Eobič in Koskar v Slovenski Bistrici. Preteklo nedeljo je zborovalo politifino druStvo v gostilni narodnega Petra Novaka v SIov. Ristrici. Navdušen kmet iz Laporja Jožef Onič otvori ob določenem času kot predsedoik političnega društva zborovanje. Z veseljem pozdravlja mnogoštevilne zborovalce, ki so prišli iz vseh občin obširnega okraja, daslisijogg. RobičainRoškarja, kaj bodeta povedala zaradi bližajočih se deželnozborskih volitev. Prvi nastopi dosedanji p o s I a n e c R o b i č. Najprej poroča o političnem delovanju v državnem zboru. V živih barvah slika, kako so se Cehi borili za svoje jezikovne pravice od Badenija do Korberja. Naglaša veliko važnost zadružne postave, ki bo kmete združila, da bodo lažje zastopali svoje koristi. Mitnice bodo s početkom novega leta prenehale tudi kmetu v korist. Davek na vozne liste so hteli poslanci kmetom na korist olajšati ter so predlagali, da se naloži le na vozne liste prvega in drugega razreda. Pa se ni posrečilo. Pač pa se je postava v dosego brezobrestnega posojila dognala. Posestniki vinonogradov, katerim je staro trto uničila trtna uS, dobijo za amerikanske trte lažje več posojila, kakor poprej. Država je poprej smela le toliko posoditi, kakor dežela. Ta postava se je zdaj zboljšala, ker je treba posojilo še le v tridesetih letih vrniti v zadnjem obroku. Korberjeva vlada se pogaja s Slovani zaradi jezikovnih pravic, pa ni mnogo upati. Potem govori o svojem delovanju v deželnem zboru. Slovenski poslanci so zapustili deželni zbor, ker nemška večina ni hotela sprejemati predlogov in o njih obravnavati. Naši poslanci so stavili pravične predloge glede na uravnavo rek in potokov, na korist šolstva in kmetijstva. Pa Nemci so jih zavrgli in Slovence Se zasramovali. Vzroki temu ravnanju so v deželnem redu in v volilnem redu. Deželni red ne daje Slovencem primernega zastopstva v odboru, volilni red pa je tako napravljen, da kmetje ne morejo dobiti več kakor 23 zastopnikov, druge pa imajo mesta in trgi, ki nasprotuiejo kmetijstvu. Zahtevajmo, da se sedajni volilni red sprecseni, da se uvede direktna in tajna volilna pravica. Potem pozivlje volilce naj vrlo delajo za volitve, naj se sramujejo nemškutarji, ki pljjujejo v lastno skledo, ker so narod zatajili in svoj materni jezik. Ne vdaimo se! Onič mu v imenu volilcev izreka zahvalo in zaupanje, in Robiča vsi pozdravijo za prihodnjega deželnega poslanca. Predsednik da besedo kmetu RoSk a r j u. Veliko veselje nastane v zborovalni sobi. Kličejo mu: Živijo Roškar! Zivijo kmet! ta nas mora zastopati. Živijo kmetski poslanec! Roškar vrlo naetopi, se zahvaljuje nad danim zaupanjem. V kratkih in jedrnatih besedah razlaga kmetijske potrebe, povdarja potrebo kmetske izobrazbe in zagovarja katoliSko-narodno stališče. Govoril je gladko in s takim prepričanjem, da ploskanja ni bilo skoraj konca. Navzoči so spoznali, da |je RoSkar sposoben za poslanca. On pozna potrebe kmetijskega stanu, je prijatelj šolske izobrazbe in trdnega verskega značaja. To je tudi že večkrat pokazal kot podpredsednik okrajnega zastopa lenarSkega, kot župan in načelnik krajnega šolskega sveta v svoji domačiji. Predsednik povdarja vrline Roškarja med velikanskim navdušenjem vseh navzočih. Na to Se govorita odlična domačina P. Novak in Mlakar o volilni borbi in o potrebi živahne agitacije prav izborno. Onič sklene zborovanje, sliSijo pa se 3e opombe: Kmet Roškar bo poslanec, katerega bodo Se nasprotniki spoštovali!