4fc &:r-,-^oT^T^XQX^^S^jo?Q.v U so se* V LJUBLJANI, dnč 15. februarja 1907. ^ sa Leto II. Krinko proč. Danes nekaj sličic. Ne veni, čc bodo ugajale. Seveda meni, ki jih slikam, bodo všeč. Saj še celo berač hvali svojo mavho. A o slikarju in njegovih delih sodijo gledavci, ne pa slikar sam. Pri listu je ravno tako. Enim je všeč to, drugemu zopet drugo. In ravno delavski list urejevati, ali da rečemo po domače, ga skupaj spravljati, je težko. Naš list gleda strogo na to, da prinaša pred vsem dopise, ki jili spisu-j e j o o svojem položaju delavci sami. Res, odkrito priznamo, veseli smo naših sotrudnic in sotrudnikov, delavk in delavcev. Sicer nam zašepeta eden ah drugi: list je prehud, hujska. Uredništvo ne more pomagati, ako so razmere po raznih tvornicah take, da' nam podajajo delavske sotrudnice in sotrudniki temne slike o razmerah, v katerih žive, trpe, vene, bolehajo in umiram ubogi, priganjanj, psovani, ovajani. kaznovani, da celo od dela spodeni delavci in delavke mnogokrat samo zato, ker hočejo združiti v času primerna stanovska društva razcepljene delavske moči. In te slike se nam zde najvažnejši del našega lista.,Kdor bo še čez leta čital »Našo Moč«, čudil se bo, da je živelo v našem prosvitljenem stoletju naše delavstvo v tako tužnih razmerah. Vemo, naš list ni vsem všeč. Vemo tudi, da zabavlja čez list in čez slike, ki jih predstavlja, marsikateri boječi delavec in delavka. Kaj si mislimo, ko čujemo pritožbe, da list nima novic: političnih, socialnih raznih čenč itd. Nič. Brez baharije, vemo, kaj bi še vse bilo potrebno za popolni naš delavski list. A z glavo skozi zid pa le ne moremo. Ne sicer, da bi uredništvo morebiti ne hotelo preskrbeti listu oddelke in stvari, ki jih pogrešajo v njem naše prijateljice in prijatelji. Kako z veseljem in dobre volje bi našemu delavstvu preskrbeli list, ki bi bil desetkrat večji po obsegu, tvarini in vsebini, samo ko bi mogli spraviti rokopis vanj. A imamo toliko in toliko vrst določenih in prav nič več ne. Čarovniki pa nismo. Vsaka naročnica, vsak naročnik preskrbi listu najmanj 10 ljudi, ki bodo naročili in plačali za list- tiste tri krone na leto in zagotovimo vas. da boste z listovo vsebino zadovoljni vsi in vse. Kdor ima korajžo, naj koj prične, če jo pa nimaš................................... nadzorstvom lepega syojega poročnika s črno brado, ki misli da je kričavi lepi pav, a je dejansko le ptica sraka, naštuljena s pavovim perjem. Sraka je znana ptica, ki rada zmerja in poslušni desetniki rdečih vrabcev, mali troti, so mimo požrli psovko velikega svojega trota, srake, ko je hreščala s pavovim glasom nanje, da z zanemarjenim proletarijatom je seveda delo težko. (Proletarijat: delavstvo.) Nekaj je mene nad vse zanimalo. Namreč, da ima »Rdeči Prapor« naklada 3.000, to se pravi, da ga tiskajo v 3.000 izvodih. Hm, vsa baharija jugoslovanske socialne demokracije pade v vodo pri tem skromnem številu. List izhaja že deseto leto. Vemo, da razpošiljajo iako mnogo izvodov zastonj. Poceni tudi ni. Vsaj znaša celoletna naročnina 5 K 44 vin. In še stare terjatve listove (dolgove) so imeli in jih ima-je brezdvojbe še. Pojte se solit, desetniki, podčastniki s svojim poročnikom na čelu! Kdo bo verjel vašim baharijam. ko ste po dolgih desetih letih s svojo naklado, ne s plačujočimi naročniki, prijadrali šele do 3.000. Lep uspeh to. kljub vsej vaši vsiljivosti: naklada 3.000 ! X X X X X X Naši socialni demokrati so imeli 2., 3. in 4. februarja svoj redni zbor. Njihovo glasilo je pričelo priobčevati v letošnji 6. številki poročilo, ki seveda mrgoli ptujk in slovničnih napak, ker je listov glavni urednik nemško vzgojen in ne zna slovenščine. Misli, da se kdosiga-vedi kako postavi, če mrgole v tistih njegovih dolgočasnih, zaspanih člankih in novicah ptuj-ke, ki jih znese skupaj iz vseh jezikov, živih in mrtvih. Kaj se če, bahata sraka se tako rada šopiri s pavovim perjem. Lepi oholi pav pa bi rad skaklja! po predalih »Rdečega Praporja«. pa revež ni sam kriv, da je dejansko le bahasta tiča sraka. Saj tudi tista žaba ni bila sama kriva, da je počila, ker se je tako napenjala v domišljiji, da doseže volovo velikost. Baharija in baharija, pa sama baharija doni iz poročil, k^ so jih podajali tu desetniki sodrugi pod skrbnim Ker smo primerno, dasl v mehkih potezah naslikali baharijo jugoslovanske socialne demokracije v prejšnji sliki, pa bodi tudi snov te slike vzeta iz socialne demokracije. Znano je, da socialni demokrati mnogokrat trde, da so pobožni ljudje. Kako radi se sklicujejo nh svoje programe, češ, da je vera zasebna stvar. A seveda,-pobožni so le tam, kjer vedo. da bi ne opravili ničesar, ako bi pokazali svoje prave rožičke protiverskega škrata. Sicer naši slovenski socialni demokrati pošteno zabavljajo čez pope, besede »far« se izogibajo, ker imata na to besedo potent dr. Tavčar, ki se ga izogibajo zdaj častniki, in pa Malovrh, prijatelj srebrnih žlic, v svojem »Slovenskem Narodu«, nadalje imajo jako veliko opraviti po svojih listih n. pr. z Gostinčarjem, Moškercom; dr. Kreku očitajo, da je železničarje izdal in posebno radi psujejo »Našo Moč« z duhovitim izrazom »Pulverjud«, ker revni na duhu. kakor so, oko-ščencli v starih naukih juda Marksa, morajo Ivo Česnik. Ako bi ju družil križ. Črtica (Dalje.) Zlato solnce se je pripeljalo na jasno nebo. Smehljal se je ves prostrani svet, hribčki tam v daljavi so sc smejali in prostrana dolina z leno tekočo reko. ob kateri so se pripogibale vrbe in šumelo rakitje, čez zeleno žito je pri-pihal bosonogi vetrič, dotaknil se je drobnega klasja, zašumelo je in se vzvalovilo kot bistra voda v skritem ribniku za goposkim gradom. Tudi Stefanu je bilo lahno pri srcu. Zlati žarki so se mu vsipali na zadovoljni obraz, da mu je kar jemalo vid. Zamislil se je tedaj Stefan v jutro svoje mladosti, ko je bil še čisto majhen, malo večji, kot otrok, ki ga je našel nocoj. Prijetno je maralo biti teaai. Bolečine ni poznal in ne sveta. Lepo je bilo kot v raju. Ob gozdu je stal pred kočo in gledal krasni svet tako brezskrbno in veselo. Vse je bilo zeleno naokrog. Pomlad je bila v deželi. In tudi ob njegovi koči se je ogla- sila s, svojimi bogatimi darovi. Olepšala jo je z zelenjem. Bezeg je vzcvetel tam za kočo in šmarnice so prikazale svoje nežne glavice na dan. Zaslišal je tedaj kukavico. Tam v gozdu je pela. Prijeten je bil glas in vabljiv. »Kuku. kuku!« Zopet je z nova čul, ali naveličal se ni njenega glasu. Vsi kori krilastih pevcev v gozdu so ubirali prijetne strune v njegovem srcu. Poskočil je in zavriskal, ko je čul pesem pomladi v svojem srcu in naravi. Minilo je hitro kot sanje. In prišli so dnevi skrbi, dela in trpljenja. Štefan je vzrastel in moral iti v vojsko. Na Laško je šel in se boril s Francozi. Deset let je služil in med tem ni videl svoje domovine. Žalostno mu je bilo včasih pri srcu, ko je sedel med svojimi tovariši pri ognju in mislil na svoj dom, na očeta in mater, ki sta morda umrla. Tako si je želel, da bi se kmalu vrnil in pritisnil na svoja prsa mater in očeta. Vso domovino, tisto lepo krasno domovino s skrivnostno se leskečimi-gozdovi, kot angeljeve oči, globokimi, lahno se zibajočimi jezeri med gorskimi vrhovi, vso deviško in nežno v prvi pomladi kot obraz neveste, ki v svoji sramežljivosti stoji pred oltarjem poleg ženina, .lasno nebo je bilo nad njim in milijoni zvezdic je brlelo na lazurju, naokrog po hribih ognji, ob njih tovariši, pevajoči bajne pesmi. Izpolnila se mu je srčna želja, vrnil se je. A očeta ni dobil več živega, in tudi mati je odšla kmalu za njim v boljše življenje. Neprijetno mu je bilo samemu. Ali navadil se je koče in gozda, da se ni mogel ločiti od njega. Družice si je samo enkrat iskal, a takrat mu je izpod-letelo, od tedaj pa je živel enakomerno življenje do danes. Pri fari je zazvonila sedem ura. Ljubko so brneli zvonovi v jasno jutro. Štefan je pospešil korake. Crez četrt ure je bil pri župni cerkvi. »Dobro jutro, stari Štefan! Kaj pa uganjate tod okrog? Slabo vreme smo imeli, ne li? — In pa stric Štefan še nekaj druzega. Ali niste še nič čuli? Iz vode so potegnili danes zjutraj mlado žensko. Ogljar Medlišek jo je potegnil. V mrtvašnici leži.« (Dalje prihodnjič.) celo hoditi na posodo po psovke te srake in ljubimke nočnih posod samo k Nemcem, ker slovensko ne znajo. Seveda so lepe besede: »Vera je zasebna stvar«. To se pravi, samo socialni demokrat moraš biti, veruj pa kar hočeš in vseeno je, ako tudi ničesar ne veruješ. Nedolžne šale, ako kdo koga potegne, ne zamerimo. A, dasi »farbarija« ni nič hudega, pa le ne yidimo radi, če?s.e izkuša vleči za nos tako nesramno z lažjo poštene, dobrodušne ljudi. In zato nekaj potez, ki dokažejo, da je socialno demokraško načelo: »Vera je zasebna stvar«. Čisto nesramna, navadna laž. Vodja nemških socialnih demokratov, bogati Bebel, ki je podedoval nedavno 100.000 mark, je rekel o veri: Na verskem polju hočemo, da se doseže popolno brezbožtvo. Krščanstvo in socializem si nasprotujeta kakor ogenj in voda. Socialno demokraški iist »Voruarts« (Naprej) je pisal: Proti cerkvi in farjem bi Se borili, ko bi bili farji in mežnarji tudi najvestnejši in najnatančnejši ljudje. Socialni demokrat Losinsky ie pisal: Socialist mora biti antikrist. Končna zmaga socializma je odvisna od popolnega poraza krščanstva. Socialno demokraški dr. Erdmann je zaklical na nekem shodu: Najrajši bi zapovedal: Z vsako vero iz šole. Dr. Arons je rekel: Na čelu boja s klicem: »Z vero iz šole!« morajo korakati socialni demokratje. Zubeil je rekel: V prvi vrsti je meni merodajen boj proti krščanskemu riavku po šolah. Socialni demokrati v Nemčiji imajo takozvana prosta strokovna društva. Legien je rekel na shodu strokovnih društev: Naši člani so protiverskega mišljenja, ker so postali pametni ljudje* Neki socialno demokraški strokovni list je pisal: Pred farji moraš zamašiti svoja ušesa in neki drugi strokovni list je svetoval svojim bravcem, rfaj izstopijo iz cerkve vsi, ker izven cerkve sta svetloba in zrak, v cerkvi pa sta doma temni mrak in smrad mrličev. Zelo se postavlja v tem oziru tudi glasilo nemških socialnih demokratinj. Piše: Če je imenovala cerkev novorojenega božjega sinu luč, ki se pojavi v temi, je mislila na solnčnega boga starih poganov. Isti list piše: Ne križ na Golgati, ne sv. Betlehemska devica, ne žalostili mati božja z umorjenim sinom v naročju, ne brezštevilno svetnikov nas ne bo rešilo; rešiti se moramo sami. Zdaj naj pa še trde socialni demokrati, da je vera zasebna stvar. Če jim ni dovolj, jim lahko še postrežemo. X v X Ti dve sliki dokazujeta, da je socialna demokracija stranka, ki se baha in laže. Bahača in lažnjivca se pa vsak ogiba. Veruje jima pa nihče ne. Zato hrbet in figo bahati in lažnjivi socialni demokraciji. Veren katoliški delavec in delavka že itak vesta, da zanje ni mesta v brezverski socialni demokraciji, smrtni sovražnici ne samo katoličanstva, marveč sploh vsakega veroizpovedanja. X X Zadnja sličica. Gotovo že veste, da bomo imeli meseca majnika letos, volitve v državni zbor. Velike važnosti so te volitve, osobito tudi za delavstvo in še posebno za slovensko. Zato pa mora slovensko delavstvo storiti svojo dolžnost, da bo glasovalo za take kandidate, o katerih je prepričano, da bodo kot poslanci imeli tudi srce in pa razum za delavstvo. Nikakor ne sme naše delavstvo pripustiti, da bi šlo po kostanj v žrjavico za take ljudi, ki so morebiti polni sladkih besedi, a storili niso še ničesar zanj. Z liberalnimi kandidati ni nič. 1 o delavstvo dobro ve. S socialnimi demokrati tudi nič. Enkrat smo že v našem listu dokazali, da so socialno demokraški poslanci v Nemčiji glasovali prav vselej proti vsaki postavi, ki je bila delavstvu v korist. Zato so pa tudi pri letošnjih državnozborskih volitvah v Nemčiji izgubili kar 36 poslancev, ker se je delavstvu zdelo preneumno, da bi volilo ljudi, pi znajo samo zabavljati, ne store pa za dplavstvo prav nič koristnega. Najbolj se je pokadilo pod nos glavnemu socialno demokraškemu generalu v Nemčiji, Bebelnu, ki je liki kaka stara čarovnica modroval, da bodo dobili socialni demokrati pri teh volitvah najmanj 100 poslancev, dobili so jih pa samo 43. Kaj se če. Je križ. Ljudje se naveličajo če tudi lepih froclarij. Videti hočejo dejanja. In če izostanejo, pa obrnejo hrbet kričačem. In tudi socialnim demokratom! Delavci, na noge! Od tovariša do tovariša takoj in pojasnite jim, kakšno budalost store, ako volijo delavske sovražnike liberalce ali pa kričave socialne demokrate, ki imajo sicer zelo široke gobce, za delavstvo pa še niso naredili prav nič pametnega. A tudi delavke nikakor ne smete počivati ob državnozborskih volitvah. Sicer je res, da se vam godi velika krivica, ker niso tudi vam dali volivne pravice, ki gre ženskam v sedanjih časih ravno tako, kakor niožkim. Nikakor nočemo in nimamo namena, da bi danes morebiti dokazovali opravičenost ženske do politiških pravic. A obljubimo, da če se kdo obregne v to, mu posvetimo, da bo imel dovolj. Zato in ravno zato, da se začuti v volivnem boju tudi moč delavke, moč ženske, morate vse na krov. vse v boj! In to takoj! zdaj! In delajte ženske s sredstvi, ki vam jih tako radi očitajo taki oholi dedci, ki vam odrekajo politično sposobnost. Nalašč tako. Iz trme! Pravijo, da ne znate razsojati. Z agitacijo dokažite, da se presneto motijo taki modrijani. Pravijo, da ste jezične in sitne. Pustite jim to veselje in bodite v volivnem boju tako sitne, da spravite s, svojo sitnostjo na volišče v našem smislu najbolj zaspanega volivca in bodite tako jezične, da se moči vašega jezika za sveto našo stvar ne bo mogel ustaviti tudi najhujši nasprotnik. Znak dobrega agitatorja je, da je v zasledovanju svojih načrtov siten, jezičen in vztrajen. Z vedi im obrazom, veseli, odločni in vztrajni vsak po svojih močeh na delo v volivni boj. Delavke in delavci! Pokažite, da znate agitirati in dokažite prav vsi z lasnim zgledom: zavedno delavstvo smo, ki se ne straši truda in dela, da zmaga pravična stvar. Če storite svojo dolžnost vse brez strahu, bodo imeli liberalci in bahati socialni demokrati pravi post. Po socialno demokraškem predpustu v Nemčiji imajo zdaj tam post. Zakaj bi ga ne imeli tudi pri nas? Privoščimo jim ga, da se streztiejo. Sem z našimi pravicami! Ljubljansko tobačno delavstvo, pozor! »Podporno društvo« in pa podružnica »Strokovne zveze avstrijskega krščanskega tobačnega delavstva« priporočata delavstvu, naj voli pri volitvah v odbor bolniške blagajne sledeče delavce in delavke: Frančišek Bučar L, Ivan Verbič, Jožef Sevenc, Marija Gotz, Helena Koprivc, Marija Rojc. * + * Rekel bo kdo, kaj se bomo pulili za odbornike v tvorniško bolniško blagajno, saj izboljšati itak ne more nihče ničesar. Jedrce resnice tiči v tem. Mrzla postava ne pozna človekoljubja, pozna le mrtvo črko, ki jo izpolnjujejo po besedi. A zato se ne gre. Delavstvo ima pravico, da voli svoje zastopnike v bolniški odbor. Zavedna delavka, zavedni delavec se bosta te pravice tudi poslužila zato, da zvršita svojo dolžnost kot organizirana delavca. Gre se pri teh volitvah za to in za nič drugega, kakor da pokaže naše zavedno delavstvo svojo moč in pa da posveti tudi onim brezvestnim socialno-demokraškim izdajavcem, ki so izdali svoj čas z ustanovitvijo svojega strankarskega strokovnega društva celokupno složno delavsko stvar. Zato zavedne delavke in zavedni delavci, z vso odločnostjo in z delavskim ponosom volite le kandidatinje in kandidate, ki vam jih prip«-ročata naši organizaciji. Gre se, da zmaga naša organizacija, in zato vse in vsi na delo. ki vam je za stvar in da pokažete socialnodemo-kraškim izdajavcem in izdajalkam delavske skupnosti svojo staro, neomajano moč. Pogumno, odločno, možato, brezobzirno v boj proti rdečim izdajalcem! Idrija. V nedeljo, dne 10. t. m., je sklicalo tukajšnje socialnodemokratično politično društvo javen shod z dnevnim redom: Določitev kandidata za državni zbor. Sodrug Kristan po-vdarja delavski značaj našega volivnega okraja. Pripoveduje, kako se je socialno demokracija borila za volivno reformo in imamo tedaj pravico, da tudi nje sad uživamo. (O drugih strankah, ki so bile tudi za njo, ni ničesau rekel.) Pripoveduje dalje, kako so se organizirani delavci v Logatcu, Žireh. na Vrhniki itd. na vprašanje niih političnega društva soglasno za sodruga Kopača izrekli. Nato Kopač: Poznam vas in razmere, v katerih živite. Naj torej vam povem, kaj bom delal. Predvsem vam povem, da sem socialni demokrat sedaj in bom v zbornici. Opisuje revščino delavnega ljudstva, kakor bi je samo ne čutilo, češ, poglejte stanje vaših družin, ako se vam tukaj srce ne omeči in zjoka, mora biti kamenito, itd. Kliče na dan tudi kmeta: poglej, kaj se okrog tebe godi. pridi na dan, vzdrami se, druži se z drugim delavstvom, organizuj se, saj roke delavca, obrtnika in kmeta so enako žuljave. Tako jo je rezal dalje. Naš Kristan je pa pred nedolgim časom mlatil po poslancih »Slovenske Ljudske Stranke«, rekoč, da farbajo kmeta in delavca, ker se obema hlinijo, in vendar sta si ta dva stanova tako nasprotna, da ni moči enemu pomagati, brez da bi se drugemu škodovalo, kmet namreč prodaja, delavec pa mora od njega kupovati. Pravi, da bodo tudi »klerikalni« poslanci obetali izpeljavo starostnega in bolniškega zavarovanja, tam pa bodo delali za vlado in govorili za župnike. On pa se hoče potegovati za podržavljenje naše realke in pošte, za izpeljavo železnice itd. Ko dobi sodrug Filipič besedo, jo je pa malo zavozil, opozarjal je namreč kandidata, naj deluje tudi za zboljšanje delavskih piač — ako bo izvoljen. — Nato Kopač: Obljubiti ne moreni nič Filipiču, kdor obeta, ni nič vreden, ne ugaja mi tudi, da pravi, ako bom izvoljen, moram biti, ako hočete vi, vi ste me sprejeli in ljudski glas je božji glas. Zopet jih navdušuje Kristan, kako naf agitirajo. Kopač pa: Ako to storite, vidimo se na dan volitve kot zmagovalci in tako obhajamo naš najlepši dan. Nato še. sodrug Štraus ponuja »Rdeči Prapor«, ki bo saj za nekaj časa dnevnik, sodrug Kokali pa moleduje »za kako žrtev«, češ, druge stranke imajo nakopičene volivne fonde, mi nič, torej žrtvujte, žrtvujte. Uspehe socialne demokracije na Nemškem in Angleškem pa je g. A. Kristan pozabil razložiti, kar se do sedaj še ni zgodilo; kdove, zakaj? Kakor se iz vsega poročila razvidi, so idrijski sodrugi pričeli delati. Tudi naši morajo odločno pričeti! Sava, Znano je popolnoma, da so se poslali podpisi proti plačevanju podpore za godbo, katerih je bilo nad tristo, nabranih je bilo še od neke druge strani precejšnje število, kateri se pa menda niso izročili načelni-štvu godbe. Zakaj se niso izročili, nam dosedaj še ni popolnoma jasno. So hudobni jeziki, ki trdijo, da zaradi tega ne, ker so naši socialni de-mokratje preveč strahopetni. No, zoper to mi nimamo prav nič oporekati, ako se ti ljudje bojijo zameriti se načelništvu, oziroma odborni-štvu godbe, samo to se nam zdi smešno in pred vsem neumno, da se lotijo, česar se ne upajo izvršiti. Pač pa bi radi videli, zakaj da se ne ozira na oddane podpise, da se kljub temu še vedno odteguje delavcem za godbo. Dobili smo sicer neke določbe od godbenega načelništva. v katerih se dajejo delavcem nekake^ pravice do godbe, o katerih pa mora vsak pošten človek pripoznati, da so skrajno pomanjkljive že na papirju, kaj pa še v dejanskem izvrševanju. Vsled tega smo pa prisiljeni objaviti te določbe, o katerih potem delavci sami sodite. Zahteve delavcev kot podporni člani tovarniške godbe: 1. Procesija z godbo o Veliki noči. 2. Procesija z godbo o Sv. Rešujem Telesu na Jesenicah. 3. Na dan sv. Florijana. Savška tovarniška požarna hramba spremljana z godbo v cerkev. 4. Vsak delavski oddelek prosto godbo za eno predpustno veselico: a) Martinova peč; b) valjarnica; c) dratcug- in štiftna tovarna: d) mehanični oddelek z livarji itd. in slednjič vsi drugi na prostem delujoči delavci. Javornik ima skupaj eno veselico. 5. Vse poletne veselice, katere prireja »Godbeni odbor« na Javorniku, Savi in Jesenicah prost vstop tovarniškemu delavstvu. 6, Vsak elan, ee umre in je pokopan v farni občini Jesenice ali Javornik dobi godbo, oziroma lahko zahtevajo svojci doneske nazaj, kai je vplačal, ako ne dobi godbe. Ravno tako dobe svojci denar, ako je izven zgoraj omenjenih farnih občin pokopan. 7. Godbeni odbor sme oddajati brezplačno godbo nepolitičnim društvom, posebno tedaj, ako je dovolj denarja v blagajni. JI o je torej cela določba godbenega odbora, s katero računa, da imamo delavci bogve kakšne koristi od godbe. Pač pa mora vsak pripoznati. da do sedaj nimamo še prav nobenega .a Kar se pa tiče pomanjkljivosti v teh cbah, bomo pa že govorili. Med brati in sestrami. Za tobačno delavstvo. Delavec iz tobačne tovarne nami piše: Hudo zimo imamo letos. Ljudje so pričeli premišljevati, kaj li to pome-nja. Še celo zagrizenim rdečkarjem se to zelo čudno zdi. Še celo velikemu Tonetu še to čud- no zdi. Prihajajo leta, zime so hude, je pričel misliti. Napačno bi ne bilo, ako pristopim k katoliški stranki. Nekega dne se je celo pogovarjal ta velecenjeni sodrug o tej zadevi. In čujte in strmite! Ob pustnih dneh sem te videl v stolni cerkvi, ko si klečal v klopi. In ko je šel iz cerkve, je pa zagodrnjal: »Pa pravijo, da nismo katoličani!« Pripoznamo, da hodijo tudi najzagrizenejši socialni demokrati v cerkev lepe punčke opazovat. Tudi dolgi Tone je sedel poleg neke čedne deklice. Pa motijo se, ako sodijo, da jih bodo vjeli na svoje limanice. Sploh Tone jako pridno zahaja v cerkev. No, nekega dne si ga vzame na piko naš prijatelj Vrbljan. kateremu prav toplo priporočamo, naj poizve če je Tone res postal »katoličan« ali pa uganja le hinavščino. Umrla je delavka Frančiška Lubi. V tvor-nici je delala nad 21 let. Zapustila je moža s tremi otroci. Rajnica jč bila član naše organizacije. Svetila ji večna luč! Ob tej priliki moramo nekaj pograjati. Navada je pri nas, da da tvorniško ravnateljstvo za pogreb toliko mož, kolikor jih zahtevajo svojci rajnika, oziroma rajnice. V tem slučaju se je pa naredila izjema. Za pogreb se je zahtevalo dvanajst mož, a dovolili so jih samo šest. Nam se to zdi jako čudno. Zakaj ta nepotrebna sitnost. Spominjamo se, da je pripovedala rajnica, da jo je pred desetimi leti udarila neka viš:a oseba. Pa ne, da se je pokazala mržnja nasproti rajnici še po tej dolgi dobi? _ Trbovlje. Ljudje božji, nikar ne silite na Nemško! Agenta Ciha in Grobelnik sta s sladkimi obljubami pregovorila mnogo tukajšnjih in velenjskih rudarjev (z ženami in otroci do 500), da gredo v vestfalske rudnike. Pretekli torek bi se imeli odpeljati s posebnim vlakom iz Celja na Prusko. Agenta pa nista mogla plačati vlaka! Ljudem sta namreč obljubila brezplačno vožnjo. Ker se nista mogla izkazati z nobenim pooblastilom, so oba aretirali. Ljudje pa niso vedeli, kam zdaj. Žene in otroci so jokali, moški kleli — mučen prizor! Nekateri so prenočili v neki prazni kavarni, drugi brzojavili znancem po denar ali se vrnili, nekaj se jih je pa na svoje stroške odpelialo na Nemško. Od tam smo dobili poročila, kako so jih prevarali. Obečali so jim agenti šest mark za šilit a dobijo le okrog tri marke. Življenje je silno diago. Delo pa tako težko in nevarno, da ga domačini nočejo opravljati in se izseljujejo. Razen tega naši ne znajo dosti nemško in jih goljufajo; otroci pridejo v čisto nemške šole, kjer pozabijo svoj jezik in slovenski očenaš ter utonejo v nemškem morju. Marsikateri knap si želi nazaj, pa ne more, zlasti če ima več družine; manjka mu denarja za vožnjo. Samski si še nekako pomagajo. Svetujemo torej vsem pametnim rudarjem, naj se ne prenaglijo, naj dobi o premislijo, ali ni boljše ostati tukaj, tudi če zaslužiš morda malo manj, kakor se podajati v negotovost na Prusko ali v Ameriko ter se kesati, ko je že prepozno. Pa tudi oblasti, zlasti okrajno glavarstvo in orožništvo, naj bi gledalo agentom malo na prste. Izseljujejo se večinoma pristaši socialne demokracije, katerim njihovi vodje venomer trobijo nezadovoljnost in sovraštvo proti vsem stanovom. Ravno s tem jih pehajo v nesrečo. Upamo, da jih nesreča izmodri. Z lastnimi močmi. Maribor. V nedeljo, dne 10. t. m., priredilo je »Katoliško delavsko društvo« v svojih prostorih »pustno veselico«, katera se je jako dobro obnesla. Pri gledališčnih predstavah, katere so bile dve, so igralci izborno svoje naloge rešili ter tako zadovoljili navzoče občinstvo, katerega je bila ne majhna dvorana polna. Dru-štvo dobiva vedno več zanimanje v Mariboru. Delavci, ki prihajate v Maribor, poiščite društvo, katero ima v Flossergasse št. 4 svoje prostore, predno se pridružite kakemu drugemu društvu. i Iz Device Marije v Polju. V papirnici pri Devici Mariji v Polju je nastalo zadnji čas napeto razmerje med delavstvom in pa ravnateljstvom. Gotovi, vsemu delavstvu znani socialni demokrati so poizkušali vplivati na ravnatelja v tem smislu, da bi razbili ondotno krščanskosocialno organizacijo. Vse delavstvo dobro ve da so bili od zadaj oni redko sejani rdečkarji. znani vohuni in ovaduhi, ki nimajo med delavstvom nikakega vpliva, a poizkušajo priti do vpliva z zahrbtnimi spletkami. Glede na te razmere je naročil izvrševalni odbor krščanskosocialnega delavstva vevškemu strokovnemu društvu, naj skliče shod, kjer naj zavzame de- lavstvo glede na obstoječe razmere svoje stališče. Na shod je došlo delavstvo v velikem številu, a došel je tudi tvorniški ravnatelj gospod Wagner z uradnikom g. Sitarjem, nadalje smo opazili med zborovalci tudi domačega gospoda župnika Kolarja in pa vrlega župana gospoda Dimnika. Prvi govornik Moškerc je na-glašal sledeče stvari: Postopanje z delav- stvom, nekaj delavcev je bilo odpuščenih. Navedel je posamezne slučaje in se skliceval na običaje, ki jih je opisalo delavsko glasilo »Naša Moč«, naglašal je tudi potrebo zvišanja delavskih plač z ozirom na sedanjo draginjo in končno naglašal, da delavstvo sicer nikakor ne želi boja, a če se razmere ne izboljšajo, se ga tudi ne ustraši. Med govorom so delavci burno pritrjevali. — Drugi govornik Jožef Gostinčar je razmotrival, da mora vladati glede na razmere v tvorniški bolniški blagajni popolna svoboda. Med govorom je delavstvo večkrat prekinilo govornika z burnimi klici: »Res je« in govorniku burno odobravalo. — Tvorniški uradnik gospod Sitar je nato prečital slovensko izjavo ravnateljevo, v kateri se je naglašalo med drugim, da delujejo hujskači na stavko v papirnici in se svari delavstvo, naj ne stavka. Moškerc naglaša nato, da se govori o stavki, na katero nihče ne misli. Odpravijo naj se napake, pa bo nastal mir. Nato nastopi tvorniški ravnatelj sam. Naglaša, da se ne sme nikomur čudno zdeti, da so nastala med delastvom in ravnateljstvom nesporazumljenja. Ni še dolgo tu in poznal pi ne razmer in tudi ne delavstva. Osebno je naklonjen delavstvu. Upa, da se bodo nastala nesporazumljenja poravnala in da bo zavladalo dobro razmerje med delavstvom in ravnateljstvom. — Socialni demokrat Tolmaj-nar naglaša, da je prijatelj delavstva in da je deloval pri delavski stranki (socialni demokraciji). Pravi, da hišni gospodar mora biti, biti morajo vladarji, gospodje in cerkveni učeniki. Ahtati se moramo dela in gledati, da ne bo prepira med ravnateljem in delavci. Delavci morajo ubogati ravnatelja in ga ljubiti. — Župnik Kolar naglaša, da ga veseli, ker upa, da se poravnajo nastala nesporazumljenja. Gosp. ravnatelju sehiosijo na nos stvari, ki niso resnične. Naglašati moram, da delavstvo ni grozilo s stavko in tudi na današnjem shodu je izjavilo, da se stavke ne boji, če pride. — Ko sta govorila še Gostinčar in Jeriha, je zaključil predsednik shod. * .* * Namenoma smo izpustili iz poročila vse ostrine o tem shodu. Svojim bravcem smo natančno' opisali v »Naši Moči« dozdaj neznosne razmere v vevški papirnici. Shod je jasno pokazal, kje so oni veliki delavski prijatelji, ki so hujskali novega ravnatelja, da je nastopal ostro z delavstvom. Brez vsakega pretiravanja in hladno konstatiramo, da nam je ugajal ravnateljev nastop, ki je prišel sam na shod, da čujc naravnost delavske pritožbe. Priporočali bi tudi drugim ravnateljstvom, naj le pridno pohajajo shode, na katerih naj se pouče o delavskih težnjah. Kakor čujerno, so se razmere v Vevčah hipno izboljšale. Nas to le veseli. A stali bomo pozorno na straži i nadalje za delavske pravice vrlega vevškega delavstva. Zdaj pa še nekaj. Manj poročil, kakor iz Vevč, dobimo iz tvornic Medvodami in Goričanih. Vemo pa dobro, da so tu razmere po obeh tvornicah slabši kakor so v Vevčah. Zato poživljamo delavstvo teh dveh tvornic, naj se še tesneje, kakor do zdaj, oklene svoje organizacije in pa svojega lista. Ni dovolj, da je delavec le naročen na list. Še bolj nujno je, da obvešča svoj list o vsem, kar se prijetnega, a tudi neprijetnega pripeti v t\ornici. Le vse v list, kar ni prav! Krvoses kapitalizem. Maribor. V ponedeljek, dne 11. t. m„ se je ponesrečil kovač Južne železnice Franc Veiš. Obroč, ki je za na kolesa lokomotiv, težak okoli 600 klgr., se mu je prevrnil na nogo, katero mu je pod kolenom popolnoma zmečkalo. Prenesli so ga v tukajšnjo javno bolnišnico. Iz Idrije. Skoro mi zastaja pero, ko imam poročati o vnebovpijoči krivici, ki se je pretečene dni pripetila tukajšnjemu delavcu Leopoldu Kobalu. Omenjeni je imel z 31. januarjem 1907 ravno 40 službenih let. Nič hudega sluteč izostal je sredi meseca januarja iz službe ter se pri zdravniku zglasil za bolnega. Kar dobi poziv, da se mora dne 18. januarja znajti pri rudniški seji. Tu mu je bilo povedano, da je provizijoniran s 1. februarjem t. 1. Mož si je mislil: »No, ravno štirideset let imam, tedaj mi je zagotovljena cela provizija.« Toda varal se je. Dne 7. februarja mu je bila izplačana provizija za 35 službenih let. Tedaj mu je bilo šele razodeto, da bi bil moral imeti v dosego cele provizije čez 40 let službe. Sedaj pa vprašamo, zakaj ste vi kruti birokratje, ki ste bili navzoči pri seji, provizijonirali ubogega reveža s 1. februarjem? Ali ste se bali za tantemo, da bi bila manjša, ako bi ga bili s 1. marcem? Ali vam ne očita vest grozne krivice, ker ste ubogemu revežu takorekoč požrli celih pet službenih let? Vi bi bili prav lahko odločili, da bodi mož s I. marcem provizijoniran in bi bil tako prišel do cele provizije. Toda tega niste storili. Zakai ne? Ker je vam delavec deveta briga. In ali ne določajo pravila bratovske skladnice, da se sme delavec provizijonirati šele potem, če Je dvajset tednov bolan? Omenjeni delavec je bil pa komaj tri tedne v bolniškem stanju, ko ste ga piovizijonirail. Tu se zopet vidi, kako sc pri nas upoštevajo pravila bratovske skladnice. Ako gre uradnik v pokoj, sme baje pol leta preje iz službe izstopiti, a dobi kljub temu celo pokojnino. Delavcu pa, ki je zvesto služil celih 40 let. se pa to še ne dovoli, kar postava določa. Omeniti mi je pa še nekaj, kar je v tesni zvezi s tem žalostnim dogodkom. Iz verodostojnega vira se mi je poročalo, da postane provizijoniranje kakega delavca pravomočno šele pri seji bratovske skladnice. Dovoljujem si torej staviti vprašanje na vas, tovariši delavci ki ste v odboru bratovske skladnice, zakaj ste privolili v tako krivičen predlog rudniškega ravnateljstva, da bodi mož s 1. februarjem provizijoniran? Ali tako zastopate naše delavske l^oristi? Nikakor pa vas s tem ne sumničim, da bi bili to vedoma storili. Po mojem nazadnjaškem prepričanju, vkliub vsem našim social-demokratičnim ekskurzijam najbrže še do dar nes ne veste, da je v dosego cele provizije treba čez štirideset službenih let. Torej ste le iz nevednosti glasovali za oni krivični predlog. Polagoma pa vam na srce, da pri prihodnji seji popravite, kar ste zagrešili, ter se odločno postavite za omenjenega zatiranega tovariša. Vaša sveta dolžnost pri seji je, vprašati za vsa-cega tovariša, ki ima biti provizijoniran, koliko ima službenih let in potem šele določati dan provizijonirama. Dragi 'tovariši, delavci! Vzdignimo se kakor en mož ter zahtevajmo od rudniškega ravnateljstva, da se popravi krivica. storjena našemu sotrpinu Leop. Kobalu, da se v dosego cele provizije s 1. marcem provizi-jonira. — Zaveden delavec. Okno v svet. Volivna dolžnost na Nižjeavstrijskem. Nižjeavstrijskemu deželnemu zboru je predložen načrt postave glede na uvedbo volivne dolžnosti. V državnem zboru so zahtevali krščanski socialci, naj se v postavi o splošni in enaki volivni pravici tudi določi, da mora voliti vsakdo. A ker vse stranke s tem niso bile zadovoljne, so pa sklenili, naj o volivni dolžnosti sklepajo posamezni deželni zbori. Krščanski socialci so takoj naznanili, da hočejo v nižjeavstrijskem deželnem zboru skleniti postavo, ki uvaja volivno dolžnost. In nižjeavstrijski deželni zbor je res predložil deželnemu zboru načrt o postavi, po kateri mora vsak volivec oddati komisiji volivni listek. Kdor ne bo oddal osebno volivnega listka, bo moral plačati kazen in sicer od 1 do 50 kron. Postavo utemeljuje deželni zbor kratko, da se hoče na ta način doseči, da bodo izjavili vsi volivci svojo voljo. Ker imajo krščanski socialci v nižjeavstrijskem deželnem zboru ogromno večino, je gotovo, da se postava o volivni dolžnosti tudi sklene, kar se nam zdi popolnoma prav. Sveto vojska II. natis je izšla pravkar*. Dobi se pri društvu ,Abstinent* v Ljubljani in v ,Katoliški bukvami*. Ustanovljeno leta 1845. £ © 09 r <+• R S O •** >10 o a «r\ R >U R E o D Slavnemu občinstvu uljudno priporočam svojo'preurejeno krojaško delavnico v kateri izdelujem moške obleke, kakor tudi vsakovrstne uniforme, in vsa druga v to stroko spadajoča dela. Delavcem v oddaljenih krajih drage volje postrežem z vzorci. Sprejemam tudi že kupljeno blago v delo. Izdelujem vse po najnovejšem kroju točno in natančno po meri. Delo sprej i mam v vsakem kroju in vsaki množini. Slav. konsumnim društvom in gospodom trgovcem priporočam posebni oddelek za izdelavo konfekcij, oblek za prodajo, od najpriprostejše do najfinejše izvršitve. Na zahtevo dam tem še bolj natančna pojasnila. Svoji k svojim ! Del Za obilna naročila uljudno prosi rajte domačo tvrdko. Matija Lazar krojaški mojster v Kropi. < O 0) < o Cene brez konkurence! 2 12-4 Pozori D »Slovenska delavska društva"! Kupujte svoje potrebščine pri znani priporočljivi domači manufakturni trgovini: Česnik & Milavec (pri Česniku) Špitalske ulice Ljubljana Liugarjeve ul ce v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska In moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. luun Podlesnik ml. ' »A-.v .\V> Ljubljana - - - Stari tri m 10 a & 8 trgovino s klobuki in- čevlji i' m lilSll \v/, S»V* / —V^A/.V. VV/, NV/. riAt> Jfateri ie/ijv bobru. po ceni in ptonesl/ioO'potovu/i na/se obrne/o c£imon<”az/{'niele(Xci v Jšjfubf/ttni t/čblod verske u/ico20\ 'Ssa/tcvrs/nai/yiyasniiit da/o sebrex/i/uč/i0. N CO 3 :=> o CO 60 C* bo. 3" •II e © Izdajatelj in odgovorni urednik Jos. Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne v Ljubljani.