se komu dâ večja množina.
Ako bi se vendar — če povečkratiš taksno ceno manj ih množin — prestopila večjim množinam postavljena nižja cena, tedaj se uporablja le-ta, tako daje n. pr. 9 gramov joda računiti samo s 35 kr. in ne 36 kr.
§. 9.
Na vsakem receptu, po katerem se v javni ali domači lekarni zdravilo pripravi in izdâ, mora se z brojkami (ciframi) razločno zapisati, koliko iznaša taksa, in tudi posebej razložiti po tvarini, po delu in posodi.
Ako se za kak recept izračuni manj nego en cel krajcar, sme se to šteti za col krajcar; ako pa za kako zdravilo poleg enega ali več krajcarjev prihaja še tudi kak drobec od krajcarja, to naj se ta drobec, če je manji od 0*5, pušča povsem iz računa, a če iznaša 0-5 ali več, naj se računi za cel krajcar.
Za Aqua communis vsake količine sme sc računiti po 1 kr. razven uporabe za dekokte in nalivko.
Pri lekarnikih naj ta, kateri je izračunil ceno zdravilu, poočiti na receptu poleg dne in cene še tudi firmo lekarne, in öni, ki je zdravilo oddajal, naj na signaturo pristavi vselej dan, kdaj je bilo oddano, in pa svoj priimek.
§• io.
Če so recepti zapisani po prejšnji medicinalni teži, to naj se teža preračunja po naslednji tablici:
Težo od
Va gi-ana..........
V* „	..........
1	« .............
2	granov .........
B »	.........
4	„	.........
5	n .............
6	....
7	„	.........
8	„ .............
9 ,	.........
10 „ ..............
12 v ..............
14	»	.........
15	»	.........
16	„ .............
18	„	-	. - .
20	„	(1	skrupel)
30	„	(V* drahme)
40	„	(2	skrupla)
60	„	(1	drahma)
120	„	(2	drahmi)
180	„	(3	drahme)
240	„	(V, unče) .
480	„	(1 unča)
preobrniti je v centigr.
0-02.................
0-04.................
0-07.................
015..................
0-20.................
0-30.................
0-35.................
. 0-40..................
. 0-50 .................
. 0-55..................
0-60.................
. 0-70..................
. 0-90..................
.	l'OO	( 1	gram)	.	.	.
•	1-05	( 1	„
•	MO	( 1	„
•	1-26	(1 „	.	.	.
.	1-50	( 1	„
•	2‘20	( 2	grama	.	.	.
•	3-00	( 3	grami)	.	.	.
.	4-50	(4	„	.	.	.
. 9-00 ( 9 gramov) . . . 13-50	(13
. 17-50	(17
•	35-00 (35	„ )	. .
( 2) ( 4) ( 7) (15) (20) (30) (35) (40) (50) (55) (60) (70) (90)
5)
10)
25)
50)
20)
. 50)
50)
50)
§• H.
Dopuščeno je dajati zdravila pod takso ; a v takem slučaji se mora na receptu zapisati v brojkah ne le cena, ki gre po taksi, nego tudi cena iz dobre volje znižana.
Ali tudi zdravila pod takso oddana morajo biti takišna, prava in čista, kakor piše farmakopeja, in tudi ne smejo nič manj tehtati ali vagati.
§• 12.
Zdravniki in ranocelci dolžni so potrebne kemijske preparate in zložene leke za svoje domače lekarne in zasilne aparate (lekovnike), če jih imeti smejo, samo od lekarnikov jemati in izkazovati to s posebnimi prejemnimi knjižicami, v katerih
je določno povedano in z lekarnikovim podpisom potrjeno ime zdravila in kolika mu je teža in kdaj ga je prejel.
Pri tem je znižba cene prepuščena vzajemnemu dogovoru.
§. 13.
Za živinska zdravila velja na konci pridana taksa.
Za recepturska dela in za posode dopušča se pri živinskih zdravilih uporabljati isto takso kakor pri zdravilih za ljudi.
§• 14.
Vsak prestopek zgornjih ukazil kaznjuje se, kolikor ne podpada občni kazenski postavi, z globami do 100 gld. ali z zaporom do 14 dni. (Ministerski ukaz od 30. septembra 1857, Drž. zak. št. 198.)
§• 15.
Drugi kaki propisi, ki bi razven teh določil bili še dani gledč dobivanja, imevanja in prodajanja zdravilnega blaga in zdravil, bodo še veljali.
Taaife s. r.
196.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 20. decembra 1882,
o ustanovitvi okrajnih sodišč v Fiinfhausu in Doljnjim Meidlingu na Doljnje-Avstrijskem.
Na temelji postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) ustanavljata se v okoliši Dunajskega deželnega sodišča eno okrajno sodišče z uradnim sedežem v Fiinfhausu za istoimeno občino in drugo okrajno sodišče z uradnim sedežem v Doljnjem Meidlingu za občine Gaudenzdorf, Gornji Meidling in Doljnji Meidling.
Kadar ti sodišči uradovati začneta, kar se pozneje na znanje dâ, takrat se imenovane štiri občine odločijo iz okoliša okrajnega sodišča v Sechshausu.
Pražak s. r.
199.
Razglas skupnega ministerstva od 23. decembra 1882,
o sklepu državnega zbora zastran cesarskega ukaza od 25. junija 1882 (Drž zak. št. 82), s katerim se je veljavnost postave od 28. februvarja 1882 (Drž. zak. št. 22), vvajajoče po Dalmatinskem izimna sodišča podaljšala.
Dfije se z le-tem na znanje, da je državni zbor poustavno odobrenje dodelil naredbi s cesarskim ukazom od 25. junija 1882 (Drž. zak. št. 82) ukrenjeui,
vsled katere je bila na temelji §f‘ 14 osnovne postave o državnem zastopu od 21. decembra 1867 (Drž. zak. Št. 141) veljavnost postave od 28. februvarja 1882 (Drž. zak. št. 22) vvajajoče po Dalmaciji izimna sodišča podaljšana.
Taaffe s. r. Ziemialkowski s. r. Falkenkayn s. r. Pražak s. r.	Conrad s. r.	Welsersheimb s. r.
I>iinn jenski s. r.	Pino s. r.
1Ï8.
Postava od 24. decembra 1882.
s katero se veljavnost postave od 28. februvarja 1882 (Drž. zak. št. 22), o vvedbi izimnih
sodišč po Dalmatinskem, podaljšuje.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• I-
Veljavnost postave od 28. februvarja 1882 (Drž. zak. št. 22), s katero je bila v Dalmaciji kazensko-sodna oblast z določenimi ondukaj utesnili in pridržki preizročena vojaškim sodiščem, podaljšuje se še na šest mesecev po iztečaji dobe v cesarskem ukazu od 25. junija 1882 (Drž. zak. Št. 82) določene, torej do konca
junija 1883.
§• 2.
Ta postava pride v moč tist dan, katerega se razglasi po državnem zakoniku.
§• 3.
Zvršitev te postave naroča se ministrom za notranje reči, pravosodje in deželno bran po domembi z državnim vojnim ministrom.
V Budim-PeŠti, dne 24. decembra 1882,
Franc Jožef s. r.
Taufte s. r.	Praiâk s. r.	Welsersbeimb s. r>
(Slutcuiach.
127
199.
llkaz iiiinisterstev za notranje reci, pravosodje in za deželno bran od 2(1. decembra 1882,
o tem, da naj vojaška sodišča po Dalmatinskem dalje poslujejo in po katerem ozemlji naj svojo
oblast vršijo.
Vsled tega, da je s postavo od 24. decembra 1882 (Drž. zak. št. 178) do konca junija 1883 podaljšana moč postavi od 28. februvarja 1882 (Drž. zak. št. 22), s katero seje bila v Dalmaciji kazensko-sodna oblast predjala na vojaška sodišča, ukazuje se z le-tem, da naj le-ta postava po zdaj veljâ za imenovane v ukazu od 28. februvarja 1882 (Drž. zak. št. 23) okoliše okrajnih glavarstev, Kotorskega, Metkoviškega in Dobrovniškega.