listu: —
Celo leto , . K10*— •®9i leta .	*	4	,	5—
Četrt leta	.	;	,	2 50
üeseöi».	.	.	.	1 —
&m»| Avstrije:------
Celo leto	.	.	„	15*—
fßesamazne številke **«* tO vtearjev. -'4
«trcdaUtvMB •• mor« tss U>tt. ar« doftSun
m
ilridniStvo in npravnlStvo: Maribor fgrsikc ulica. 5. — Telefon it. 113.
I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. | LST
Državni zbor.
H&jnovejše avstrijsko uradno porodilo.
Dunaj, 1. marca. Vriiodno bojišče.
Fronta maršala pl. Mackensena: Zahod no od izliva reke Buzeu in ob železnici severno od kraja Saurei so se sovražni sunki izjalovili.
Fronta nadvojvode Jožefa: V odseku reke Sušita je bil srdit rumunski napad, ki je bil pripravljen z močnim artilerijskim ognjem, v borbi iz bližine odbit. Severno od Doraevatre je bila ruska stotnija napadena in razpršena. Ponovni sunek proti našim postojankam pri kraju Meste-Canesci je ostal brezvspežen.
Fronta bavarskega princa Leopolda: Mestoma povečano artilerijsko delovanje.
Italijansko bojišče.
Artilerijski boj je bil na posameznih odsekih primorske fronte, potem ob prelazih Flocken in Tonale živahnejši. Severozahodno od Tolmina je patrulja c in kr. pešpolka št. 80 v sovražnem jatku vjela 14 mož. V ozemlju gore Monte Zeblo so v-drle naskakovalne patrulje c. kr. domobranskega polka št. 3 skozi sr.ežne predore v ltalij*rsko postojanko, katero so uničile in so prizadjale sovražniku znatne krvave izgube.
Južno vzhodno bojišče.
Nobenega posebnega vojnega delovanja.
rMajnovejše nemška uradne porodile«
Berolin 1. marca.
Erancosko bojišče.
Na obeh bregovih reke Ancre smo pred več dnevi iz posebnih vzrokov zapustili prostovoljno in načrtoma del naših najprednejših postojank in prestavili obrambno črto na drugo, že pripravljeno črto. Sovražniku je ostalo naše gibanje prikrito. Previdna delujoče naše zadnje straže so povzročile, da so sovražne čete, ki so, obotavljajoč se tipale naprej, v boju zasedle kos ozemlja, katerega smo prostovoljno zapustili. Umakni v ši se pred premoč jo, kakor je bilo zaukazsio, je ta maloštevilni od delek prizadjal sovražniku precejšnje in krvave iz gube, je v jel dosedaj 11 častnikov in 174 mož, vplenil 4 strojne puške ter ima 'še sedaj neomejeno oblast čez prednja polja naših postojank. Po močnem ognju so Angleži včeraj v jutranjih urah napravili napad pri Le Transloy in Saillv. Napad se je izjalovil pred ovirami pri Le Transloy, pri Sailly, kjer se je tudi ponoči ponavljal, je bil sovražnik, ki je vdrl v boju iz bližine, vržen v pro-tisunku nazaj ter izgubil 20 vjetnikov. Na dveh drugih prostorno omejenih mestih so nastala aa gleška strelska gnezda. Na zahodnem bregu Može se je zjutraj pripravljal francoski sunek, katerega je pa naš uničujoč ogenj izjalovil.
Vzhodno bojišče.
Armada generala-feldmarša-1 a pl. Mack e n s e n. Ruski poizvedo'? asni oddelki so bili pri Saurei severno od Fckssni in pri Corbui ob reki Seret pregnani.
Macedonia bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov. Kö so bili italijanski napadi vzhodno od Paralovega ob kolenu reke Orne odbiti, smo vjeli 5 italijanskih častnikov in 31 mož.
Dunaj, 26. februarja.
Nemško-nacionalni in krščansko-socialni voditelji so popolnoma edini v tem, da je za njihove namene boljše, ako se ne skliče državni zbor. Nemškoradikalni voditelji ss celo glasno izražajo, da ne bodo pripustili zasedanja, ako se prej ne izvršijo od njih zahtevane iz-premembe. Vendar se mora reči, da so ljudske mase med Nemci drugega mnenja nego njih voditelji. Ljudstvo hoče parlament, Celo ljudje, ki so prej mnogo zabavljah čezenj, sedaj odkrito priznavajo:	Tudi slab parla-
ment je boljši kot najboljša birokracija. In temu mnenju se tudi stranke ne morejo izogniti, zato smo videli čudežno prikazen, da so krščanskosocialni poslanci najprej skupno z nemškonacionalnimi tovariši postavili slovitih „deset zapor“ za parlament, na to pa so na samosvojem zborovanju zahtevali parlament in imenovali kot edini pogoj, da se mora prej spremeniti oprävilnik. Resnici na ljubo se mora reči, da mlajši in demokratični možje med krščanskimi socialci, kakor: Kunscbak, dr. V ataja, Fink, Mayer itd. niso zadovoljni s starejšimi voditelji in da tega tudi prav nič ne prikrivajo. Povdarjajo, da bi njihova stranka imela v sedanjih časih popolnoma drug ugled, ako bi ne tvorila nemškonacionalnega priveska, ampak stala samostojno kot ona nemška stranka, h kateri bi se mogle zaupno obračati stranke vseh drugih narodov, da se ž njimi sporazumno in dogovorno dela za preureditev Avstrije na podlagi, vsem narodom pravični. Sedaj pa krščanskosocialna stranka odbija druge narode, jih s svojimi zahtevami celo briskira, a v nemški javnosti ne igra nič drugega nego smešno ulogo nemškonacionalnega priveska.
Med ljudstvom, tudi nemškim, je želja po parlamentu splošna, kajti vsakdo hoče, da se nedostatnosti, ki so se dogajale pri reševanju najvažnejših vprašanjih doli do vijugaste cenzure, tudi odkrito povedo in se zahteva njih odprava.
Tudi nemški
Avstrijec hoče veščega in dobrohotnega u-radnika, naj je potem njegovega ali drugega naroda.
Boj za parlament in proti parlamentu se torej nadaljuje. Sedaj pravijo, da bo državni zbor sklican za 8. maja. Ali je ta datum natančen ali ne, ne vemo. Je tudi postranska stvar. Gobovo pa" je, da se zdaj v vladnih krogih zares namerava — in to odob-ruje nemi-fconaeionalno-krščanskosocialna koalicija — sklicati parlament še pred potekom
legislativne dobe, torej najpozneje meseca junija. Zasedanje bi bilo kratko, kajti dnevni red bi bil: Konstituiranje državnega zbora, cesarjeva prisega, volitev delegacij in podaljšanje legislativne dobe. Zanimivo in značilno obenem je, da je v vrstah nemških nacionalcev in krščanskih socialcev glede vprašanja, za koliko let se naj podaljša legislativna doba, že različno mnenje. Oficijelni krogi obeh strank so za podaljšanje za vsaj dve leti, parlamentu prijazni krogi pa pravijo, da čim daljša doba, tem večja nevarnost, da se parlamenta še ne bo pustilo redno delovati.
Tudi to je treba omeniti, da politiki, ki slišijo travo rasti, z vso gotovostjo trdijo, da bodo nemškonacionalne zahteve prav gotovo uresničene koncem marca. Vederemo!
Bethm&im-Hollweg
govori*
V torek, dne 27. februarja, je nemški državni kaucelar Bethmann Hollweg govoril v drž. zboru o sedanjem svetovnem položaju. Tudi Avstrijci poslušamo njegove govore z napetostjo, kajti naše tribune, na katerih bi lahko govorili naši ministri, so vsled zadržanja nemških strank še vedno zaprte. Neme; m, ki tako radi poslušajo vsak glas, ki pri« haja iz Berolina, je menda to prav, toda ne nam, ki hočemo, da avstrijski ugled nikjer ne trpi škode.
Državni kancelar se je bavil s položajem, ki je nastal vsled poostrenega podmorskega boja. V tem položaju igra seveda glavno ulogo razmerje do Severne Amerike. Nemčija se ne bo uklonila, naj pride karkoli, ampak zdržala.
Ena zahteva je, katero povsod odobrujejo in ki prevladuje v vseh notranjih in zunanjih zadevah Nemčije, in ta se glasi: Bojevati se in zmagati. O mirovnih pogojih že zdaj govoriti, ne kaže. Ugotoviti je samo treba vojni cilj Nemčije:	Končati vojsko s trajnim
mirom, ki bo Nemčiji prinesel odškodnino za vso storjeno krivico ter bo močni Nemčiji zajamčil obstanek in bodočnost. Četverospo-razum bi rad razbil pruski militarizem. Kaj pa je ta militarizem? Lega Nemčije jo vedno spominja na besedo Friderika Velikega: Vedno na braniku. Napoved poostrenega podmorskega boja je Kudo zadela ne samo Anglijo, marveč tudi nepristranske dežele. Sicer se pa Nemčija trudi, da poslednjim pošilja, kar more, zlasti premog in železo. A zelo čudno pa je, da je predsednik Wilson po sprejemu naše napovedi o poostrenem boju P-čolnov z dne 31. januarja takoj krät-komalo pretrgal vse politične vezi z Nemčijo. Razlogov za svoje ravnanje nemški vladi ni javil, temveč kar odpoklical severoa xeri-škega poslanika iz Berolina. V poslanici pa, ki jo je dne 3. februarja poslal kongresu, navaja kot.razlog, češ, da je Nemčija nenadoma in brez priprave namenoma spremenila svojo obljubo v spomenici z dne 4. maj-nika 1916. Ta razlog pa ni tehten. Nemčija si namreč z ono obljubo, s katero je omilila podmorski boj, ni zavezala rok, tem-
1.	marca 1917.
več si je pridržala prostost. Ker Anglija noče opustiti izstradälnega zaprtja Nemčije, temveč ga, kolikor možno, vvdno povečuje, in ker je četverosporazum tako ošabno od klonil mirovno ponudbo, je Nemčija morala poseči po svojem najostrejšem orožju. Smešno je, če Angleži
proglašajo boi P-čolnov kot najhujšo kršitev mednarodnega prava. Saj Angleži priznavajo za pravico samo to, kar je njim prav. Nji hova okrutnost v burski vojni je še dobro snana. To svojo okrutnost sedaj uporabljajo in pomnožujejo v boju zoper 70milijonsko nemško ljudstvo, ki ga hočejo z gladom prisiliti, da se vda in podvrže. Nemčija pa za trdno upa na zmago. To njeno upanje potrjujejo uspehi, ki so jih dosegli P-čolni. Angleška vlada pomirjuje ljudstvo, češ, da bo premagala nevarnost, pretečo od P-čolnov. Prihodnjost bo pokazala, ali se bo to zgodilo. Dosedanji uspehi teh čolnov so presegli vse upe, ki jih je v nje stavila nemška mornarica. Veliko število nemških P-Čolnov pa še je na poti in se še niso vrni-
li.	Kolikor pa je poročil, so uspehi veliki. Nekaj ladij je sjcer predrlo zaporo, to pa ne zmanjšuje celotnega uspeha. Od zadnjega kancelarjevega govora se vojaški položaj id spremenil Vse fronte so ojačene, vojaki navdušeni in še bolj odločni ker so vsled odklonitve mirovne ponudbe nevoljni. Podmorski boj je veliko boljše pripravljen kot pred letom. Tako je upravičeno popolno zaupanje, s katerim pričakuje Nemčija dogodke bližnjih mesecev. Vse ljudstvo prešinja volja do zmage, in ta volja, preizkušena v trp-lenju in smrti, bo prinesla zmago.
Wilson govori,
V ponedeljek dae 26. t. m. je govoril predse-daik Wilson v skupni seji reprezentantske zbornice in senata. Utemeljeval je svojo zahtevo, da sme oborožiti trgovske lsdje hr nastopiti, ako treba, z oboroženo silo. Govor se glasi:
Živimo v kritičnih časih in moja dolžnost je da ostanem v ozkih stikih z obema zbornicama kongresa. Dne 1 februarja napovedana nemška taktika obstoja sedaj že štiri tedne, a njenih posledic še ni mogoče pregledati. Trgovina nevtralcev je -sno oškodovana, čeprav ne morda bolj kakor pred 1 februarjem, ko se je pričel no / način vojevanja Mi smo pozvali ostale nevtralne države k sodelovanju, da se napravi konec temu uničevanju, toda
acov^AMB mtasmm.
bojim se, da ni - smatrala nobena izmel njih skupno akcijo z Unijo ra, umeatno. Niša lastna trgovina trpi stoiako bolj vsled pričakovanja, kakor vsled pravih dogodkov, bolj vsled dejstva, da je toliko naš-h ladij ostalo iz strahu v pristaniščih, kakor vsled tega, da se mnogo ladij potopi. Glede motenja ladijskega prometa v amerišk h pristaniščih, ki je po dediča * ejstva da brodalastniki nočejo pošiljati
nastala radi tega je Wilson rekel, da bo že samo vse to imelo posledice, ki se nameravajo • s ecl novih nemških podvodn ških odredb. Mi zamoremo radi tega le reči, da se ga bodo poveljniki nemških podvodniicov izogibali, še ni nastopilo; toda čeprav je temu tako, obstojajo vendar namigavanja in izražanja dela nemškega časopisja in nemških obl stt, ki bolj ojačajo kakor oslabljajo vtis, da je prizana šaoje našim ladjam in državljanom bolj pripis vati srečnim slučajem ali dejstvu, da kažejo poveljnki nemških podvodni ko v, ki jih srečavajo, več takta in sam o zatajevanja kakor ga zahtevajo instrukcije same. Neumno bi bilo zatajevati, da vsebuje položaj vse mogoč resne možnosti in nevarnosti in zato bi bilo neprevidno, ako ne bi bili pripravljeni na nje. Radi tega smatram za svojo dolžnost, da za htevam od Vas takoj vsa , oobla -tila, ki jih zamorem rabiti vsak ireno’ek. Mi moramo trgovino in živ ljenje svojih državljanov čuvati ob sedanjih težavnih okoliščinah trezno in odločno. Želim iz vsega srca, da ne bi bilo potrebno, poslati v akcijo oborožene site; ameriški narod ne želi tega. Nobena mojih poti ne bo vodila k vojni; vojno je mogoče povzro čiti le s samolastnimi ofenzivnimi akcijami, Prosim Vas, da me pooblastite, da v slučaju potrebe obo rožim naše ladje za samoobrambo, s sredstvi za posluževanje ist h in z vsemi dragimi materijalijami, ki bi bila potrebna in zmožna za čuvanje naših ladij in državljanov pri njihovem mirnem delovanju, na morju. Mi ne mislimo na materijalne interese ampak le na temeljne človeške pravice. Mislim na velika načela, ki povzdigujejo človeštvo nad člove ško življenje, na življenje ljudi, ki mirnim potom delujejo za ohranitev industrije sveta in na življenje žensk in otrok. Ne morem si predstavljati da bi se kak človek z ameriškimi načeli obotavljal braniti te stvari.
Na podlagi tega govora se je vložil predlog, ki Wdsona pooblašča, da sme oborožiti trgovske ladje in vse odrediti, kar bi bilo potrebno za vojsko. Predlog bo se obravnaval kakor drugi predlogi
Ker z zadnjim februarjem poteče postavno določen čas, v katerem deluje vsako leto kongres, je Wilson sklical izvanredno zasedanje kongresa, ki se začne dae 5. marca.
Spor z Imeriko.
Že večkrat, odkar je uveljavljen poostreni pod
Biran &
morski boj, se je poroča c, da so bili na tej ali na oni ladji tudi potopljeni Amerikanci. Pa to menda ni bilo res, kajti še le sedaj, odkar je » Laconia « polo Jjena, se tudi uradio priznava, da je pri temi potopu izgubilo življenje tudi nekaj Am tri kancev. Wüson ima torej sedaj isti slučaj, o katerem je govoril da ga hoče počakati za napoved vojske. —-Koigres je sklican dne 5. marca k izvanredni seji in videti hoče mo, kaj bo Amerika naredila.
Oborožitev ladij.
Koimsija reprezentantke zbornice je sklenila, da se trgovinske ladje, ki vozijo vojno gradivo, ne smejo oborož t*.
Potopljeni Amerikanci
Nemški P čoln je dne 24. februarja ob 10, uri ponoči na potu med Novim Jorkom in E ropo brez svarila potopil velik potniški parnik »L conia«, last dražbe »Cunard Line« Na »Laconiji« je bilo 300 potnikov, med njimi 6 Amerikancev. Novejša poročila pravijo, da so prišli 3 Amerikanci ob življenje. Ker se poročila o smrti Amerikancev močno križajo, še ni gotovo, koliko ameriških življenj je bilo pri potopu te ladje ugonobljenih. P čoin je oddal na ladjo dva torpedna strela. Poročda iz Amsterdama zatrjujejo, da je bil drugi naboj oddan 20 minut po prvem in sicer v trenutku, ko so spuš čals rešilne čolne v morje. Osem rešilnih čolnov je tavalo do pondeljka zvečer po razburkanem morju, predno so bili rešeni. Nekatera poročila pravijo, da sta v rešilnem čolnu v mrzli noči zmrznili 2 Amerikanki. Druge vesti pa zopet naglašajo, da je umrlo v rešilnih čolnih več potnikov, med njimi nekaj Amerikancev.
Razburjenje v Ameriki
Iz Novega Jorka se uradno poroča, da je vest o smrti Amerikancev na »Laconiji« potrjena. Da je P-čoln potopil potniški parnik brez svarilnega zna menja, smatrajo v Ameriki kot drzno nemško izzivanje. S tem je pa tudi Ameriki dana prilika, da napove Nemčiji vojsko. Slučaj »Laconia« je po m-nenju Amerikancev podoben slučaju »Lusitania.« Londonska in nekatera emeriška poročila pravijo, da vlada v Severni Ameriki radi sluči ja »Laconia« veliko razburjenje, ki je te dni prikipelo do vrhunca. Vse z veliko napetostjo pričakuje nadaljnih Wil-sonovih korakov ter odločitve v kongresu in senatu.
talijansko bojišče.
Na celi italijanski fronti se sicer vršijo v posameznih odsekih na Primorskem, na Koroškem in Tirolskom živahni artilerijski in infanterijski boji, a o pričetku italijanske ofenzive še sedaj ne more biti govora. Švicarski listi p šejo, da bo skušal Ca-
v svoji znani hinavščini
svojih la d j brez zavarovanja in zadostne zaščite v nevarnost in glede resne molitve trgovine, ki je
Pri avdijenei»
v
(Dalje.)
Kranjski Slovenci smo bili pri sprejema sedmi na vr3ti. Druge deputacije je sprejemal cesar v svoji avdijenčni sobi; nas pa je bilo preveč, zatorej smo bili sprejeti v takozvani »čumnati tajnih svetnikov.« To je prilično tako velika dvorana, kakor anteka-mera m prekrasni gobelini so tudi tu glavni ksnč, ki vzbuja glavno pozno-nost.
Postavili smo se v polkrog ter pričakovali trenutka, da vstopi cesarska dvoj ca. Ves ta čas si je dal z nami opraviti dvorjan grof Lanckoronskl, ki je bil na našem dvoru najvišji komornik. Rojen je v stari poljski rodbini, ki se je ponemčila, tako da je dandanes bolj Dunajčan nego Poljak Nekaj posebnega je, gledati t ga odličnega dvorjana, kadar opravlja svojo službo in kadar sa premika po čumnat’, ki je posvečena tajnim svetnikom. To premi kane ni hoja tudi ni drsanje, to je nekaj posab-nega samo zase. Človek se nevoie vpnša: Ima li grof Lanckoronski sploh kaj kosti v svojem elegantnem. vitkem telesu in ali ni morda ustvarjen iz sa me in gole elastike? Ni treba po ebej omenjati, da je nepopisno jubeznjiv in da je vzlic svoji mehki, rahli in senčnati hoji aristokrat od nog do glave.
Ko je bilo vse urejeno, o čemer se je grof Lanckoronski parkrat prepriča!, gledajoč pri ključavnici v avdijenčno sobo, stopil je na stran ter je z dolgo, belo palčico, ki je znak njegovega dostojpn-stva, trikrat potolkel ob tla: tik, tik,tik! Dvorni lakaj je nato nastezaj odprl vrata v avdijeačno sobo — in pred nas stopita cesar in visoka njegova soproga.
O	cesarju, ki je bil v uniformi avstrijskega maršala, ne bomo obširno pisali, ker je avstrijski javnosti že kot prestclarariednik postal znan. Nje gov obraz je tak, da si ga lahko zapomni vsako oko. Na sebi nosi poteze saksonske dinastije in o-braz je naravnost izrezan iz obraza njegove pre svitle matere, ki je b la in je še seda* ena najkras-nejših in najirrpozantnejših avstrijskih nadvojve i n . Vladar je bil lju leznjiv in živahen kakor pri vsaki priliki. Tudi jegov glas je močan, kot je bil moča o glas pokojnega vladarja. Prerita! je svoj odgovor jasno in razumljivo m ogrel je naša srca s s c-venskim stavkom. Naravnost občudovati smo morali, s kakšnim pravilnim in dobrim naglasom je govoril slovenske besede.
Dosedaj smo preživeli v Avstriji dolgo vrsto let, ne da bi bili imeli cesarico. Cesarica Jelisava ki je v življ nju prestala to iko hudega in krutega, in ki je končno padla v nemško francoski Švici pod bodalcem surovega in neolikanega Laha, počiva s svojim sinom že dolgo vrst let v kapucinski cerkvi Malo jih je, ki še žive, ki so imeli liko gle-
dati to izvanredno vladarko, ki je slovela tudi radi izvanredne svoje lepote. Danes pa je s ala pred nami njena naslednica in ker nismo ved» li, ali bo s ploh nastopila pri tej avdijenci, bili smo tembolj razvneti, ko je z visokim svojim soprogom stala tu pred nami.
Kako je Njeno Veličanstvo, kaka je torej naša cesarica?
Sedaj se postavimo nekoliko na človeško stališče in ne samo na stališče dvorske etikete! Cesarica Cita je stala prt d nami v nekaki nebeški milobi in vse, kar je na ujej, je zgolj harmonija. Od svojega soproga je za spoznanje večja. Telo to lahko trdimo brez pretiranja — je vitko, kakor je vitka mlada jelka v planini. Ozrli smo se tudi na njeno obleko — pri tem nas je naša presvitk' cesarica najprij« taejše presenetila. Njena črna obleka j® bila tako priprosta, pri tem pa tako okus a, da te ni nikjer motila tista znana preuranost ki jo kaže posebno ženska toaleta v provinciji. Gotovo je bilo blago dražje, nego ga nosijo naše žene, ali če bi od njih zahtevali, da naj nas opijo v tej preprostosti pri slovesnih prilikah, smo prepričani, da bi se grdo držale in da bi zahtevale vsaj nekaj kožuhovine, s katero bi pokvari e svoje oblačilo. Naša cesarica naj bi jim tukaj lužila v zgled! Da ni na prsih nosila briljantnih znakov takozvanega »reda zvezdnatega križa«, bi na previsoki gospej ne opazili niti najmanjšega kinča.

doma z delnimi uspehi zadovoljiti italijanski parlament, kateri je zopet začel zborovati.
Njegovan imenovau za admirala
Cesar je im noval poveljnika naše vojne mornarice, podadmirala Maksimilijana Njegovan, za admirala.
Italijanski parlament.
Dne 1. marca je začel delovati italijanski parlament. Socialisti so vložili predlog, da se požurijo mirovna pogajanja. M nistrski pr* dsednik B selil je z ozirom na ta predlog zahteval zaupnico. Pri po imenskem glasovanju je glasovalo za zaupnico 227 poslancev, proti 31, odstranilo se j h je okoli 60. Onih 31 glasov se razdeli 2 Giclitijevca, 1 katolik, 1 bivši socialist in ostali oficielni socialisti.
Rusko bojišče.
Nov ruski načrt je: čez bukovinske in južno vzhodno gališke Karpate udreti na Ogrsko. Radi tega je rusko armadno vodstvo zbralo ob Tartar skem prelazu (južno od Stanislava) in v južni Bukovini mnogo vojaštva. Dosedanji ruski napadi še niso uspeli Naši so pri Valeputni v Bukovini dne 27. februarja udrli v sovražne jarke ia vjeli 1300 mož. Pri Ta: tarskem prelazu smo odb li vse ruske napade.
Ob Valeputna-cesti.
V južnem kotu Bukcvine se med Jakobeny jem in Kimpolungcm in sicer ob takozvani Vale-putna cedi vršijo že od 1. februarja naprej precej živahni boji. Rusi bi radi prodrli čez Zlote Bistrico na Ogrsko in tako razbremenili svoje čete, ki stojijo na jugu pri rumunskem mestu Ocna Dne 27. februarja so naši na tem prostoru zavreli več višinskih postojank in so vjeli 12 častnikov in čez 1300 mož. Tudi vojni plen je preče.šen.
Romunsko bojišče»
V moldavskem gorovju so se ob reki Suata zopet pojavile rumunske čete. Njih napad na naše postojanke se je izjalovil. S cer pa se vršijo na celi fronti samo praske posameznih patrulj.
Francosko bojište
Vsled ugodnejšega vremena na celi črti živahnejše gibanje, znak, da se pripravljajo veliki dogodki. Anglija ima sedaj na francoskem bojišču baje 3 milijone mož.
Konferenca v Calaisu.
V pondeljek, dne 26. in v torek, dne 27. februarja, se je v mestu Gala s na Francoskem vršila francosko angleška konferenca, katere so se udeležili od francosk strani ministrski pr-dsedn k Bri-and in generala N veile in Liautey. od angleške pa ministrski predsednik Lloyd George, general Ro bertson in maršal Haig. Posvetovali so se o bodoči četverospcrazomavi ofenzivi na francoskem bojišču.
Macedonsko bojišče.
Vzhodno od Paralovega ob reki Črni so močni italijanski oddelki napadli bolgar-ke postojanke, toda brezuspešno. Napad je bil krvavo odbit. Na ostali fronti razven običajnih artilerijskih bojev nobenih posebnih dogodkov.
Italijani ob Črni tepeni.
Dne 27. februarja so napadle močne italijanske čete bolgarske postojanke vzhodno od Paralo v; ga ob rek* Črni Že več dni poprej so Italijani h #do obstreljevali imenovane postojanke še celo iz zelo težkih ladijskih topov. Vsi talijanski napadi so bili brezuspešni in sovražnik je imel težke izgube. Več sto mrtvih Iutijanov je pokrivalo bojišče.
Turška bojišča.
Kakor smo že poročali, so Turki izprazni i Kut-el Amaro in se umaknili proti severo zahodu. Angleži prod rajo ob obeh srianeh reke Tigris v smeri proti Bagdadu. Angltški listi pišejo, da bo prišlo med Kul-el Amaro in Bagdadom v kratkem času do bitke, v kateri se bo odločila usoda Bag-dada.
:■	■	”	V	:	. vi -	.	'•
Politične vesti.
Pritožba čeških trgovskih in obrtnih zbornic zavrnjena. Češke trgovske ;n obitne zbornice so vložile pritožbo proti jez kovni naredbi trgovin kega ministrstva z dne 27. julija 1916. Po tej naredbi so trgovske zbornice dolžne posluževati se v svo ih poročilih in vlogah na trgovinskega ministra in druge nevtralne urade le nemškega jezik-. Pritožba obrtnih zbornic je bila zavrnjena. Bo pač treba v prihodnjem državnem zboru ustvariti por tavo, s katero bodo varovane vse pravice avstrijskih neuem ških narodov.
Znamenje časa? Pod tern naslovom poroča »Grazer Tagblatt«: Doslej je i hajala uradna »Pra ger Zeitung« s češko- nemško glavo. Te dni je pa začela izhajati z nemško - češkim na slovom.
Gališki namestnik baron Diller je odstopil, na njegovo mesto je imenovan general grof Hayn, brat praškega nadškofa.
Tedenske novice.
„Straža“ stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta 2 K 50 v. Klor še ni po ravnal dolžne naročiine ali še naročnine za leto 1917 ni obnovil, ga prosimo, da to takoj stori. Kdor hoče nabirati nove naročnike, mu pošljemo položnice. Denar se pošlje na naslov:
Upravništvo lista »Straža* Maribor, Koroška ulica št. 5.
Iz politične službe. Slovenjgraški okrajni glavar baron dr. Štefan Neugebauer je premeščen v notranje ministrstvo.
•f* Profesor Rajko Perušek. Dne 25. februarja je umrl na Dunaju vpokojeni gimnazijski profesor Rajko Perusek. Imenovani je služil dolgo vrsto let na ljubljanski gimnaziji Bil je tudi na lterarnem polju jako marljiv in delaven slovenski pisatelj, Bodi mu zemljica lahka!
Sienkievičev spomenik na Poljskem. Poljsko društvo »Povianice« namerava pisatelju Sienkieviču postaviti v zasedeni Polj-ki primeren spomenik.
Odlikovani slovenski letalec. Novine« poročajo: »Štefan Hozjan štabni narednik z Dolnje Len dave, je dobo'za voio svojega junaštva 2000 kron daru od no vin »Est* na svedočanstvo vojaške o-blasti. Šest jih je dobilo v celoj državi i eden iz med teh je Slovenec. Hozjan je dozdaj sledeča odlikovanja dobo: zlato, tri velike srebrne, malo srebrno
1	bronasto svetinjo. Njegov oča se vrli š ri eo naš h Novia v Dolnjoj Lendavi. Iz srca se veselimo torni odlikovanji.
5. vojno posojilo. V mariborskem poLtičnem okraju, izvzemši mesto Maribor, je b lo podpisane ga 5. vojnega posojila 9 522 960 K. Po posredc vanju učiteljstva je bila podpis tih za sem 4 mili one 923.150 K petega vojnega posojila, od teh je bilo podpisanih v mariborskem okrajnem šol skem okolšti 2,326.050 K, v sloven bistriškem
2	068.600 K in v šentienartskem okrajnem š Iškem okolišu 528 500 K petega vojnega posojila Upamo, da bode tokrat pohvaljeni tudi slo en ki u stelji, ki so izredno v liko storili za sijajen uspeh petega voj ne g posojila v našem okraju.
Za Rdeč križ. Gostje na gostiji Alojzija in Lize Kostanjevec na Polenšsku so darovali za Rdeč križ 9 K. — Občinski pre i&tojnik Manja Lorenčič je nabral v veseli družbi na gost ji Stelcar-Fekon a na Vanetini pri Šv. Antonu v Sloy, gor. 10 K za Rdeč križ. Hvala!
„Vidim nebesa odprta“. Pismo žalostnim in potrtim srcem Tako je naslov brošurici, katero je napisal dr. Gregor Rožman. Komad stane s pošt-
nino 20 v; 100 komadov 18 K. Dobiva se pri »Družbi sv. Mohorja« v Celovc *. Brošurica je pripraven spis, da se razširi med vsem ljudstvom, tudi voj; kom na bojišču bodo njegove tolžlne misli umirile srce in dvignile misli k Bogu. Priporočamo!
Zgodovinsko društvo, a) Vojni muzej. Naše »Zgodovinsko društvo« je bilo med prvimi, ki so sprožili misel vojnih muzejev kot spomiu na sedanjo v pravem pomenu--svetovno zgodovinsko vojno. Vrak narod trpi in sodeluje sedaj v tej velikanski borbi narodov in držav, vsak ima iudi pravico in dolžnost ohraniti potomstvu spomin na sedanje velike čase ter temu spominu vtisniti več ali manj svoj posebni pečat. N kar ne mislite da je vojni muzej kaka nepotrebna igrača. Resna, važna kulturnozgodovinska zadeva je to. Naša neodpustljiva malomarnost in lahkomišljenost bi bila, pustiti in čakati, da nam »drugi* napravijo take zbirke Da, napravili jib bodo, pa po svoje: Nemci nemške, Madžari madžarske, Čehi češke, Poljaki poljske itd. Da je za časa velike vojne na Spodnjem Štajer skem živrlo do pol mdijona Slovencev, ki so po slali svoje sinove na razna bojišča, kjer so se bo jevali kakor levi, temu »drugi« v svojih vojnih muzejih ne bodo dajali izraza, zato moramo sami po skrbeti. Zato ponavljamo poziv, da rojaki v civilu in v vojni suknji ne pozabijo na naš vojni muzej. Sprejme se sploh vse, kar se nanaša na vojno. Muzejski predmeti, ki se naj pošiljajo za muzej, se dajo razvrstiti v tri skupine: J. bojni predmeti, razni izstrelki in orožje, obleka, risbe strelskih jarkov, od lastnih vojakov ali od sovražnika zavrženi ali izgubljeni predmeti, posnetki (n. pr. neki ranjenec si je klatil čas s tem, da je delal iz papirja aeroplane in L vzorec že imamo v muzeju) vojna odi kovanja, posebno padlih vojakov ki jih imajo pri nekaterih hišah več. 2. Narodopisni predmeti: podobice, križci, medalje, dopisnice, vojaške pesmi — tudi nasprotnih čet. 3. Tiskovine: razglednice, oglasi, oblastvene naredbe, ki se nanašajo na vc-jno in prehra o, tudi knjige v kateremkoli jeziku, pripovedne tli poučite, ki se nanašajo na voj ni čas. Darovatelj naj sam pripiše svoje ime, kraj in čas najdbe. Vse se naj pošilja na: »Zgodovinsko društvo« v Maribor, Koroška cesta 10. Osebno se lahko odda tudi v Cirilovi tiskarni, ki iz prijaznosti izroči predmete na svoje mesto. — b) »Časopis za zgodovino in narodopisje«, društveno glasilo. Mnogi udje povprašujejo, kaj je s »Čašo pisom«. Naznanja se, da je vse pripravi eno za izdajo, ovira je le v tiskarni, namreč pomanjkanje delavskih moči. Dru tvo prijazno vabi v svoj delokrog vse, katerim je v teh resnih časih mar za pravo znanstvo in kulturno delo v okviru domače zgodovine narodopisja in varstva domačije. Vsakdo pa lahko podpira društvo z udnino in pa z darili. Društvo bo moglo uspešno negovati domačo zgodovino le, če dobi potrebni gmotni sklad. V teh, za naš obstoj tako resnih časih pomislimo, da je pravo znanstvo, zlasti spoznanje lastne zgodovine, umetnosti in kulture tisti kruh, ki narode redi ne samo od dne do dne, ampak za stoletja.
Podravska podružnica slov. planinskega društva v Rušah. Razposlali smo te dni položnice in prosimo cenjene naročnike, da štor jo svojo nerodno dolžnost. Resnica je, da tudi to leto še ne bo »Planinskega Vestnike« zaradi izjemnih razmer, pa. prosimo- potrpljenja, vse se bo nadomestilo. Društvenih o n vojakom nismo poslali položnic, pa vendar imamo slučaje, da smo dobili udnino iz sirelskih jarkov. Zato upamo, da nam ostanete zvesti dru štv mki v varnem zavetju doma. — Marsikdo vpraša kaj bo z Ruško kočo. Povemo, da jo bomo otvorili, znabiti le nekaj pozneje. Planinski pozdrav! Pre is dništvo.
Laž ima kratke noge je očital našemu listu »Šiajerc«, ko smo se potegnili za kmetske žene. Na kate i strani je laž, na kateri resnicoljubnost, naj presodijo čitate ji iz vloge ptujskega okr. odbora, v kateri se glasi doslovno v prevodu: »Na prehranjevalni urad na Dunaju n v Gradcu! Zakona dne 26. decembra 1912 drž. zak. št 2 37, s katerim so bile urejene pr, vice do državnih prispevkov, je povzročil, kakor učjo skušnje, ravno na sprotni v peh svojega namena, ker se s tem uničuje vsako spodbujanje k poljedelskemu delu. Mali pose tmfc, ki je bil poprej primoran pridelovati, zamore sedaj živeti od državne podpore in seje na vadno le toliko, kolikor potrebuje za svojo lastno potrebo; raditega je deloma vedno manjše veselje do dela, deloma ostanejo često velike površine ro-
do vitae zemlje neobdelane.« Koncem vloge so med drugim označene zahteve: »Da bi se vsem tem slabim razmeram pomagalo, si dovoljuje podpisani okrajni odbor podati le le nasvete: Pod 2. Vlada nsj tolmači zakon o pravicah do državnih pri spevkov za tiste, ki imajo stalne plače, u g o d-n n e j š e, za posestnike pa neugodnejše in naj izvede to načelo potom odredbe. Okrajni odbor Ptuj, 6. febr. 1917. Za načelnika: Max Straschili «
J Koledar za slovenske vojake za leto 1917 je nedavno izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ta koledar se je lansko leto našemu vojaštvu in civil-n-m osebam silno prikupil* Tudi po koledarju za leto 1917 že vojaštvo več mesecev močno poprašuje. Njegova vsebina je:	a) Organizacija naše vojske
(tudi mornarice), b) Državne podpore za družine mobiliziranih z novimi odloki, e) Kaj dobijo vdove in sirote padlih vojakov, d) Podpore zaostalim padlih in pogrešanih vojakov, e) Preskrba invalidov in njihovih družin* f) Vojno zavarovanje, g) Odlikovanja Za moštvo. Povsod se je oziralo na najnovejše odloke, Pridejanih je tudi več vzorcev, kako se delajo razne vloge na oblastva. Posebno pa se bo prikupil našim vojakom „Duhovni spremljevalec in molitvenik“, ki obsega krasne, vojakom nad vse potrebne nauke in molitve. Ob koncu ima. tudi nove poštne določbe. Za razne zapiske je pridejanega 48 listov praznega papirja in svinčnik. Koledar je močno v platno vezan, in stane s poštnino vred K 1.10; po trgovinah se pa prodaja komad po 1 K, Naroča se v tiskarni sv« Cirila v Mariboru.
Zasebni poštni zavoji vojakom na bojišče, Pošt no raznateljstvo za Štajersko določa, da bodo odslej naprej sprejemali poštni uradi zasebne poštne zavoje za vojake na bojišču samo ob ponedeljkih, torkih in sredah. Teža posameznega zasebnega poštnega zavoja ne sme zoašati več kakor 5 kg. Končno se določa, da je za zasebne poštne zavoje vojakom na bojišče določena enotna poštna pristojbina/in sicer 80 v 'za zavoj.
Obleka umrlih vojakov. Dosedaj je bilo dolo čeno, da je imel padli ali v bolnišnici umrli vojak razven spodnje obleke, kot srajce in spodnjih hlač, na sebi še tudi bluzo ali jopič in gornje hlače, kadar je bil položen v grob. Od sedaj naprej se pa določa, da sme biti pokopan padli ali v bolnišnici umrli vojak samo v srajci in spodnjih hlačah.
Brusarski tečaji za invalide. Do izbruha vojske z Italijo so pri nas v Avstriji opravljali bru-sarsko obrt skoro izključno samo italijanski brusa či, ki so pri tem obrtu prav dobro izhajali. Te dni so pa ustanovili v Celovcu šolo za invalide, v kateri se bodo naši vojski-invalidi izobraževali v bra sarski obrti. V bodoče nam bodo v naših krajih brusili škarje, nože in britve ne več italijanski po daniki, ampak naši vojaki invalidi.
Zvest delavec. Usnjar, ki pomočnik Franc Senica r v Slov. gradcu je bil odlikovan s častno kolajno za 401etno zvesto službovanje,
Škof Anton Gjivoje umrl. Dne 27. februarja je v starosti 66 let umrl Anton Gjivoje, škof v Splitu v Dalmaciji.
Koroške cerkvene vesti. Za soprovizorja v Go renčah je nastavljen vlč. g. Anton Mlinar in p. Kalist Vaupotič, provizor v Pokrčah, za provizorja v Slov Šmihelu.
Gospodarski novice.
Banke in kupčija. V sedanji vojski je mnogo bank začelo kupčijo z živili in z vsemi kmetskimi pridelki. V to svrho so ustanovile takozvane blagovne oddelke. To je seveda producentu in kmetu na škodo, kajti največ pri tem požre seveda banka. Za to se čaje že močen glas, naj se bankam prepove trgovanje s kmetskimi pridelki.
Ali smejo žandarji rekvirirati perutnino? Iz Središča smo dobili sledeče vprašanje: V nekaterih krajih so žandarji rekvirirali perutnino. Ali so za to opravičeni? — Odgovor: Nihče ne sme rekvir.rati perutnine. Ce pa je kdo to storil, je to popolnoma nezakonito. Namestnija bo dala natan ko preiskati, kdo je dal dotičnim ljudem dovoljenje za rekviriranje perutnine.] f®	ÜÜ	g S
Oddaja bikov, meijascev in ovnov. Osrednji odbor Kmetijske družbe bo oddajal tudi letos okrajem, občinam in kmetijskim podružnicam subvencionirane bike za 60% nakupne cene. Prošnje se morajo poslati po okrajnem odboru a’i kmetijski podružnici do 1. aprila osrednjemu odboru. Kmetijska družba oddaja tudi plemenske merjaščke, ovne in ovce. Merjasec, oven ali ovca stane 60 K. Prošnje
se morajo poslati osrednjemu odboru Kmetijske družbe v Gradec najpozneje do 1. aprila 1917.
Trsno rožje pozeblo. Kakor nam poroča ravnateljstvo deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru, je letošnjo zimo vsled izredno hudega mrazu pozeblo mnogo trsnega rožja, posebno v nižjih legah. Mnogo očesc je popolnoma črnih Na nekate rih trsih je pozeblo celo 30—40% očesc. Speča očesca še sicer vsklijejo, pa navadno niso posebno rodna. Popolnoma zdrava so ostala edino očesca, ki jih je ob času mraza pokrivala snežna odeja. V nižjih legah so očesca od 4. do 8. Členka najbolj trpela, v višjih legah je bilo dokaj boljše. Da ško do, ki jo je povzročil mraz, popravimo, se bo treba letos pri rezi ravnati po teh le določilih: V nizkih in srednjih legah bo treba trs rezati bolj na več reznikov s 4 očmi, tako da bo na srednjemo-čnem trsu ostalo vsaj 12 zdravih očesc. Šparoni se naj leto3 v teh legah opustijo. V višjih iegah pa, kjer se bo trs rezal tudi na šparone, pa se naj isti režejo na 1—2 očesci več kot navadno. Napredne in izvežbane vinogradnike prosimo, da svoje sosede in znance o tem poučijo.
Rafija-ličje. Zveza gospodarskih zadrug v Eg-genbergu pri Gradcu še ima v zalogi večjo množino rafij a-ličja, Cena 14 do 15 K za 1 kg.
Skrbite že sedaj za zelenjavo! Stare slovenske gospodinje so v pustu, n. pr. na pustno nedeljo,' na pust, na pepelnico in ob dragih znanih dnevih v-sejale v lončke razna semena, n. pr. zeljnato, špinačno, paprikovo in druga semena, Sadike so gojile v loncih. Ko je spomladi ugoden čas, se sadike lahko takoj vsadijo v grede. Zadnja leta pa se je ta način gojenja sadik zelo opustil. Svetujemo, da letos naše gospodinje vsejejo raznovrstne sadike in tako poskrbijo, da bodo naši kmetski vrtovi na spomlad takoj zeleni. Pridelki iz naših vrtov bodo imeli letos lepe cene.
Rastme novice®
Čudna navada pri konjski kupčiji. Ako proda Arabec konja, mora izročiti kupcu posebno potrdilo ali jamstvo, da je žival res dobre vrste. To potrdilo ima včasih tako obliko in vsebino, kakor bi bila kaka sveta listina. V dokaz naj bo prevod nekega takega pisma: »V imenu vsemogočnega in dobro tljivega Boga. H vda Gospodu vsega stvarstva. Slavljen bodi najimenitnejši vseh prerokov, vsi njegovi potomci in prijatelji. Slavljen bodi Bog, ki vlada nebo, ki je ustvaril ptice, konje in vse žive stvari .. ., ki je dal možu v srce ljubezen do žene, do otrok in do polnokrvnih konj. Pleča tvojega konja, o človek, pomenijo slavo, njegov drob — so skriti zakladi, njegovo rezgetanje prepodi satana. Vse to je napovedal o konju prerok (Mohamed) sam ... In slednjič se s tem potrjuje, da je kobilica, prodana gospodu Fulano de Tal, sinu slavnega španskega rodu, žival najčistejše krvi, plemenite Koheylan pasme, da je pet let stara, ima malo zvezdico na čelu in da ima na sprednji desni nogi belo liso«. To spričevalo je bilo spisano na ime kupca petega dne svetega meseca Ramazana leta 1302. — Podpisal Ahmed.
Na pust vjeli jelena. Črnovojnik Jakob Sattler nam piše s karpatskega bojišča, da so vojaki 8. stotnije nekega našega južnoavstrijskega polka na pust vjeli na Karpatih lepega jelena; ki je našim vrlim braniteljem zelo prav prišel kot pustni priboljšek. Jelen je pribežal v našo postojanko pred rusko patruljo, ki se je plazila tam okoli. Jelen je tehtal nad 200 kg. Smatrali smo ga kot »likof« za naše triletno karpatsko bojevanje.
Pri belem dnevu okraden. Poroča se nam: Ivan Vertovšek iz Canj pri Blanci je bil dne 22 februarja v Zagrebu okraden za 1046 K v denarju. Prijeli so ga trije neznani zlikovci v Iliči ter mu šiloma odvzeli denar. O roparjih se še nič ne ve.
Cene za tobak se vnovič zvišajo. Tobačna uprava je zvišala cene za tobak. Tako so zvišali cene za finejši cigaretni tobak za 100 odstotkov, cene za navadni tobak pa za 30 odstotkov. Kuba-smod-ke in viržinke bodo stale 16 v, zavojček hercego-vinskega tobaka, ki je stal pred vojsko 32 v, bo stal 1 K 20 v. šport-cigareta bo stala komad 5 v, zavojček ogrskega cigaretnega tobaka, ki je stal pred vojsko 34 v, bo stal v bodoče 30 v.
Dop isL
Maribor, Prehranjevalni urad mariborskega
okrajnega glavarstva nam poroča, da je bilo te dni poslanih v Kmetske občine 10 vagonov sladkorja. Vsak trgovec je dobil toliko sladkorja, da ga bo na vsako osebo in vsako karto prišlo 1 kg. Ker se karte na kmetih glasijo m % kg, naj si vsak dotične odrezke shrani ker :.e bo prišlo več sladkorja. Trgovci smejo za 1 kg sladkorja vzeti samo osem osmktk karte. Cene za sladkor mora imeti vsak trgovec javno nabite v svoji prodajalnici. — Množijo se zopet pritožbe, da mnoge družine dobijo premalo sladkornih kart Povdarjamo, da mora vsaka oseba dobiti eno sladkorno karto in ako se dotična oseba, ki deli karte, brani komu izročiti določeno število kart. naj se vsak hitro pritoži na prehranjevalni urad okrajnega glavarstva.
Maribor. Kdor še nima hišnega seznama za petrolejne karte, naj si ga takoj posbrbi. Tiskovine se dob jo v Hammerl ngovi ulici, kjfr se izda« jejo krušne karte in v mestnem prehranjevalnem uradu na Rotovškem trgu. Izpolnjene tiskovine se morajo oddati v uradu za krušne karte (Hammer-lingo va ulica) najpozneje do sobote, dne 3. marca opoldne.
Maribor. V Leitersbergu je umrl Marija Ferdinand grof Platz. B l je g’obokoveren in nam naklonjen mož. Svetila mu večna luč!
Gradec. Pri usmiljenih bratih je umrl dne 2.0. februarja t. 1. konventual čast. brat Avguštin Fröis po daljšem bolehanju v starosti 66 let Pokojni je bil rojen !. 1851 v Bezau na Preradelskem. Redovniško obljubo je storil dne 2. svečana 1884 Za svoje neumorno delovanje v postrežbi bolmkom je bil odlikovan z bronasto svetinjo R. križa. Pogreb se je vršil dne 22. p. m. ob mnogobrojni vdeležbi odličnih vdeležencev. Mnogo svetnih duhovnikov, kakor redovnikov, zlasti pa sobratov je rajnkega spremilo na zadnji poti. Rajni je bil brat sedanjega mnogočastitega in zaslužnega tukajšnjega priorja usmiljenih bratov č. o. Bernardina Fröisa. — Svetila mu večna luč! — Dne 18. svečana je bila mnogoštevilno obiskana slovenska popoldanska pobožnost. Prihodnja bo zopet dne 4. marca pri usmiljenih bratih s pridigo in sv. križevim potom. Sv. postni čas nas resno kliče k pokori. — Pridimo torej v obilnem številu!
Jarenina. V pondeljek, dne 26. februarja zvečer je po kratki bolezni (pljučnici) sprevidena a sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala 691etn& Katarina Jarc, rojena Vernik, posestnica v Jelen-čah. Pogreb se je vršil v sredo, dne 28. febru-arja popoldne. Rajna je bila vrla in splošno spoštovana slovenska gospodinja, ki je svoje otroke vzgojila v slovenskem in krščanskem duhu. Ravno pred petimi meseci, 26. septembra 1916, je umrl njen mož, Janez Jarc. Svetila blagi pokojnici večna luč!
Marenberg. Dne 28. februarja je umrl tukajšnji župan in deželni poslanec Alojzij Langer. Pr* zadnjih deželnozborskih volitvah je bil v volilnem okraju slovenjgraškem izvoljen v štajerski deželni zbor iz skupine mest in trgov. Bil je tudi načelnik marenberškega okrajnega zastopa in po mišljenju nemški nacijonalec, čeprav rodom Čeh.
Marenberg. V nedeljo, dne 11. sušca, se vrši zbor obeh tukajšnjih mladinskih zvez pri Sv. Janezu po dopoldanskem sv. opravilu v društveni sobi. Na vsporedu so: poročilo odbora, volitev novega odbora. govori in deklamacije. Domačini in sosedje, pridite!
Celje. Tufeajšnji postajenačelnik južne železnice Hubert Kugler je bil odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda z vojnim okraskom; revident Ivan Anderl pa z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne kolajne.
Koprivnica. Dne 4, marca ima tukajšnje katol. slov. izobr. društvo občni zbor-Mladina zlasti dekleta se zelo zanimajo za podučne govore in deklamacije. Zadnja igra v prid Rdeč. križu je dokaj dobra vspela.

NsreievaBgje sam© p&itdelikev®
Strli®"» Kdor hoče imeti „Stražo“ samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči posebej. Naročnina se pošlje po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo Pondeljkove Straže* y Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je föHH ali star naročnik, da ne bo pomot. Sama Pon-deljkova Straža stane za celo leto §£ 3B2@ * m pol leta K 1*60 ; za četrt leta §© win*
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža*®
Odgovorni .urednik: Vekoslav Stupan,-
£Dsk tiskarne sv,- Cirila v Maribora.