b O Mercator GUSIL0 DELOVNEGA KOLEKTIVA MERCATOR LJUBLJANA, OKTOBER 1977 ŠT. 8/9 V TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO: — SPREJET STATUT SOZD MARCATOR IN SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH PRAVICAH... — LJUBLJANSKI »ŽUPANI« V MERCATORJU — 3. ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA SOZD MERCATOR — PODPIS SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TRAJNEM POSLOVNEM SODELOVANJU — PRESKRBA S SVEŽIM MESOM IN MESNIMI IZDELKI — KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA Sprejet statut SOZD Mercator n. sub. o. ? in Samoupravni sporazum o medsebojnih | pravicah, obveznostih in odgovornostih delovne ' skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o. Delavci temeljnih in delovnih organizacij smo v skladu z rokovnikom programa za uresničevanje zakona o združenem delu na referendumih, dne 23. in 27. septembra 1977, sprejeli statut SOZD Mercator n. sub. o. (81% ZA) in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o. (82 % ZA). Poprejšnja obravnava o osnutkih statuta in sporazuma je potekala več mesecev in je bila uspešno opravljena, kljub časovni stiski zaradi letnih dopustov, v vseh organizacijah. Iz rezultatov referendumov po posameznih TOZD in DO, objavljenih na... strani, je razvidna udeležba delavcev na referendumu in število glasov ZA oziroma PROTI. Podrobna analiza nam tako kot pri referendumu 29. marca 1977 za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator, pokaže velike razlike med posameznimi or- O samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o., so glasovali tudi delavci Delovne skupnosti SOZD Mercator. Volišči MERCATOR — VELEPRESKRBA, TOZD Hladilnica in MERCATOR — ROŽNIK, TOZD Golovec, sta bili v istem prostoru. Volišča so bila lepo pripravljena. Volilni odbor v MERCATOR — SADJE ZELENJAVA ionizacijami (od 100% udeležbe in feov 100 % ZA delavcev Mercator T' Potrošnik do 71% udeležbe in ^ % ZA delavcev TOZD Cibes). haloga družbenopolitičnih organi-Ocij,' tako SOZD kot temeljnih ozi-r°nia delovnih organizacij s slabimi rezultati je, da ugotovijo razloge in ustrezno ukrepajo. V nekaterih temeljnih oziroma delovnih organizacijah so istega dne z referendumom glasovali tudi o sprejemu svojih statutov, sporazumov o združevanju dela delavcev, sporazumov o svobodni menjavi dela in ponekod že o sprejemu pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev. Pri tem velja opozoriti, da nekatere organizacije zaostajajo za rokovnikom programa uresničevanja zakona o združenem delu, kar bo’ predmet obravnave seje komisije delavskega sveta SOZD Mercator za uresničevanje zakona o združenem delu in sekretariata sveta ZK. V.B. ^datki o izidu referenduma Volilni ‘OZD oziroma DO upra- Statut SOZD Mercator n. sub. o. vičenci Glaso- 1 2 valo 3 «7o 4 ZA 5 % 6 PROTI 7, MERCATOR — Rožnik ‘°ZD Dolomiti 489 447 91,41 432 88,34 10 !°ZD Golovec 486 443 91,15 423 87,04 9 ‘°ZD Grmada i°ZD Metlika 443 380 85,78 369 83,30 11 81 81 100 80 98,76 — 5|ZD Gradišče i?ZD Preskrba i~ZD Jelka °ZD Veleblag. Beograd 68 66 97,05 63 92,65 3 139 136 97,84 131 94,24 2 103 101 98,06 100 97,09 1 272 189 69,48 151 55,51 32 ^ERCATOR — Velepreskrba !£ZD Hladilnica {• OZD Investa ;°ZD Standard {OZDTMI 1 -pOZDTrgopromet 1 °ZD Grosist 37 32 86,49 24 64,86 7 36 29 80,56 29 80,56 — 255 226 88,63 215 84,31 8 323 256 79,26 250 77,40 6 219 177 80,82 166 75,80 11 466 388 83,26 359 77,04 28 j ^^CATOR — Hoteli gostinstvo l i^ZD Kavarna Evropa | OZD Kavarna-bar Nebotičnik OZD Ilirija ‘OZD Jelka °ZD Sremič 50 45 90,00 43 86,00 2 23 20 62,50 20 62,50 — 262 190 72,51 176 67,18 10 59 53 89,83 53 79,83 — 72 72 100 72 100 — EfcCATOR — Agrokombinat Krško ^ Kmetijstvo z uslugami 281 261 92,88 243 86,48 15 Z D Kooperacija 552 421 76,27 355 64,31 56 i^CATOR — KK Sevnica ■j, ZD Proizvodnja — trgovina ZD Obrat za kooperacijo 100 95 95 89 89,00 5 313 284 90,73 265 84,66 15 j ERCATOR — Slovenija sadje | fp^ZD Hladilnica Zalog t, ZD Hladilnica Bohova | ■j.OZD Trgovina ZD Maloobmejni promet * 67 59 88,06 51 76,21 5 81 68 83,95 61 75,31 7 91 80 87,91 77 84,61 3 6 6 100 6 100 — **CATOR — Gostin. podjetje Idrija . ZD Hotel Nanos 32 27 84,37 27 84,37 TrA0 Pod gradom JJZD Kavarna 18 18 100 18 100 , — 10 10 100 10 100 — 4*Dc£r-contai <^mex . SKCATOR - Emba u^^CATOR — Panonija M^CATOR — Rudar Up^ATOR — Sadje zelenjava W^CATOR — Univerzal SCATOR-Sloga — Preskrba gCATOR-Zarja Mpo ATOR — Potrošnik bei CAtOR — STP Hrastnik °Vna skup. SOZD Mercator SkUPaj 74 53 71,62 39 52,70 14 188 146 77,66 137 72,87 4 86 81 94,19 79 91,86 2 807 723 89,59 697 86,37 15 244 228 93,44 207 84,84 16 384 377 98,18 349 90,88 24 285 270 94,74 269 94,39 1 162 104 64,20 104 64,20 — 225 206 91,56 197 87,56 4 220 218 99,09 217 98,64 1 93 93 100 93 100 — 125 124 99,20 123 98,40 1 137 8464 7283 86,04 6869 81,15 328 Samoupravni sporazum o medsebojnih pravican, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o. % Glaso- valo % ZA °7o PROTI 8 9 10 11 12 13 14 2,04 447 91,41 426 87,12 12 2,45 1,85 443 91,15 423 87,04 9 1,85 2,48 380 85,78 370 83,52 10 2,26 — 81 100 79 97,53 1 1,23 4,41 66 97,05 65 95,59 1 1,47 1,44 136 97,84 129 92,81 3 2,15 0,97 101 98,06 94 91,26 6 5,82 11,76 189 69,48 158 58,09 24 9,56 32 86,49 26 70,27 5 13,51 18,92 29 80,56 29 80,56 — — — 226 88,63 205 80,39 21 8,23 3,14 256 79,26 249 77,09 7 2,17 1,86 177 80,82 164 74,79 12 5,48 5,02 388 83,26 347 74,46 39 8,37 6,01 45 90,00 43 86,00 2 4,00 4,00 20 62,50 19 82,61 1 4,35 — 190 72,51 174 66,41 14 5,34 3,82 53 89,83 53 89,83 — ■ — — 72 100 72 100 — — 261 92,88 241 85,76 17 6,05 5,34 421 76,27 349 63,22 62 13,04 10,14 95 95,00 91 91,00 3 3,00 5,00 284 90,73 264 84,34 14 4,47 4,79 59 88,06 53 79,10 6 8,95 7,46 68 83,95 62 76,54 6 7,41 8,46 80 87,91 76 83,51 4 4,39 3,29 6 100 6 100 — ■ — 27 84,37 27 84,37 — — — 18 100 18 100 — — — 10 100 10 100 — — 53 71,62 42 56,76 11 14,68 18,92 146 77,66 138 73,40 4 2,13 2,13 81 94,19 80 93,02 1 1,16 2,33 721 89,34 708 87,73 12 1,49 1,86 228 93,44 205 84,02 19 7,79 6,56 377 98,18 347 90,36 24 6,25 6,25 270 94,74 269 94,39 — — 0,35 104 64,20 103 63,58 1 0,62 — 206 91,56 196 87,11 3 1,33 1,78 218 99,09 215 97,73 1 0,45 6,45 93 100 93 100 — — — 124 99,20 122 97,60 2 1,60 0,80 129 94,16 122 89,05 6 4,37 3,87 7410 87,54 6962 82,25 363 4,28 Razgovor predsednika skupščine mesta Ljubljane in predsednikov skupščin ljubljanskih občin v Mercatorju Ljubljanski »župani« v Mercatorju V četrtek, 8. septembra, so obiskali našo organizacijo predsednik skupščine mesta Ljubljane ing. Tone Kovič, podpredsednik skupščine mesta Ljubljane Stane Vrhovec, sekretar skupščine Ivan Hafner in predsedniki ' skupščin Ljubljana-Bežigrad Janez Rigler, Ljublja-na-Center Vid Štempihar, Ljubljana Vič-Rudnik Viljem Belič in Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič s sodelavci. Na razgovoru so bili prisotni tudi nekateri delavci SOZD Mercator: namestnik generalnega direktorja Vukadin Nedeljkovič, direktor MERCATOR-SADJE ZELENJAVA Anton Kolenc, direktor MERCATOR-ROŽNIK Edo Božič, direktor razvojno-planskega sektorja Jože Čandek, direktor komercialnega sektorja Franc Prvin-šek, vodja komercialnega sektorja TOZD Grosist Povše Emil in vodja centra za obveščanje Vasja Butina. Ing. Tone Kovič, predsednik skupščine mesta Ljubljane, je uvodoma pojasnil, da so takšni razgovori ena izmed oblik dela vodstva skupščine mesta pri spoznavanju stanja in problemov organizacij združenega dela širšega družbenega pomena. Mercator je kot tak za Ljubljano pomemben predvsem kot eden izmed nosilcev trgovine na debelo in drobno, še posebej, ker je s svojo maloprodajno mrežo prisoten v vseh petih ljubljanskih občinah. ORGANIZACIJA SOZD MERCATOR Organizacijo SOZD Mercator je predstavnikom občin in mesta na kratko obrazložil tovariš Vukadin Nedeljkovič s poudarkom na uresničevanju zakona o združenem delu. Direktor MERCATOR-ROŽNIK, tovariš Edo Božič, je goste podrobneje seznanil z organiziranostjo maloprodaje v Ljubljani, katere nosilec je delovna organizacija s tremi te- meljnimi organizacijami Golovec, Grmada in Dolomiti. Te organizacije imajo na področju Ljubljane 30 samopostrežnih in 80 klasičnih trgovin. O odnosih med Mercatorjem in Emono oziroma drugimi trgovskimi organizacijami v Ljubljani je dejal, da so dobri in da je bilo izvedenih letos že več skupnih akcij, kot npr. pri delovnem času, dežurstvih, sprejemanju kodeksov, ozimnici itd. Jasno pa je, da smo in moramo biti tudi »konkurenti«, saj bi drugače prihajalo do negativnih pojavov monopolizma. V SKLADIŠČIH DOVOLJ SADJA IN ZELENJAVE Nosilec preskrbe s sadjem in zelenjavo je v Mercatorju delovna organizacija SADJE ZELENJAVA, ki je ena od specializiranih organizacij v Sloveniji. Direktor tovariš Anton Kolenc je goste seznanil z organizacijo in poslovanjem ter pri tem poudaril, da preko 60 odstotkov prometa odpade na Mercatorjevo maloprodajno mrežo, ostalih 40 odstotkov pa na organizacije izven SOZD, kar je po njegovem mnenju dovolj za njihove ostale kupce. Letos imajo polna skladišča in hladilnice, tako da so prepričani, da ne bo večjih zastojev pri preskrbi Ljubljane s sadjem in zelenjavo, še posebej, ker preskrba preko Mercatorjeve maloprodaje zelo uspešno poteka. Pripravljeni so tudi na ozimnico, ki jo praktično že dalj časa prodajajo. Gre za nižje cene jabolk, krompirja, čebule in še nekaterih drugih vrst sadja in zelenjave, pri čemer je zanimivo in vzpodbudno, da so k nižji ceni prispevali tako oni kot maloprodaja s tem, da so se odrekli delu marž. Skupna akcija je bila tudi postavljanje stojnic za sadje in zelenjavo, pri čemer je dogovorjeno, da skrbi za stojnice na ži- Predsednike občinskih skupščin še posebej zanima program investicij. Emil Povše, Edo Božič in Anton Kolenc vilskih trgih MERCATOR — SADJE ZELENJAVA, za stojnice pred trgovinami pa delovna organizacija MERCATOR — ROŽNIK. PROBLEMI GROSISTIČNE DEJAVNOSTI O nekaterih vprašanjih preskrbe Mercatorjeve maloprodajne mreže z blagom je spregovoril tovariš Emil Povše, vodja komerciale v TOZD Grosist. Pri tem je opozoril na nekaj ključnih problemov te temeljne organizacije oziroma grosistične dejavnosti v Ljubljani: neprimerna skladišča, dostavljanje blaga glede na prometno ureditev, slabša izbira blaga zaradi zmanjšanega uvoza, težave z oskrbo trgovin z mesom in mesnimi izdelki itd. NAJVEČJA INVESTICIJA — CENTRALNA SKLADIŠČA Predsednike občinskih skupščin je še posebej zanimal program investicij v maloprodajno mrežo oziroma v objekte, ki naj rešijo trenutno težko situacijo v oskrbi Ljubljane z živilskimi potrebščinami, zlasti v novih soseskah. S potrebnimi podatki in številkami je o rezultatih poslovanja in o uresničevanju srednjeročnega in letnega plana investicij spregovoril direktor razvojno-planskega sektorja tovariš Jože Čandek. Podrobneje je obrazložil slabo akumulativnost, ki je še vedno v upadanju, udeležbo bančnih sredstev in združenih oziroma lastnih sredstev, slabo rentabilnost novih objektov prva leta poslovanja zaradi odplačevanja kreditov z visokimi obrestmi ter dolg in zapleten postopek za pridobitev vse potrebne dokumentacije za gradnjo. Poudaril je, da se najpomembnejše gradijo oziroma se bodo gradile iz združenih sredstev. Kot največje predvidene investicije je omenil gradnjo cef tralnih skladišč v Slovenčevi ulici ^ predvideno gradnjo hotela v Lju^' Ijani. Opozoril je tudi, da pri invesO' cijah ne smemo pozabiti, da je & vlaganj potreben tudi izven Ljublj2' ne, glede na to, da je Mercator pris0' ten v 33 slovenskih občinah ter' Beogradu in na Hrvaškem. POVEZOVANJE Z INDUSTRIJO NA DOHODKOVNIH ODNOSIH O pereči problematiki slabe aku mulativnosti trgovine in s tem pov^ zane investicijske sposobnosti * spregovorili še: ing. Tone Kovi1, Stane Vrhovec, Vukadin Nedeljk0 vič in Franc Prvinšek. Ugotovili s°' da bo potrebno pospešiti vzpostavl tev dohodkovnih odnosov med^' dustrijo in trgovino, še poseb glede na zmanjševanje bonitet trg0, vine (superrabati, cassasconti ip® '’ Pri tem mora poleg trgovinskih °r ganizacij, ki morajo biti nosilke o. hodkovnega povezovanja, veCJ vlogo odigrati tudi industrija, saj ^ od širjenja in ustreznosti prodajni, ter skladiščnega prostora odvi*1^ tudi njihova prodaja proizvodov j11.' tem tudi proizvodnja. V razpravi 1 prevladalo spoznanje, da sist6 marž tega ne more rešiti in da 0 staja velika nevarnost, da bom0 teh odnosih še bolj zakasnih. Velik vlogo pri reševanju oziroma vzp stavljanju dohodkovnih odnosov morala v Ljubljani odigrati pose0 poslovna skupnost. MERCATORJEV OSNOVNI PROBLEM —STRUKTURA BLAGA Na vprašanje, kako daleč sm°j, vzpostavljanjem dohodkovnih nosov v SOZD Mercator, je od$ v°ril tovariš Franc Prvinšek, direk-|0r komercialnega sektorja. Dejal je, da smo več kot leto dni skupaj z našimi dobavitelji pripravljali samoupravni sporazum o trajnem po-I kovnem sodelovanju in združevanju M dela in sredstev proizvodnih in trgo-v'nskih organizacij. Sporazum so Pred kratkim sprejele in podpisale vse Mercatorjeve temeljne in delovne organizacije in preko 80 naših zunanjih dobaviteljev. V kratkem predvidevamo drugi del podpisovanja, na katerega.bo povabljenih še okoli 100 naših poslovnih partnerjev. Pojavljajo se določene težave; pri skoraj 35 odstotkih blaga (olje, sladkor, sol ipd.) prihaja pri poslo- vanju oziroma prodaji, zaradi posebnega družbenega pomena tega blaga, do izgub. Sporazum nam tu dosti ne pomaga, čeprav v posebnem poglavju ureja rizik iz skupnega poslovanja. Tovariš Prvinšek je poudaril, da je Mercatorjev osnovni problem, za razliko od drugih podobnih organizacij, v strukturi blaga in pro- blemih, vezanih na poslovanje oziroma promet s tem blagom. Razgovor,, ki se je potegnil v pozne nočne ure, se je končal z ugotovitvijo, da je takšna oblika izmenjave mnenj in seznanjanja koristna tako za predstavnike občin in mesta Ljubljane, kot za SOZD Mercator. V. B. Sestanki, zasedanja, seje-.- Tretje zasedanje delavskega sveta SOZD Mercator Dne 12. septembra je bilo v sejni korani Merca|or-Emba 3. zaseda-nje delavskegafsveta SOZD Merca-tor- Prisotnih e bilo 36 delegatov in ‘9 vabljenih,*? delegatov pa se zase-ja ni udeležilo — 5 opravičeno in ^ neopravičeno. Zasedanje je vodila Predsednica delavskega sveta tova-r'šica Jasna /. gar. Dnevni red je ob-jjegal 11 točk, njegov predlog pa je objavljev na 14. strani zadnje slevill;e naš *a glasila. V isti številki bila obja jena večina gradiva za Usedanje V (straneh 11 do 14, del §radiva pa i io .delegati prejeli po Pošti. Pred :,gani dnevni red je bil v Celoti sprejet. Pregled izvrševanja sklepov je Podal v. d. j generalnega direktorja !0variš Mirin Goslar, ki je poročal o stuih neizvf enih sklepih, med kate-Orni nedvo j,no najbolj izstopa sklep pevilka l?is prvega zasedanja de-avskega s\kta SOZD Mercator, ki bilo 5. m(ija letos. Sklep pravi, da Se v letu 19' 7 združuje 50 odstotkov °d osnove, loločene v 28. členu samoupravne ,i sporazuma o združitvi SOZD M cator n. sub. o. za rea-lzacijo opefadvnega plana investicij leto 1977 in druge namene, pred-'dene v sajnoupravnem sporazumu 0 združitvi v SOZD Mercator C' sub. o. Fo že omenjenem 28. ■fnu samoupravnega sporazuma o (družitvi v .SOZD se sredstva zdru-aiejo trotnesečno po periodičnih Bračunih, za leto 1977 pa je bilo Prv° združevanje polletno. Od 34 s)rganizacij, združenih v SOZD, redstev š^ niso združile temeljne °rganizacihe združenega dela Gra-,'šče, Grofeist, Hladilnica Ljubljana, ^ Hrastnik, Sremič, Ilirija, Co-lrnex te^ delovne organizacije Pa-onija, 1) -trošnik, Sloga, Slovenija-l?oje, Gostinsko podjetje Idrija, rriet kombinat Sevnica in 1 8r° iflbinat Krško — torej kar cij/6 ‘jnih in delovnih organiza- r ^ 5 e/j is prvo točko dnevnega s, l P se poročilo o izvrševanju eP- potrdi zapisnik drugega zased,' | . delavskega sveta SOZD Mercator z dne 16. junija 1977. SKLEP št. 34 Vse TOZD in DO, združene v SOZD, ki v letošnjem letu še niso združile sredstev po 28. členu samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, naj to store čimprej oziroma naj glede na dogovore in potrebe v sodelovanju s finančnim in razvojno-planskim sektorjem preučijo možnost uporabe teh sredstev za lastne investicije. Analiza polletnega obračuna poslovanja TOZD in DO oziroma SOZD Mercator Analizo polletnega obračuna za leto 1977 za SOZD Mercator so delegati prejeli v gradivu za zasedanje, poročilo o analizi pa je podal v. d. direktorja razvojno-planskega sektorja tovariš Jože Čandek. Pri oceni finančnih rezultatov za leto 1977 je opozoril predvsem na sprejete sistemske ukrepe, ki prinašajo spremembe v prikazovanju dohodka in v načinu prikazovanja poslovnih rezultatov in ki so bistveno posegli v poslovanje TOZD in DO. Ugotavljanje poslovnega rezultata je prirejeno zakonu o združenem delu; na novo je uveden oziroma opredeljen pojem skupnega dohodka in čistega dohodka. Pri nekaterih organizacijah podatki tudi zaradi njihove reorganizacije in statusnih sprememb niso primerljivi. Naj vam nanizamo nekaj podatkov iz analize: doseženi celotni prihodek znaša 4.078 milijona din (indeks 120), porabljena sredstva 3.595 milijonov din, doseženi dohodek pa 482,9 milijona din; obresti za kredite so se znižale in so v dohodku udeležene s 6,3 odstotka, prispevki SIS so se povečali za 84 odstotkov, davki družbenopolitičnim skupnostim pa za 224 odstotkov. Pomembno je znižanje izgube od 44,7 na 1,2 milijona din, pa še ta izhaja predvsem iz kmetijske dejavnosti in je sezonskega znčaja. Opaziti je tudi, da rast produktivnosti ne sledi z enako dinamiko rasti osebnih dohodkov, kar je treba do konca leta prilagoditi. Podatki kažejo, da smo v primer- javi z istim obdobjem lani gospodarili sorazmerno dobro, čeprav je uspeh napihnilo tudi prištetje obračuna lanskih 15 dni gospodarjenja in druge spremembe v obračunu, ki jih v prvem polletju lani ni bilo, ter rast cen. Po končanem poročilu tovariša Čandka je tovariš Marjan Gradišar, predsednik koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata, povedal, da so analizo polletnega obračuna obravnavali tudi izvršilni organi družbenopolitičnih organizacij. Ugotovili so, da je potrebno aktivirati komisijo za izvajanje politike gospodarske stabilizacije, ki se mora sestati, sprejeti sklepe in jih posredovati vsem TOZD in DO. Ne glede na to, da je gospodarjenje sicer boljše od lanskoletnega, pa ne dosegamo postavljenega indeksa porasta prometa 125. Razen tega je v letošnjem letu premalo pozornosti posvečene vprašanju zalog, ki spet naraščajo. Tudi zato je ostanek dohodka manjši kot bi lahko bil. V zvezi z 2. točko dnevnega reda sta bila sprejeta SKLEP št. 35 Sprejme se analiza polletnega obračuna TOZD in DO oziroma SOZD Mercator za prvo polletje 1977 v besedilu kot je predloženo. SKLEP št. 36 Čimprej se mora sestati komisija za izvajanje politike gospodarske stabilizacije ter sprejeti ukrepe oziroma program svojega dela in ga posredovati vsem TOZD in DO. Določitev predloga statuta SOZD Mercator n. sub. o. in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o. Delegati delavskega sveta so se potem dogovorili, da bodo tretjo in četrto točko dnevnega reda obravnavali skupaj. Za obe je poročilo podal predsednik izvršilnega odbora delavskega sveta tovariš Lojze Briški. Z referendumom 29. marca 1977 je bil sprejet samoupravni sporazum o združitvi v SOZD in po zakonu o združenem delu je treba v šestih mesecih od sklenitve tega sporazuma sprejeti statut SOZD, katerega vsebine pa sam zakon izrecno ne določa. Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o., ureja medsebojna ra- zmerja glede pogojev svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka, pa tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev Delovne skupnosti in uporabnikov njihovih storitev. Osnutka obeh aktov je pripravila posebna komisija delavskega sveta in ju posredovala v poprejšnjo javno obravnavo v skladu z zakonom o združenem delu in v skladu z navodili in rokovnikom, ki sta bila objavljena v glasilu Mercator. Poprejšnja javna obravnava je trajala do 26. 8. 1977 in v njej so posredovali predloge za dopolnitve in spremembe obeh aktov tovarišica Vera Aljančič (na podlagi razgovorov na registrskem sodišču), tovariš Vukadin Nedeljkovič ter delovne organizacije MERCATOR-PA-NONIJA, MERCATOR-AGRO-KOMBINAT, MERCATOR-STP HRASTNIK, MERCATOR-SLO-VENIJA SADJE, MERCATOR-EMBA in TOZD Investa ter Grosist. Izvršilni odbor delavskega sveta je 1. septembra 1977 obravnaval predloge za spremembe in dopolnitve posameznih členov ter določil osnutek predloga statuta in osnutek predloga samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o. •Tovariš Briški je posebej poročal tudi o predlogih za spremembe in dopolnitve, ki jih izvršilni odbor ni sprejel. Zakon o združenem delu določa, da delavci o statutu odločajo z referendumom, ne določa pa načina sprejemanja samoupravnega sporazuma, vendar iz njegove vsebine nedvoumno izhaja, da se sprejema z osebnim izjavljanjem, ker vsebuje elemente neodtujljivih pravic delavcev. Po poročilu, h kateremu ni bilo pripomb, sta bila soglasno sprejeta SKLEP št. 37 Določi se predlog statuta SOZD Mercator n. sub. o. v besedilu, kot je bilo predloženo. SKLEP št. 38 Določi se predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o., v besedilu, kot je bilo predloženo. Razpis referenduma za sprejem statuta SOZD Mercator n. sub. o. in imenovanje komisije za izvedbo referenduma Predsednica delavskega sveta je razložila, da referendum za sprejem aktov SOZD razpiše delavski svet SOZD v skladu z zakonom, za izvedbo referenduma pa skrbi komisija, ki jo irhenuje delavski svet SOZD. Njena naloga je, da na podlagi poročil komisij v TOZD in DO ugotovi rezultate glasovanja in da objavi izid referenduma. V zvezi s tem sta bila sprejeta SKLEP št. 39 Razpiše se referendum za sprejem statuta SOZD Mercator n. sub. o. in samoupravnega sporazuma o medsebojnih, pravicah, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o. dne 23. septembra 1977 v vseh TOZD in DO združenih v SOZD Mercator in 25. septembra 1977 za kmete-kooperante. SKLEP št. 40 Imenuje se komisija za izvedbo referenduma za sprejem statuta SOZD Mercator n. sub. o. in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o. v sestavi — Vasja Butina — Ivan Majerle — Edvard Gabrovšek — Jelka Švabič — Slavka Damjanovič — Jožica Plut. Delitev skupnega dohodka na podlagi združevanja sredstev in sprejem jamstva za najem kredita za dokončanje hotela v Krškem 6. točka dnevnega reda je bila pravzaprav prva, ki je delegate nekoliko bolj razvnela. Uvodoma je tovariš Izidor Rejc, v. d. direktorja finančnega sektorja, poročal, da sa- moupravni sporazum o združitvi v SOZD vsebuje posebno poglavje o združevanju sredstev, določila o tem in o urejanju medsebojnih odnosov pri ustvarjanju skupnega dohodka pa vsebuje tudi zakon o združenem delu. Združevanje sredstev v SOZD Mercator in na tej podlagi urejeni medsebojni odnosi bodo temelj intenzivnega investiranja, s katerim se je pričelo po nekajletnem premoru. Taki politiki se prilagajajo tudi poslovne banke, ki dajejo ugodnejše kreditne pogoje za investicije iz združenih sredstev za kredite do višine vloženih združenih sredstev. Tovariš Rejc je nadalje razložil sistem vlaganja in investiranja sredstev pri SOZD Mercator. Povedal je tudi, da je finančni sektor že pripravil in objavil v razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju v interno banko ter samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izvajanje programa razvoja SOZD Mercator n. sub. o. in ustvarjanja skupnega dohodka, ki bo šel v razpravo te dni. Glede na to, da se večje število investicij pripravlja, je treba tudi čimprej sklicati delegate interne banke zaradi razdelitve združenih sredstev. Tovarišica Vera Aljančič je nato podala poročilo o predlogu za sprejem jamstva za najem kredita za dokončanje hotela v Krškem pri Ljubljanski banki Krško v višini 24,030.000 din, ki so ga delegati dobili obrazloženega v gradivu za zasedanje. V razpravi je tovariš Ciril Žakelj opozoril, da bi delegati morali —če obravnavajo sprejem jamstva za kredit — dobiti na vpogled rentabili-tetni izračun za investicijo, za katero se najema kredit ter izračun možnosti odplačila investicije; poudaril je, da brez tega sam ne more glasovati, saj je rentabilitetni izračun osnova vsake investicije in podlaga za odlo1 čitev v zvezi z njo. Zato sta direktor TOZD Sremič in v. d. direktorja razvojno-plan-skega sektorja posredovala nekatere podatke v zvezi z gradnjo hotela. TOZD Sremič je pričel v prvi fazi z gradnjo samskega doma, v času gradnje pa je prišlo do spremembe namembnosti in zaradi tega do novih stroškov 24,030.000 din. Pri tem gre za razširitev površine in odkup 46 ležišč, ki bi jih sicer imela v samskem domu nuklearna elektrarna Krško. Ekonomski izračuni kažejo, da bo investicija rentabilna in da ni bojazni, da se anuitete ne bi mogle odplačevati, že sedaj pa je nuklearni elektrarni in zunanjim sodelavcem za 2 leti vnaprej razprodana polovica kapacitet. Nekaj finančnih podatkov za TOZD Sremič je nato podal tovariš Jože Čandek. TOZD Sremič je prikazala najboljše rezultate poslovanja od vseh gostinskih in turističnih TOZD in je edina od njih, ki je obračunala povišano amortizacijo. Predvideni rezultati poslovanja novega objekta so: — celotni dohodek 24,169.000 — amortizacija 2,772.000 — pogodbene obveznosti 2,000.000 — ostanek za poslovni sklad 1,086.000 Obveznosti v letu 1978 so za prvi kredit 2,313.284 din, za dodatni kredit pa 2,779.314 din, kar pomeni, da bo novi objekt posloval uspeš-; Tovariš Miran Goslar je ob zak-1 ljučku razprave pojasnil, da želijo imeti banke, ki kreditirajo posamezne naložbe — predvsem pri velikih investicijah — odnos s celo organizacijo, ne le s posameznimi TOZD ali DO. Glede same obravnavane investicije je menil, da je ir finančnih podatkov razvidno, da posebnih rizikov pri tem ni, zavedati p3 se je treba, da se pri vsaki večji investiciji v začetku kažejo težave. Če bo do njih prišlo tudi tu, se bo skušalo predvsem najprej dbseči omilitev kreditnih pogojev, kar je bilo poudarjeno v razgovorih z banko. V kolikor pa bi kljub temu prišlo do obveznosti plačila gažancije, pa je predvideno, da se za to uporabijo združena sredstva, ne pa dodatne finančne obremenitve TOZD oziroma DO. 1 Po končani razpravi so bili sprejeti SKLEP št. 41 Srednjeročni plan razvoja SOZD Mercator za obdobje U 976—1980 se dopolni za investicijo,hotela B kategorije v Krškem na pojdročju investicij. t SKLEP št. 42 TOZD v sestavi DO in DO, ki v svoji sestavi nimajo TOZD, združene v SOZD Mercatoi- n. sub. o > soglasno potrjujejo, da bjpdo plačale iz združenih sredstev, v sorazmerju deleža vsake TOZD vi združenih sredstvih na dan plačila obveznost' iz danega jamstva, vse ^apadle ob' veznosti iz odobrenega kredita v višini 24,030.000 din, ki ga je odobrila Turist hotelu Sremič Krško Ljubljanska banka Krško, pol pogodbi št’ 84-77 z dne 4. 8. 1977, v kolikot prejemnik kredita zapadlih obveznosti ne bi mogel pravočasno sar" plačati. SKLEP št. 43 V kolikor pride do pkičila obveZ' nosti iz jamstva za poi; vnavo kte' dita iz 2. sklepa te točke, se smatrat0 plačilo obveznosti iz kredita ko1 združena sredstva po 2$. členu s®' moupravnega sporazuma o združil1 v SOZD Mercator. Najemnik kr°' dita Turist hotel Sremič Krško pa dolžan z jamčevalci — plačniki ob' veznosti — skleniti ustrezen samo"' pravni sporazum o udeležbi na sk0' pa j ustvarjenem dohodku jv skladuz določili 26. člena že citiranega sp0' razuma. SKLEP št. 44 V bodoče je treba v takih primerih v gradivu za zasedanje obvezno p°' sredovati tudi izračune ozitoma ref' tabilitetne račune. Poročilo o pristopu k spranenibajjj in dopolnitvam samaupravm'’ aktov, ki se nanašajo na Tovarno sladkorja v Ormožu v ustanavljanju 'n Poslovno skupnosti za sladkor Slovenije Poročilo je podal tovariš Rudi Zavrl. V ■ azpravi Vaupotič, pomočnik je tovarišica Draga r____, j________ direktorja fi- nančnega sektorja, pioročala, da je ■stega dne v Ljubljanski banki sestanek, na katerem bodo poleg druge Problematike obravnavali tudi vprašanje sovlagateljskega deleža Mer-catorja in virov, ki bi prišli v poštev ?a zagotovitev sredstev za sovlaganje (sredstva poslovnega sklada, sredstva pridobljena s prodajo obveznic, kredit poslovne banke). Predlagala je, naj bi se na tem se-stanku zastopalo stališče, da se teh sredstev ne more zagotoviti iz poslovnega sklada, pmv tako tudi ne iz kredita, temveč naj) kredit direktno Prevzame investitor, s čemer so se ^nlegati delavskeg.a sveta strinjali, ^ato so bili sprejeli: SKLEP št. 45 Kot podpisniki — akta o ustan ovitvi delovne organizacije v ustanavljanju Tovarne sladkorja v Ormožu v ustanavljanju — samoupravnega sporazuma o [Medsebojnih razmerjih ustanovjte-Jev Tovarne sladlkorja v Ormožu v Ustanavljanju in — samoupravnega sporazuma o Združevanju v Poslovno skupnost za sladkor Slovenije nastopajo vsaka TOZD oziroma kot ustanoviteljica samostojno 'n ne SOZD Meircator n. sub. o. kot Celota. SKLEP št. 46 Kot osnova za izračun deleža ^edstev, ki so ga dolžne zagotoviti P^ZD oziroma DO Mercator, Ustanoviteljice, naj se upošteva koli-['na sladkorja 5.000 ton in na podžgi te količine izračunan znesek ^>5 milijonov dinarjev oziroma 17 °dstotkov celotnega zneska, ki so ga P° samoupravnih aktih dolžni zagosti veliki odjemalci sladkorja. SKLEP št. 47 . Sprejme se predlog sprememb in j[0Poinitev samoupravnih aktov, v aterih se za nosilca investicije do- loča delovna organizacija Šlovin, Ljubljana. SKLEP št. 48 Ne sprejme se predloga sprememb in dopolnitev, kjer se obseg subsidiarne odgovornosti, ki je bila doslej omejena do višine deleža, ki izhaja iz porazdelitve idealnih deležev na sladkornem dinarju, razširi na vse prekoračitve, ki bodo ob izgradnji tovarne sladkorja nastale. SKLEP št. 49 TOZD oziroma DO — ustanoviteljice pooblaščajo tovariša Konrada Šintlerja, direktorja TOZD Grosist, n. sub. o., Ljubljana, da podpiše v 3. sklepu te točke navedene spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov in da zastopa ustanoviteljice pri vseh nadaljnjih dejanjih, ki bodo nastala iz razmerij med TOZD oziroma DO — ustanoviteljicami in Tovarno sladkorja v Ormožu v ustanavljanju in Poslovno skupnostjo za sladkor Slovenije. Zaradi uresničevanja danih pooblastil, zastopnik po potrebi sklicuje predstavnike TOZD oziroma delovnih organizacij-ustanoviteljic. SKLEP št. 50 Delavski svet TOZD Mercator n. sub. o. koordinira poslovno politiko do Tovarne sladkorja v Ormožu v ustanavljanju in Poslovne skupnosti za sladkor Slovenije. Razpis individualnega poslovodnega organa Delegati delavskega sveta so na 1. zasedanju 5. maja 1977 imenovali v. d. generalnega direktorja, namestnika generalnega direktorja ter direktorje sektorjev. Tov. Vasja Butina, vodja centra za obveščanje, je poročal, da mora biti razpis individualnega poslovodnega organa objavljen najkasneje 30 dni pred potekom časa, za katerega je bil imenovan vršilec dolžnosti in ker so pogoji, ki jih mora izpolnjevati delavec na tem delovnem mestu, določeni v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD, ni zadržka, da se to delovno mesto ne bi razpisalo, v zvezi z njim pa tudi delovno mesto namestnika generalnega direktorja. Tov. Marjan Gradišar, predsednik koordinacijskega odbora OOS, je poročal, da so razpis individualnega poslovodnega organa in namestnika generalnega direktorja ter priprave nanj obravnavali tudi izvršilni organi družbenopolitičnih organizacij in imenovali na svoji seji 9. 9. 1977 tri člane razpisne komisije: Ljudmilo Andolšek, Ivana Brečka in Draga Pok, ter evidentirali Nika Radeja, Janeza Selana in Alenko Srdič kot možne kandidate za tri člane razpisne komisije, ki jih imenuje delavski svet. V zvezi s tem so bili sprejeti SKLEP št. 51 Razpiše se individualni poslovodni organ — generalni direktor in namestnik generalnega direktorja SOZD Mercator n. sub. o., v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD Mercator n. sub. o. SKLEP št. 52 V razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa — generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja — se imenuje naslednje člane: — Niko Radej — Janez Selan —- Alenka Srdič. Po tri člane imenujejo v komisijo družbenopolitične organizacije SOZD in družbenopolitična skupnost, v kateri je sedež SOZD. SKLEP št. 53 Prvo sejo razpisne komisije skliče predsednica delavskega sveta SOZD, ko bodo imenovani vsi člani razpisne komisije. Izdajateljski svet Delavski svet SOZD je na 2. zasedanju sprejel sklep o ureditvi izdajateljskih razmerij med TOZD in DO, združenimi v SOZD Mercator, in glasilom delovnega kolektiva Mercator, temeljno vsebinsko zasnovo glasila ter pravilnik o urejanju in izdajanju glasila, kar je bilo vse objavljeno v posebni izdaji glasila Mercator, L avgusta 1977. Sprejel pa je tudi sklep, da morajo delavski sveti delovnih organizacij izvoliti svoje delegate v izdajateljski svet glasila Mercator do 15. 7. 1977 ter posredovati podatke centru za obveščanje. Izdajateljski svet je družbeni organ upravljanja glasila Mercator, ki ga sestavljajo po en delegat iz vsake DO, združene v SOZD in delovne skupnosti SOZD, po en predstavnik sveta ZK, koordinacijskega odbora osnovne organizacije sindikata, koordinacijske konference mladih delavcev ter trije delegati iz centra za obveščanje in izmed rednih zunanjih sodelavcev glasila. Sestavo izdajateljskega sveta s sklepom ugotovi delavski svet SOZD. S tem v zvezi je bil sprejet SKLEP št. 54 Delavski svet SOZD ugotavlja, da izdajateljski svet glasila Mercator sestavljajo naslednji delegati: 1. RENAR Jože, MERCATOR — ROŽNIK, Ljubljana 2. BREČKO Ivan, MERCATOR — VELEPRESKRBA, Ljubljana 3. DOLINAR Dušan, MERCATOR — HOTELI GOSTINSTVO, Ljubljana 4. PIRC Alojz, MERCATOR — AGROKOMBINAT KRŠKO, Krško 5. TOMAŽIČ Zlatko, MERCATOR —KK SEVNICA, Sevnica 6. ŠKUFCA Tomaž, MERCATOR — SLOVENIJA SADJE, Ljubljana 7. SVETLIČIČ Nada, MERCATOR — GOSTINSKO PODJETJE IDRIJA 8. GROS Uroš, MERCATOR — EMBA, Ljubljana 9. LENARDIČ Vasja, MERCATOR — CONTAL, Ljubljana 10. LOVREC Ferdo, MERCATOR — PANONIJA, Ptuj 11. KOKALJ Dušan, MERCATOR — RUDAR, Idrija 12. MEJAŠ Jožica, MERCATOR — SADJE ZELENJAVA, Ljubljana 13. GRAJ Stanislav, MERCATOR — UNIVERZAL, Lendava 14. NOVAK Lado, MERCATOR — SLOGA, Gornja Radgona 15. ČAVNIČAR Marta, MERCATOR — ZARJA, Ormož 16. MALUS Anton, MERCATOR — PRESKRBA, Krško 17. GOLUBIČ Stanko MERCATOR — POTROŠNIK, Lenart v Slovenskih goricah 18. JELENKO Drago, MERCATOR — STP HRASTNIK, Hrastnik 19. BREČKO Ivan, koordinacijski odbor OSS 20. ANDOLŠEK Ljudmila, svet ZK 21. REPŠEJože 22. RIHTAR Nada. NK Mercator — le začasna rešitev Nedvomno je bila 10. točka dnevnega reda tista, ki je prisotne najbolj razvnela. V razpravi je tovariš Vu-kadin Nedeljkovič, predsednik NK poudaril, da je tokratna razprava v bistvu nadaljevanje razprave s prejšnjega zasedanja — le da ima klub sedaj nov status in je z vidika financiranja prepuščen sam sebi. Predlog za ureditev nadaljnjih odnosov in financiranje ne izhaja iz funkcije tekmovalnega moštva, ampak iz funkcije delovanja kluba z mladino in kadeti: kot tak klub združuje prek 100 članov. Poudariti je treba tudi družbeni pomen delovanja kluba in reklamni pomen za SOZD, zato je tovariš Nedeljkovič izrazil prepričanje, da so v TOZD in DO obravnavali problem iz tega širšega vidika, ne le z vidika sredstev, ki bi jih bilo treba prispevati. Večina v razpravi sodelujočih delegatov je poročala, da se delavci v TOZD in DO strinjajo z nadaljnjim sodelovanjem z nogometnim klubom in tudi z njegovim financiranjem, vendar pa so nekateri smatrali predlagani ključ financiranja, ki je temeljil na številu zaposlenih, za' neustrezen; predlagali so, naj bi ključ temeljil na dohodku ali na ostanku dohodka. Delegat MERCATOR — VELEPRESKRBA, TOZD Standard je predlagal, naj za' financiranje tekmovalnega moštva ostane ključ število zaposlenih, za financiranje rekreacijske dejavnosti pa bi po njegovem morale biti bolj obremenjene TOZD in DO z ljubljanskega območja. Nato so delegati glasovali o predlogu sklepov iz gradiva, ki pa niso dobili potrebne večine glasov. Predsednica delavskega sveta je ugotovila, da rezultat glasovanja ni v skladu s soglasno izraženim mnenjem, da je potrebno nadaljevati sodelovanje med NK in SOZD Mercator, zato je prosila za dodatno razpravo in predloge. Z javnim glasovanjem sta bila nato sprejeta SKLEP št. 55 Sodelovanje med nogometnim klubom Mercator se nadaljuje tudi v bodoče. SKLEP št. 56 Nogometnemu klubu Mercator se odobri polovica predlaganih sred- stev, to je 175,000,00 din, za kritje dejavnosti kluba v tekmovalni sezoni 1977—78. Delež posamezne TOZD oziroma DO se izračuna na podlagi števila zaposlenih v TOZD oziroma v DO in znaša: TOZD oziroma DO Znesek TOZD Dolomiti 12.372,50 TOZD Golovec 11.882,50 TOZD Grmada 10.902,50 TOZD Metlika 1.750,00 TOZD Gradišče 1,400,00 TOZD Preskrba 3,097,50 TOZD Jelka 2.152,50 TOZD Veleblagovnica Beograd 6.405,00 TOZD Hladilnica 945,00 TOZD Investa 805,00 TOZD Standard 5.460,00 TOZD TMI 7.770,00 TOZD Trgopromet 4.952,50 TOZD Grosist 10.622,50 MERCATOR — Agro- kombinat Krško 7.402,50 TOZD Kavarna Evropa 1.190,00 TOZD Kavarna-bar Nebotičnik 612,50 TOZD Ilirija 5.722,50 TOZD Sremič 1.417,50 TOZD Jelka Hrastnik 1.382,50 MERCATOR KK Sevnica 3.430,00 MERCATOR — Slovenija sadje 6.090,00 TOZD Kavarna Ilirija 280,00 TOZD Hoti el Nanos 857,50 TOZD Pod gradom 525,0 TOZD Cibe s 1.645,0° TOZD Coni mex 4.427,5 MERCATOR — EMBA 1.995,0° MERCATO R — Panonija 17.430,0 MERCATOR — Rudar 7.180,0° MERCATOFt — Sadje zelen java 8.697,5° MERCATOR — Univerzal 5.950,0 MERCATOR — Sloga 3.552,5° MERCATOR — Preskrba 4.952,5 MERCATOR — Zarja 4.812,5° MERCATOR — Potrošnik 1.977,5° MERCATOR — STP Hrastnik 2.817,5 Skupaj 174.865,0° V skladu z današnjo razpravo pravi razvojno-planski sektor in NI Mercator ustreznejši ključ za prl' spevanje nadaljnjih 175.000,00 di11 ter se o njem odloča na enem ph' hodnjih zasedan j. Zneski, ki jih 56. sklep riala# TOZD in DO, pomenijo torej akontacijo in nik akor niso dokonc' ni. Upajmo torej, da bo za to odg0" vornim čimprej uispelo izdelati naju! streznejši in za vse najpravičneJ-' ključ, da bodo pri NK lahko zadiha*1 s polnimi pljuči. M. Š. in M. ^ 15. skupna seja izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij SOZD Mercatoir Kljub dobrim rezultatom poslovanja plan ni dosežen Koordinacijski odbor osnovnih organizacij sindikata, sekretariat sveta ZK in predsedstvo koordinacijske konference mladih delavcev SOZD Mercator, so se 9. septembra 1977 sestali na skupni seji. Kljub pomembnosti dnevnega reda se je seje udeležilo relativno majhno število članov. V osrednji točki dnevnega reda »analiza polletnega obračuna poslovanja TOZD in DO oziroma SOZD Mercator« so uvodoma poslušali poročilo v.d. direktorja razvojno planskega sektorja, tovariša Jožeta Čandka. Pri oceni finančnih rezultatov za leto 1977 je opozoril predvsem na sprejete sistemske ukrepe, ki prinašajo spremembe v prikazovanju dohodka in v načinu prikazovanja poslovnih rezultatov in ki so bistveno posegli v poslovanje TOZD in DO. Ugotavljanje poslovnega rezultata je prirejeno zakonu o združenem delu in je na novo uveden oziroma opredeljen pojem njihove reorganizacije (TOZD V°' skupnega dohodka in čistega do- lomiti, Golovec, Grmada) in statU' hodka. Pri nekaterih organizacijah snih sprememb (Mercator — Slov^' niso podatki primerljivi tudi zaradi nija sadje). ’°S ,0° ,5« ,O0 ,5». ,0« ,50; ,5« ,5«: ,5« ,50 ,0« Tov. Čandek je svoje poročilo zaključil z ugotovitvijo, da smo v primeri z istim lanskoletn im obdobjem gospodarili sorazmerno dobro, čeprav je uspeh povečale j tudi pri-štetje obračuna lanskih 15 dni gospodarjenja in druge spremembe v obračunu, ki jih v lanskem polletju n> bilo ter rast cen. Bolj objektivno sliko poslovanja bo zato podal periodični obračun za III. tremesečje. V razpravi so člani izvršilnih organov opozorili na- poročil o gene- ralnega direktorja tovariša Mirana Goslarja na zadnji seji sveta ZK v zvezi z gospodarskimi gibanji ter na sklep, da je treba vse napore usmeriti v doseganje porasta celotnega prihodka, tako da indeks ne bi smel biti manjši od 125 v primerjavi z lanskim letom, česar pa v letošnjem I. polletju nismo dosegli. Za tako stanje je treba poiskati vzroke, ki so lahko v slabljenju kupne moči, v slabem gospodarjenju itd. ter je zato nujno potrebno aktivirati komisijo delavskega sveta SOZD za izvajanje politike gospodarske stabilizacije. Člani izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij so v nadaljevanju skupne seje obravnavali osnutke predlogov statuta SOZD Mercator in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator; imenovali so iniciativni odbor za ustanovitev mladinske organizacije v SOZD Mercator in člane družbenopolitičnih organizacij v razpisno komisijo za imenovanje generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja. Na koncu skupne seje so obravnavali prijavo tov. Izidorja Rejca za individualnega poslovodnega organa Mercator—Velepreskrba in posredovali delavskemu svetu mnenje, da poleg drugih razpisnih pogojev izpolnjuje tudi merila za družbenopolitične in moralno etične kvalitete za imenovanje. V. B. Živahna razprava na delavskem svetu TOZD Preskrba MERCATOR —- ROŽNIK, Tozd Preskrba, Tržič je ena re dkih ,1;tših organizacij, ki nam poleg z api-snikov redno pošilja tudi vabila in gradiva za sestanke njihovih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Že dalj časa smo jim v uredništvu obljubljali, da se Ppmo udeležili enega izmed njiho-v*h sestankov. Obljubo smo izpolni li septembra, ko sem se udeležil seje 'riihovega delavskega sveta. Prostore za sestanke imajo de-lavci TOZD Preskrba nad bifejem v blagovnici in je kar primeren za belo, v kolikor ni v bifeju prehrup-n>h gostov. Seja delavskega sveta bi Se morala začeti ob 10. uri, vendar so nekateri delegati in vabljeni zamudili, zato je predsednik pričel z delom 25 minut kasneje. Takšna 2amuda ni posebnost in je postala ^asploh naša stalna razvada. O dis-c'plini oziroma nedisciplini posameznih delegatov bomo še sprego-v°rili, saj je naš namen prikazati delo delavskega sveta TOZD Preskrba v dobrem in slabem, torej tudi kritično, kar nam delegati ne smejo zarneriti, še posebej, ker moj prihod d' bil napovedan. Obsežen dnevni red Na seji so bili prisotni naslednji delegati: Rudi Žagar, Rozka Zupan, arija Šterlink, Cvetka Slapar, Vefka Lakner, Zlata Rozman, Ma-hnka Golmajer, Milan Perko, Franc bfular, Vesna Štefe in Silvo Pur-8ar. Svojo odsotnost sta opravičili 'Mrica Papler in Jožica Dobrin, neo-Pjavičeno pa sta bili odsotni Jožefa /deglič in Fani Zupan. Poleg delega->0v so seji prisostvovali še: direktor oze Mokorel, vodja komercialne užbe Marjan Gradišar, računovo-la Vida Mejač, vodja splošne službe Marija Fajfar, delegat TOZD reskrba v delavskem svetu SOZD mton Frantar, predsednik OOS trdi Plevač, sekretar OOZK Miro jeglič, predsednik OOZSMS Jože rrbar in vodja centra za obveščanje Vasja Butina. s Na predlog predsednika delav-I ga sveta tovariša Rudija Žagarja . bil sprejet naslednji dopolnjen anevni red: j- Pregled izvrševanja sklepov in fditev zapisnika 4. zasedanja z dne 21. julija 1977 2. Gradivo za 3. zasedanje delavskega sveta SOZD 3. Določitev predloga statuta TOZD 4. Določitev predloga samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev TOZD 5. Obravnava predloga statuta SOZD 6. Obravnava predloga statuta MERCATOR — ROŽNIK 7. Obravnava predloga samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator 8. Obravnava predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v Mercator Interno banko Ljubljana 9. Razpis referenduma in določitev komisije za izvedbo referenduma 10. a) Sprejem poslovnika o delu delavskega sveta, izvršilnega odbora ter stalnih ali občasnih strokovnih komisij ali delovnih teles TOZD Preskrba b) Sprejem pravilnika o knjigovodstvu c) Sprejem pravilnika o kalu, lomu, razsipu in kraji blaga v prodajalnah 11. Pristop k spremembam in dopolnitvam samoupravnih aktov, ki se nanašajo na Tovarno sladkorja v Ormožu v ustanavljanju 12. Samoupravna interesna skupnost SRS za ekonomske odnose s tujino — pristop 13. Predlog za spremembo limita oziroma stopenj samoupravnega sporazuma za delitev OD 14. Rezultati inventur 15. Naibava osnovnih sredstev 16. Razno Točke dnevnega reda so značilne in so bile. v tem času podobne na vseh sestankih delavskih svetov, saj je bil to čas poprejšnje obravnave samoupravnih splošnih aktov, SOZD, DO in TOZD, razpisov referendumov in priprav na 3. zasedanje delavskega sveta SOZD. Dobra evidenca nad izvrševanjem sklepov O izvrševanju sklepov je poročal kar sam predsednik tovariš Rudi Žagar, ki je opozoril na nekatere sklepe, ki še niso izvršeni. Na ta način vodijo v TOZD evidenco izvajanja sklepov kar od seje do seje in lahko sproti ukrepajo v primeru nei-zvrševanja sklepov. Na zapisnik, ki je dobro sestavljen, delegati niso imeli pripomb in so ga skupaj s poročilom o izvrševanju sklepov sprejeli. V razpravi o gradivu za 3. zasedanje delavskega sveta SOZD so delegati opozorili, da je v temeljnih oziroma delovnih organizacijah še vedno premalo časa za obravnavo predlaganih odločitev. Pohvalno so se izrazili o objavljanju gradiva v glasilu Mercator, saj se na ta način lahko vsi seznanijo z gradivom. Potrebno pa je zagotoviti, da se glasilo razdeli v poslovalnice pravočasno. Razprava o samoupravnem sporazumu o združevanju dela Osnutke samoupravnih splošnih aktov je obrazložil direktor tovariš Jože Mokorel. V TOZD Preskrba so izvedeli poprejšnjo obravnavo preko zborov delavcev v paviljonu NOB, in bistvenih pripomb na osnutke ni bilo. Živahna razprava je stekla ob obravnavi osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev TOZD Preskrba glede delavcev v posebnimi pooblastili in odgovornostmi, pravice do rednega dopusta in strokovnega usposabljanja ter izobraževanja delavcev. Istočasno z obravnavo osnutka samoupravnega sporazuma o združitvi v Mercator Interno banko je tekla razprava tudi o reorganizaciji Ljubljanske banke, podružnica Kranj. Po obravnavi osnutkov aktov so delegati sprejeli sklep o razpisu referenduma in v komisijo za izvedbo referenduma imenovali naslednje delavce: Ano Dolžan (predsednik), Vido Jenko, Sonjo Žegarac, Majdo Grdič, Ančko Treven in Jelko Fister. Prekoračitev v izplačilu OD Posebno zanimiva in »burna« je bila 13. točka dnevnega reda glede predloga za spremembo limita oziroma stopnje v samoupravnem sporazumu za delitev OD. Do tega ukrepa je moralo priti zaradi prekoračitve izplačil OD po sporazumu panoge v I. polletju. Do konca leta je potrebno izravnati izplačila OD s panožnim sporazumom in so zato potrebni določeni popravki limita. Na posebnem sestanku družbenopolitičnih organizacij, predsednikov organov samoupravljanja in vodstva TOZD so nastalo situacijo obravnavali in pripravili predlog, da se limit oziroma stopnja delitve po ustvarjenem prometu zniža na 140, s tem, da so dopusti vključeni v to kvoto. Nekateri delegati so pri tem postavili vprašanje pravilnosti plana prometa za posamezne poslovalnice, zato so se dogovorili, da bodo pri izplačilu 3D za mesec september preverili udi planirati odstotek od prometa v aoslovalnicah, ki najbolj odstopajo. Skrb za dobro poslovanje Tudi razprava ob obravnavi inventurnih rezultatov me je prepričala, da v TOZD Preskrba skrbno gospodarijo, saj so zelo podrobno razčlenili vsa odstopanja — kakor navzgor, tako navzdol. Veliko je bilo govora o delu inventurnih komisij,’ o natančnosti in pravilnosti inventur, vendar je na koncu prevladalo prepričanje, da komisije delajo odgovorno in ne gre dvomiti v njihovo delo. Na pozornost do poslovanja kažejo tudi disciplinski ukrepi za inventurne manjke oziroma nepravilno poslovanje. Delegatski odnosi se vztrajno izboljšujejo Seja je bila dolga in naporna, saj je trajala do 13.30, vendar to ne opravičuje nekaterih delegatov in vabljenih, ki jih je moral predsednik večkrat opozoriti, naj ne motijo seje. Ko smo se po končani seji pogovarjali s predsednikom tovarišem Rudijem Žagarjem, predsedniki družbenopolitičnih organizacij in direktorjem tovarišem Jožetom Mo-korelom, smo skupaj ugotovili, da večina delegatov resno in odgovorno opravlja svojo dolžnost in da se delegatski odnosi vztrajno izboljšujejo. Pojavljajo pa se nekateri problemi, predvsem pri pripravi in razmnoževanju gradiva, poprejšnji obravnavi v samoupravnih delovnih skupinah in v sami pripravljenosti delegatov na seje. In kakšno je moje mnenje? 5. seja delavskega sveta TOZD Preskrba je kljub nekaterim omenjenim pomanjkljivostim lahko za vzgled marsikateri TOZD oziroma DO. y g V sredo, 7. septembra, je v prostorih hotela Ilirija v Ljubljani 85 proizvodnih organizacij združenega dela oziroma njihovih predstavnikov podpisalo samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med proizvodnimi organizacijami združenega dela in trgovskimi organizacijami združenega dela SOZD Mercator. Večina podpisnikov so slovenski proizvajalci, 25 pa jih je iz drugih republik. Naj med bolj znanimi omenim Koestlin, Agrokoko, Gavrilovič, Carnex, Zvečevo, Sapo-nio, Jugoplastiko, Plivo in Podravko. Od 108 povabljenih proizvodnih organizacij združenega dela se jih je povabilu za podpis samoupravnega sporazuma odzvalo nekaj manj kot 80 odstotkov, vse ostale pa bodo to storile še naknadno. Samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev proizvodnih in trgovskih organizacij, ki je vzporedno pisan v slovenščini in srbohrvaščini, v svojih točkah določa subjekte sporazuma, cilje in metode so- delovanja, začrtuje planiranje in skupni proizvodno-prodajni plan, opredeljuje določanje skupne maloprodajne cene in normativne reprodukcijske cene, pa tudi rizike iz skupnega poslovanja, načrtuje skupni prihodek in dohodek iz skupnega poslovanja, definira evidenco skupnega poslovanja in uspehov celotnega poslovanja podpisnic sporazuma, sodelovanja s potrošniki, skupne organe, reševanje medsebojnih sporov, pogoje za pristop in izstop iz samoupravnega sporazuma ter spremembe samoupravnega sporazuma. Več mesecev študija in dogovarjanja je bilo potrebnih, da je bil ta akt izdelan. Seveda pa je lažje sporazum izdelati in podpisati, kot pa ga v praksi izvajati. Vsi podpisniki so zato nase prevzeli veliko odgovornost. S tem v zvezi je tovariš Vuka-din Nedeljkovič, v.d. namestnika generalnega direktorja SOZD Mercator, dejal: »Naša moč je v tem, da smo prav mi izvajalci določil zakona o združenem delu, graditelji ekonomskih odnosov, ki so temelj in gibalo zdru- Tovariš Matko Vukovič podpisuje sporazum kot predstavnik kemijskega kombinata Saponia iz Osijeka. io ! ženega dela, hkrati pa zgodovinska jemo in šiirimo na čim večje število razvojna faza samoupravnih sociali- TOZD o:z:iroma enovitih delovnih stičnih odnosov v naši družbi. Ravno organizacij — podpisnic, to dejstvo nam narekuje, da teme- Delavci v nobeni TOZD niso Ijito spoznamo naš sporazum in ga v samo po s; ni liniji povezani pri proi-praksi sproti dograjujemo, izboljšu- zvodnji skupnega izdelka z delavci V svojem govoru je tovariš Vukadin Nedeljkovič opozoril na posamezne točke sporazuma. V razpravi je sodeloval tudi tovariš Jernej Berlot, šef predstavništva Jugopl8' stike. drugih organizacij. Poznamo več skupnega proizvoda.« oblik združevanja dela in sredstev V nadaljevanju svojega govora, ki zaradi skupnega ustvarjanja dohod- ga je tovariš Nedeljkovič imel pred ka. pri našem sporazumu gre kon- podpisom sporazuma, je razčlenil kretno za povezovanje proizvodnih posamezne točke sporazuma in se in trgovskih organizacij, ki združu- dotaknil nekaterih njegovih najpo-jejo delo pri izdelavi in prodaji membnejših členov. Ob koncu go- vora je dejal: »Smo šele na začetku Mercator, povedal nekaj več o tem, velike akcije. Za vse, ki smo danes kako je sprejemanje tega spora-tukaj, mora biti udarna smer opu- zuma potekalo v samem Mercator-ščanje odnosov, ki so temeljili na ju. Nekateri od prisotnih predstav-kupoprodajnih pogodbah ter spre- nikov proizvodnih organizacij zdru-minjanje teh odnosov v dohodkovne ženega dela so razpravljali o določe-odnose.« nih aktualnih vprašanjih medseboj- V razpravi, ki je temu sledila, je nega sodelovanja, čemur je sledil tovariš Franc Prvinšek, direktor podpis samoupravnega sporazuma, komercialnega sektorja SOZD Matjaž MARINČEK SKLICANI SESTANKI 3. oktobra ob 13. uri: 2. seja komisije za izvedbo referenduma za sprejem statuta SOZD in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o. V prostorih splošnega sektorja delovne skupnosti SOZD Ljubljana, Aškerčeva 3. Dnevni red: 1. Ugotovitev rezultatov glasovanja na podlagi poročil komisij za izvedbo referendumov v TOZD in DO 2. Priprava objave izida referendumov 5. oktobra ob 13. uri: Prva seja komisije za razpis individualnega poslovodnega organa SOZD — generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja, v prostorih splošnega sektorja Delovne skupnosti SOZD Ljubljana, Aškerčeva 3. Dnevni red: 1. Konstituiranje komisije 2. Priprava besedila razpisa 3. Razno 6. oktobra ob 8. uri: 1. seja iniciativnega odbora za ustanovitev mladinske organizacije v SOZD Mercator, v prostorih MERCATOR — EMBA, Ljubljana, Slovenčeva ul. 21 Dnevni red: 1. Konstituiranje inicativnega odbora 2. Priprave na ustanovitev mladinske organizacije 6. oktobra ob 10. uri: Javna razprava o spremembi bančnega sistema v prostorih MERCATOR — EMBA, Ljubljana, Slovenčeva ulica 21. Dnevni red: 1. Obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o združitvi v Mercator Temeljno banko Ljubljana 2. Obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o združitvi v Ljubljansko banko — združeno banko 10. oktobra ob 10. uri: 1. seja komisije Delavskega sveta SOZD za izvajanje gospodarske stabilizacije, v prostorih MERCATOR — EMBA, Ljubljana, Slovenčeva 21. Dnevni red: 1. Sprejem programa dela komisije do konca leta 2. Obravnava poslovanja TOZD in DO oziroma SOZD v prvem polletju 3. Ocena gibanja zalog ' 4. Ocena gibanja osebnih dohodkov 5. Razno 13. oktobra ob 10. uri: 1. seja izdajateljskega sveta glasila delovnega kolektiva Mercator, v prostorih TOZD Hladilnica, Ljubljana, Mesarska 6. Dnevni red: 1. Konstituiranje izdajateljskega sveta 2. Imenovanje uredniškega odbora 3. Uresničevanje vsebinske zasnove glasila 4. Povezovanje glasila z bralci in ugotovitev rednih sodelavcev glasila 5. Priprava predloga meril za nagrajevanje sodelavcev in meril za honorarje avtorjem prispevkov 6. Razno Predvidoma v drugi polovici oktobra: 4. zasedanje delavskega sveta SOZD Mercator. Osnutek dnevnega reda: 1. Pregled izvrševanja sklepov in potrditev zapisnika 3. zasedanja delavskega sveta SOZD 2. Poročilo o rezultatih referendumov za sprejem statuta SOZD in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o. 3. Razpis delavcev Delovne skupnosti SOZD s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 4. Sprejem sklepa o pripravi letnega plana SOZD za leto 1978 5. Sprejem osnov in meril za delitev sredstev za OD generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja ter delavcev Delovne skupnosti SOZD s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 6. Razpis volitev v odbor samoupravne delavske kontrole SOZD 7. Obravnava poročila komisije za izvajanje gospodarske stabilizacije in potrditev programa dela komisije 8. Imenovanje koordinacijskega odbora SOZD za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 9. Razno 20. oktobra ob 10. uri: 2. seja komisije Delavskega sveta SOZQ Mercator za uresničevanje zakona o združenem delu, v prostorih i MERCATOR — VELEPRESKRBA, TOZD Hladilnica, Ljubljana, ; Mesarska 6. Dnevni red: 1. Poročilo o izvajanju programa uresničevanja zakona o združenem delu 2. Dopolnitev programa uresničevanja zakona o združenem delu 3. Razno MARIJA ŠTULAR Javna razprava o spremembi bančnega sistema Javna razprava je bila 6. oktobra ob 10. uri v sejni dvorani MERCATOR EMBA. Sodelovali so predstavniki družbenopolitičnih organizacij SOZD Mercator, poslovodni organi TOZD in DO, strokovni delavci s področja finančno računovodskih del TOZD oziroma DO, po en predstavnik Ljubljanske banke — podružnic Centrala, Ljubljana in Nova Gorica ter predstavnik tiska, novinar Dela. ZAKLJUČKI IN UGOTOVITVE — Sprejeta je bila informacija o prizadevanjih v SOZD Mercator za ustanovitev Interne banke Mercator. Pripombe na osnutek Samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko je potrebno vskladiti z zakonodajo in dopolnjen predlog sporazuma dati v razpravo in sprejem. Delo bo opravila posebna komisija. Rok ustanovitve Interne banke je do konca leta 1977. Tako je treba tudi pospešiti razpravo v TOZD oziroma DO. — Razpravo o novem bančnem sistemu je potrebno prenesti med delavce v TOZD oziroma DO, kar je odgovornost predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in poslovnih organov. — Cilji spremembe bančnega sistema na nivoju temeljnih in združenih bank so, da se upravljanje z združenimi sredstvi prenese v upravljanje v gospodarstvu. — Temeljne banke se bodo or- ganizirale na regionalnem principu. Podpiramo ustanovitev močne Temeljne banke Ljubljana. V SOZD Mercator so podane vse možnosti, da združimo delo in sredstva s Temeljno banko Ljubljana na ustreznih področjih. — Vloga združene banke je v realizaciji velikih objektov družbenega pomena. Pomembna je vloga združene banke v odnosih s tujino. — Delegatski sistem je osnova upravljanja bančnega sistema na vseh nivojih — interne, temeljne in združene banke. Zato je potrebno posvetiti pozornost temu delu, ki zahteva družbeno in strokovno zna-nje. — Ker so roki za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v temeljno in združeno banko om6' jeni na letošnje leto in gre razprava h koncu, je potrebno v TOZD ozi' roma DO pospešiti ih s tem omogO'! čiti ustanovitev temeljne in združene banke. — Zahtevamo podporo Temeljne banke Ljubljana za vlaganje v investicije na principu skupni ustvarjenega dohodka v interni!1 odnosih med TOZD oziroma DOv| SOZD Mercator. To pomen1 ustrezno stimulacijo realizacij do-, hodkovnih odnosov na področju investicij znotraj SOZD. Pričakujemo strokovno podpor« Temeljne banke iz Združene bank« Ljubljana pri organizaciji in poslovanju Mercator Interne banke. IZIDOR REJC =5 Nekaj misli ob osnutku zakona o delovnih razmerjih 667. člen zakona o združenem delu med drugim tudi določa, da najpozneje 31. decembra 1977 neha veljati zvezni zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Da ne bi nastala pravna praznina in ker je urejanje pravic, dolžnost in odgovornosti delavcev v medsebojnih razmerjih, v pristojnosti republik, morajo delegati republiške skupščine najkasneje do tega datuma sprejeti zakon, ki bo nadomestil dosedanjega, ki ureja medsebojna razmerja. Ze od začetka julija je v javni razpravi osnutek zakona o delovnih razmerjih, katerega sestavljalci so morali zasledovati predvsem dve stvari: na eni strani naj bi to bil predvsem izraz izvirne republiške zakonodaje na področju delovnih razmerij, na drugi strani pa so morali na določen način in v določenih mejah konkretizirati določila IV. in V. poglavja zakona o združenem delu. Za zakon naj bi bilo značilno, da originalno (matično) ureja vse od pravic do kaznosti in odgovornosti delavcev in sploh področje družbenoekonomskih odnosov ter tako poleg ustave in zakona o združenem delu postane osnova za nekatere posebne zakone in druge samoupravne norme kot so družbeni dogovori, samoupravni sporazumi in drugi samoupravni splošni akti, s katerimi delavci urejajo delovna razmerja. To torej pomeni postaviti določene okvirje, ki pa ne smejo omejevati samoupravnega urejanja tega področja medsebojnih odnosov. Istočasno pa je zaradi večje jasnosti ali poudarjanja novih kvalitet pri medsebojnih razmerjih v določenih primerih potrebno povzemati tudi določbe zakona o združenem delu, določene rešitve pa celo natančneje razčleniti, da bi preprečili dileme, nasprotja in podobno. Ta sestavek nima namena obdelati problematike celovito, ker bi to vzelo preveč prostora, dovoljujem pa si opozoriti na nekatere značilnosti, ki so relativno nove, oziroma po kakovosti prinašajo spremembe. Seveda je precej pristašev ene in druge rešitve, kar pa v danem trenutku niti ni pomembno — ne mislim se opredeljevati pozitivno ali negativno do vsake rešitve. Rad bi opozoril na področje odgovornosti, katere večjo dorečenost terja tudi zakon o združenem delu. Ne bi se dalo reči, da gre za večjo zaostrenost, ali kot lahko slišimo, za večjo mero negativnih sankcij v primeru neodgovornosti. Mislim, da gre predvsem za večjo urejenost, kar nam dokazuje vrsta dejstev. Tako pri »hujših« izrekih postavljamo točne meje, npr. ukrep razporeditve k drugemu delu oziroma nalogam naj bi trajal največ čno leto, pri disciplinskem ukrepu denarne kazni je določena višina in omejena namembnost tako zbranih sredstev in podobno. Osnutek zakona rešuje tudi vprašanje števila delovnih dni neopravičenega izostanka z dela v določenem časovnem obdobju, zaradi česar naj delavcu preneha delovno razmerje; to je izrazit odgovor na praktične probleme v bližnji preteklosti — do zdaj je bilo to prepuščeno sodni praksi. Zanimiv, če ne celo novo kvaliteto prinašajoč, je tudi 22. člen osnutka, ko govori o tem, kdaj za sklenitev delovnega razmerja ni potrebna objava oglasa (v tekstu je verjetno pomotoma zapisano, da ni potreben razpis). Iz teksta bi se dalo sklepati, da se prosta dela objavljajo le takrat, kadar delavci v združenem delu nesporno želijo povečati število zaposlenih, delo pa lahko po izpraznitvi začne opravljati drugi delavec, ki sicer že združuje delo v tej organizaciji — seveda, če je delovno zmožen, sposoben za opravljanje takih nalog. Menim, da bi tako lahko bilo, posebno ker nimamo več zacementiranih delovnih mest; delavec naj opravlja določena dela in naloge, ki pa so, optimalnosti in racionalnosti v prid, funkcionalno zaokrožene. 32. člen osnutka zelo določno navaja, kdaj je delavec sklenil delovno razmerje. Nastaja seveda dilema, kaj v primerih »de faeto« razmerja, ki pa »de jure«, kot navaja zgoraj omenjeni člen, ni sklenjeno. Če delovno razmerje ni tako sklenjeno po krivdi delavca, potem ni dileme, seveda pa bo krivda večkrat na strani organizacije združenega dela in zakaj bi moral trpeti delavec? Po tolmačenjih in iz informacij na osnovi sodne prakse lahko delavcu, ki ni dobil ustreznega sklepa in ni podpisal ustrezne pismene izjave o pristopu k samoupravnemu sporazumu, vsak čas preneha tudi »de faeto« delovno razmerje. Mogoče bi vendar bila krivda tista, ki naj bi bila odločilna pri razreševanju takih primerov, ki jih je še vedno dovolj. 59. člen uporablja zanimiv tet' min: delovna zmožnost, kar je širš« od strokovne izobrazbe in vsebuj« tudi delovne izkušnje. Gre za nov’ širši in sodobnejši pogled na pojmu' | vanje odnosa delavca do dela 1,1 obratno. Eno je imeti formalno pf«' vico do prav določenega dela oZj' roma opravljanja prav določen^1 nalog, drugo pa so dejanske zrnoZ' nosti, ki so delovne in niso zadoS' čene že z izpolnjevanjem določeni*-formalnih pogojev. , j Zakon o delovnih razmerjih n® 110. do 117. člena ureja vprašanj« zajamčenih osebnih dohodkov. N«'; sporna je povezava dela z delitvi)0 nagrad po OD, vendar obstajaj0 mnenja, da to področje ne spada v zakon o delovnih razmerjih. Zajan1' čeni osebni dohodki morajo biti z?' konsko urejeni, zato bi to področj« mogoče spadalo v normo, ki sic«f pretežno ureja področje sredste)1 Vendar je glede na celovitost druZ' benoekonomskih odnosov v zdr0' ženem delu in pa glede na to, da gf za bolj socialno kategorijo, mogo«0 prav primerno, da zajamče110 osebne dohodke ureja ta zakon. Še je vrsta dilem, kot na prinier tista, ali lahko administrativno izj0’ čarno iz združenega dela starej*« ljudi, kar bi sledilo iz prvega oU' stavka 178. člena, ki govori o prep0' hanju delovnega razmerja zaradi iZ' polnjevanja pogojev za osebno p0' kojnino. Vendar sem že uvodoP1'! najavil le kratko razmišljanje, ki n«' bo le skromen prispevek v toku sl' ceršnje razprave o osnutku zakona delovnih razmerjih. JANUŠEK ŠEFMA1^ Naši novi sodelavci Ela Kovač Organiziranje tajništev organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij Obveščanje je pomembno sredstvo za odločanje delavcev, ki mu v Mercatorju dajemo velik pomen. Pretekle izkušnje nam kažejo vrsto pomanjkljivosti pri obveščanju in strokovno tehnični ter administrativni pomoči organom samoupravljanja in družbenopolitičnim organizacijam v TOZD in DO. Ponekod so neredno in nepravočasno obveščali, strokovne službe so nudile preskromno pomoč, delegatski sistem ni zaživel, ni bilo opredeljeno, katera služba je odgovorna za obveščanje in katere so njene naloge. Sedaj si prizadevamo ustvariti enotni sitem in organizacijo obveščanja v vseh OZD, ki bo omogočil redno, pravočasno, resnično, popolno in smotrno obveščanje delavcev ter reden obojesmeren pretok obvestil o delovanju organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij. V vsaki OZD morajo biti zagotovljeni pogoji za strokovno tehnična in administrativna opravila obveščanja. To naj bi opravljala tajništva samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. V nekaterih naših TOZD in DO so to službo že organizirali, medtem ko na ravni SOZD uspešno dela že tri leta. Naloge tajništva so obsežne, vse pa se nanašajo na uresničevanje samoupravljanja in delovanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Tako mora tajništvo organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij sklicevati sestanke samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, njihovih pomožnih teles ter delegacij in delegatov, organizirati preko strokovnih služb strnjena gradiva oziroma povzetke in predloge sklepov, poslati vabila z gradivi, poskrbeti za tehnično administrativni potek seje, pisati zapisnike in jih razposlati delegatom in drugim udeležencem sestanka, sodelovati pri pripravi samoupravnih splošnih aktov itd. S l. avgustom so organizirali to službo v delovni organizaciji Rudar v Idriji. Delovno mesto tajnika je zasedla tovarišica Ela Kovač, ki se na delovno mesto šele uvaja. O tem, kako ji delo uspeva, je povedala: »Nimam še izdelanega koncepta dela. Pomagam si z osnovami: za sistem in organizacijo obveščanja ter samoupravnega komuniciranja v SOZD Mercator, ki so bile sprejete na zadnji seji delavskega sveta SOZD, po inštrukcije pa sem prišla tudi v tajništvo SOZD. Začetniških težav je veliko, zlasti tudi zato, ker so naše družbenopolitične organizacije neaktivne in bom morala najprej razgibati sindikat in mladino. Pred menoj so zahtevne naloge: sodelovanje pri pripravi osnutkov samoupravnih splošnih aktov in organizacija referenduma za ustanovitev dveh TOZD.« Tovarišica Kovačeva je bila pred tem evidentistka embalaže. Vseskozi, to je šest let, je bila družbenopolitično aktivna, bila je predsednica sindikata in članica aktiva Zveze komunistov. Leto dni je obiskovala srednjo politično šolo v Kopru in si pridobila veliko znanja s področja samouprave in družbenopolitičnih dejavnosti. Sedaj bo svoje znanje utrdila še pri praktičnem delu in pri študiju na Višji pravni šoli. NADA RIHTAR ganizacij SOZD Mercator med Elo Kovač in Marijo Štular Sindikati v uresničevanju družbene samozaščite — v Mercatorju Sindikati Slovenije so na svojem 8. kongresu novembra 1974 sprejeli sklep o nalogah sindikatov v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Po tem sklepu so se sindikati obvezali, da bodo se naprej delovali za utrjevanje in uveljavljanje vseljudske in družbene samozaščite kot najbolj učinkovite oblike odpora proti morebitnemu napadalcu, kontrarevolucionarnim poskusom rezrednega sovražnika in vsem drugim oblikam sovražnega in razdiralnega delovanja ter rušenja ali oviranja graditve naše samoupravne socialistične družbe. Kongresni sklep nalaga tudi dolžnost članom sindikata, da bodo razvijali zavest delavcev, da je varovanje temeljnih vrednot socialističnega družbenega sistema pravica, dolžnost in odgovornost slehernega delavca. V življenjskem interesu delavcev je, da odkrivajo in preprečujejo vsakršne sovražne in druge škodljive pojave, da varujejo družbeno premoženje, samoupravno ureditev in tajnost ter opravljajo druge obveznosti in naloge s področja družbene samozaščite. Osnova tem sklepom pa so določila ustave, ki v posebnem poglavju obravnavajo družbeno samozaščito in nas obvezujejo za izpolnjevanje nalog v družbeni samozaščiti. Dosedanje delo sindikatov v družbeni samozaščiti je bilo usmerjeno predvsem v zavarovanje premoženja, življenja naših delovnih ljudi in pridobitve naše socialistične revolucije. Tako smo se v sindikatih zavzemali za varstvo ustavnega reda in zakonitosti, za samoupravne pravice delovnih ljudi, preprečevanje negativnih in škodljivih dejavnosti. Zlasti smo se angažirali v boju proti kriminalu, korupciji, podkupovanju, zlorabam položaja; zavzemali smo se za varstvo v prometu, požarno varnost, delavsko kontrolo, varstvo delavca na delu, za podružb-Ijanje družbene samozaščite, za usposabljanje delavcev za delo v družbeni samozaščiti in s tem za krepitev zavesti in pripravljenosti braniti naš samoupravni socialistični sistem. Naloge sindikata V zvezi z ugotovitvami o dosedanjem delu na področju družbene samozaščite bomo v sindikatih delovali zlasti v naslednjem: — Nadaljnje podružbljanje družbene samozaščite. To pomeni, da se mora družbena samozaščita hitreje uveljavljati na vseh področjih družbenopolitičnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Pri tem se moramo zavzemati za to, da bomo v izvajanje družbene samozaščite vključevali vse sindikalne organizacije in vse delavce, razen tistih, ki so v sporu z zakonom. Družbena samozaščita mora biti v celoti last delavcev, saj je njihova ustavna prvica in dolžnost. Zaščititi moramo samoupravljanje in omogočiti, da bo delavec lahko deloval organizirano v odborih, komisijah, sestankih in drugih oblikah izpolnjevanja nalog, ki mu jih nalaga družbena samozaščita. — Zavzemati se moramo za večjo varnostno kulturo in osveščenost delavcev na tem področju. Na vsak negativni pojav mora delavec reagirati in se aktivno zavzeti za odpravljanje vseh nepravilnosti, ne pa da samo »nekomu« prijavlja posamezne primere. V ta namen se bomo še naprej zavzemali za to, da se v izobraževalne programe o družbeni samozaščiti vključijo ne samo člani odborov in komisij ter sindikalni aktivisti, temveč čimveč delavcev v vseh TOZD, DO in delovnih skupnostih. Družbena samozaščita mora dobiti vidnejšo mesto v izobraževalnih programih TOZD, DO in delovnih skupnostih. — Izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata naj zadolžijo strokovne službe v TOZD, DO in delovnih skupnostih, da v sodelovanju z odborom OOS izdelajo oceno dela in program nalog za uresničevanje družbene samozaščite v svoji sredini. Osnovna organizacija sindikata pa naj tako oceno obravnava, da pripombe in predloge ter sprejme program nalog, ki jih je treba opraviti. Ta ocena pa mora sloneti na oceni varnostnih razmer, v katerih organizacija deluje. V ocenah naj bo prikaz konkreten in ne samo splošen. Zajeta mora biti tudi politična ocena, s posebnim povdarkom na delovanje nasprotnikov in sovražnikov našega samoupravnega družbenega sistema. V TOZD in drugih samoupravnih organizacijah mora samozaščita postati sestavni del načrtov in razvoj- nih programov ter pomemben del njihove dejavnosti in rednih prizadevanj samoupravnih te drugih organov in delovnih kolektivov. — Zaščita družbenega premoženja in samoupravnih pravic delavcev mora biti stalna skrb sindikatov. Sindikati se moramo bolj odločno zavzemati za odpravljanje kriminala, korupcije, podkupovanja, zlorab položaja, nesmotrne porabe družbenih sredstev itd. Odločnejši moramo biti tudi pri izrabi delovnega časa in poostriti odgovornost za izpolnjevanje delovnih dglžnosii. Samoupravna delavksa kontrola in družbena samozaščita Na področju krepitve in razvijanja samoupravne delavske kontrole je potrebno, da se organi delavske kontrole konstituirajo v vseh tistih TOZD, DO, SOZD in delovnih kjer tega do sedaj še niso storili in, da se v samoupravni zakonodaji TOZD, DO in delovnih skupnosti skupnostih opredeli samoupravna delavska kontrola in da organi samoupravne delavske kontrole sprejmejo pravilnike za svoje delo in organiziranost, kjer tega do sedaj še niso storili; da se zboljša kadrovska sestava organov delavske kontrole, pri čemer je treba zagotoviti večji odstotek članov ZK kot tudi delavcev, ki so družbeno-politično aktivni in ki uživajo zaupanje celotnega kolektiva; da organi samoupravne delavske kontrole takoj sprejmejo programe dela, skladno z določili 132. člena ustave SR Slovenije in z določili zakona o združenem delu in da te programe opremijo z roki in nosilci; da se v samoupravni zakonodaji TOZD DO in delovnih skupnosti opredelijo dolžnosti strokovnih služb, da na jasen in razumljiv način nudijo podatke organu samoupravne delavske kontrole, kadar le-ta to zahteva; da se vzpostavi evidenca stališč, predlogov in sklepov organa samoupravne delavske kontrole, da se doseže kvalitetnejše, predvsem pa konkretnejše usposabljanje in izobraževanje članov organov samoupravne delavske kontrole, da se odpravijo vse oblike šikaniranja članov organov delavske kontrole pri opravljanju dela, ter da se takšni organi, službe in posamezniki postavijo pod politično in kazensko odgovornost; da sindikati zagotovimo, da bo delavska kontrola resnično opravljala svojo funkcijo, pri čemer moramo nuditi aktivno podporo in pomoč. Pravilnik o družbeni samozaščiti Po družbenem dogovoru o družbeni samozaščiti in po zakonu o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, morajo vse TOZD, DO in delovne skupnosti sprejeti ustrezne pravilnike. Zavzeti se mo- ramo, da bodo ti pravilniki vsaj do konca tega leta pripravljeni in sprejeti v vseh organizacijah. Pravilniki pa morajo zlasti urejati zaščito tajnih podatkov, zavarovanje premoženja in življenja ljudi, odnose s tujci, odnos in vedenje naših ljudi, ki odhajajo po opravkih v tujino, določila o poslovni morali, o varstvu pri delu, o požarni varnosti, o osebni odgovornosti, o kadrovski politiki itd. Informativna propagandna dejavnost je izredno pomemben element v družbeni samozaščiti. Še naprej je treba vsebinsko in organizacijsko izpopolnjevati sistem informativne propagandne dejavnosti, tako da bodo delavci objektivno in temeljito seznanjeni z vsemi pojavi, ki so škodljivi za našo varnost. Odločno moramo reagirati na sovražno propagando, ki prihaja od zunaj, pa tudi tisto, ki jo širijo posamezniki, ki jim ni po volji naš sa- moupravni socialistični sistem. Pra'[ tako se moramo organizirano boriti proti tuji špionaži, sabotažam, diverzijam in drugim pojavom. Pole? centralnih glasil, radia, televizije in drugih informativnih sredstev, b moralo glasilo SOZD več pisati b objavljati o družbeni samozaščiti, predvsem iz svojega območja. Uveljavljanje družbene samozaščite zahteva dosledno uresničevanj6 temeljnih načel kadrovske politike Kadri, ki delajo v odborih in komisijah za družbeno samozaščito, mo' rajo imeti moralnopolitične kvalitete. Kadre pa moramo za delo tudi usposabljati, da bodo lahko oprav; Ijali zahtevne naloge. Vodilni kadfl morajo po svoji funkciji postati organizatorji aktivnosti pri uresničevanju družbene samozaščite. Tisti; ki ni pripravljen delati na tem področju, ne more biti na vodilnem položaju. MILAN TATALOVK Priznanje delovnemu uspehu Ob praznovanju letošnjih jubilejev v občini Hrastnik je skupščina občine podelila MERCATOR — STP HRASTNIK na zboru delovnega kolektiva dne 7. septembra posebno občinsko priznanje. Predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine občine Hrastnik tovariš Janez Venko, ki je priznanje izročil, je imel ob tej priliki govor, v katerem je dejal: »Komisija za podelitev priznanj »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik je na podlagi določil odloka o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« objavila dne 17. 3. 1977 razpis o zbiranju predlogov kandidatov za podelitev priznanj »Zaslužnemu občanu« in posebnih priznanj za leto 1977. Skupščina občine Hrastnik je na 9. zasedanju delegatov družbenopolitičnega zbora dne 27. 6. 1977, na 12. zasedanju delegatov zbora združenega dela dne 28.6.1977 in na 10. zasedanju delegatov zbora krajevnih skupnosti dne 28. 6. 1977, obravnavala predloge komisije za podelitev priznanj »Zaslužnemu občanu« in posebnih priznanj in sklenila, da se v letu 1977 SOZD Mercator — Delovni organizaciji Splošnega trgovskega podjetja Hrastnik podeli posebno priznanje v obliki izdelka, opremljenega s plaketo za posebne uspehe, ki jih je dosegla na področju gospodarstva. Rezultati poslovanja Splošno trgovskega podjetja, kot so doseženi dohodek in celotni dohodek, kažejo, da so nad poprečjem v okviru dejavnosti trgovine in gostinstva, kakor tudi same trgovine na drobno. Poprečno število zaposlenih se je v razdobju od leta 1970 do 1975 povečalo samo za 7% medtem ko se je v trgovini in gostinstvu za 31 %, v trgovini na drobno pa celo za 161 %. Torej je Splošno trgovsko podjetje dosegalo boljše rezultate poslovanja Izidor Rejc direktor Mercator — Vele preskrbe Delavski svet MERCATOR — VELEPRESKRBA je na 5. zasedanju, dne 19. 9. 1977, na podlagi javnega razpisa in predloga razpisne komisije, imenoval za individualnega poslovodnega organa — direktorja MERCATOR — VELEPRESKRBA tovariša Izidorja Rejca. Tov. Rejc Izidor je po poklicu diplomirani ekonomist, rojen 5. 11. 1936 v Dole, občina Idrija, | do sedaj zaposlen v Delovni! skupnosti SOZD Mercator na delovnem mestu direktorja fi-| nančnega sektorja, pred tem pa v| delovni organizaciji Alpina Žiri, na delovnem mestu direktorja | delovne organizacije, B. V. I iz leta v leto ob minimalnem povečanju števila zaposlenih. Od ustanovitve pa do danes ste razširili pn> dajne kapacitete in dopolnjevali asortiman ter s tem znatno doprinesli k boljši preskrbi občanov, zlasti z artikli vsakodnevne potrošnje. Skupno imate že 16 prodajaln, dohodek na enega zaposlenega v letu 1975 pa je znašal 109.820 dinarjev. Samoupravna organiziranost je izpeljana do take stopnje, da delovne skupine, ki so formirane po poslovnih enotah, predstavljaj0 osnovno samoupravno celico, ki s3' mostojno odloča o vseh važnejšti1 vprašanjih. Da bi še izboljšali preskrbo prebivalstva, ste se v letošnjem letu vklju' čili v SOZD Mercator iz Ljubljani Doseženi uspehi na gospodaf' skem področju so brez dvoma p^' sebnega pomena za občino, kar ie tudi osnovni kriterij za podelitev p0', sebnega priznanja po 2. členu pr3' vilnika o podeljevanju priznan) Predsednik delavskega sveta Mercator-STP Hrastnik, tov. Zdene Pevec, prevzema priznanje od predsednika družbenopolitičnega zbora občine Hrastnik tovariša Janeza Venka. av ^Zaslužnemu občanu« občine riti Hrastnik. di- Zaradi takšne ugotovitve je komi-eg Slja za podeljevanje priznanj »Za-iD 'Služnemu občanu« že / lanskem bi ‘etu obravnavala predlog vaših sa-iii ®oupravnih organov, da se kolek-itii bvu ob njegovi 25. obletnici delova-nja podeli posebno priznanje, pri is- tern pa je komisija želela, da bi ko-jc jektiv prejel še ustrezno državno od-f kovanje. Ker zaradi kriterijev o ;i- Podeljevanju državnih odlikovanj v 0- Sloveniji to ni bilo mogoče, vam S' s posebnim zadovoljstvom danes d Vročam to najvišjo občinsko priz- Jjanje z željo, da bi tudi v prihodnje fi oelali tako kot doslej, s čemer bi bili r- za vzgled nekaterim drugim kolekti-■- Vom v občini.« i r pOGLED NAZAJ 1- Pobrskajmo ob tej priliki še neko-C 'ko po zgodovini delovne organiza-MERCATOR — STP HRASTNIK. Trgovsko podjetje Hrastnik je Ustanovil občinski ljudski odbor ^fastnik z odločbo z dne 23. 11. , '^51, v času po likvidaciji okrajnega magazina Trbovlje, ki je do takrat v , Pogojih racionalizirane preskrbe, Poleg zadrug in industrijskih maga-zinov, preskrboval občane s pre-'"'ambenim in industrijskim blagom. , V naslednjem letu se je iz nekate-r'h poslovnih enot na Dolu formi-^lo trgovsko podjetje Dol pri Hrastniku, v samem Hrastniku pa se P- >z industrijskega magazina Steklarne Hrastnik razvilo podjetje ^Preskrba«. Prav tako se je iz na-oavno-prodajne zadruge (iconzum) 'ormiralo podjetje »Potrošnik«, že obstoječe trgovsko podjetje Hrast-n,k pa se je preimenovalo v trgovsko Podjetje »Postrežba« Hrastnik. Tr-f°vsko podjetje Hrastnik je v za-etku svojega poslovanja imelo IJokaj časa vključeno tudi gostinsko Pojavnost in klavnico ter predelavo "resa, te dejavnosti pa so se pozneje razvile v samostojna podjetja. Razvoj gospodarstva v občini, °blikovanje občinske skupnosti in stoPnja razvitosti samoupravnih od-"osov, zlasti pa nekateri gospodarji ukrepi in reforme, ki so sledile, so narekovale potrebo po formiranju močnejše trgovske organizacije, ki naj bi bila sposobna zadovoljevati in pokrivat potrebe potrošnikov v Hrastniku. Na osnovi sklepov delavskih svetov do tedaj obstoječih trgovskih podjetij »Naša knjiga«, »Potrošnik«, »Preskrba« in »Postrežba«, je prišlo v letu 1959 do združitve. S tako zasnovano organizacijo je bilo formirano enotno podjetje z nazivom »Splošno trgovsko podjetje« Hrastnik. V nadaljnjem procesu povezovanja se je v letu 1962 priključila k skupnem podjetju tudi »Ljudska oblačilnica«, ki pa se je pozneje odcepila in se zaradi narave dela in predmeta poslovanja, vključila v »Krojaštvo« Trbovlje. Že v naslednjem letu se je k podjetju pripojila »Pekarna« in »Slaščičarna«, ki je do takrat poslovala samostojno, v letu 1964 pa se je pripojilo tudi trgovsko podjetje Dol pri Hrastniku. IZ LETA V LETO VEČ Trgovsko podjetje Hrastnik je v letu 1952, brez takratne nabavno-prodajne zadruge, ustvarilo 164 mi- lijonov starih din prometa. Poslovni rezultati glede na drugačen način ugotavljanja in sistem delitve dohodka, zlasti pa prostega formiranja cen, niso primerljivi. Vendar so v letu 1964, ob izvedenih integracijskih procesih v enotno podjetje, že beležili promet v višini 1 milijarde 306 milijonov starih din. Stopnja rasti prometa je nato skokovito naraščala in v letu 1975 so že ustvarili skupen promet v višini 9 milijard 900 milijonov starih din, kar je v primerjavi z letom 1964 izraženo v indeksu 754, povprečna letna stopnja rasti pa je znašala 21 odstotkov. V tem porastu je nedvomno prisotna tudi določena stopnja inflacije in stalnega porasta cen, velik delež pa je na prizadevanju kolektiva samega, ki se je vseskozi zavedal nalog in vloge, ki jo je imela trgovina v gospodarstvu občine in njeni funkciji v blagovnem prometu. Prizadevanja so se zlasti odražala v povečanem fizičnem obsegu in delovni storilnosti. Podatek, da je bilo v letu 1964 zaposleno prav toliko delavcev, po številu 111, kot v letu 1975, dovolj zgovorno priča, da je pri indeksu porasta prometa 754 zgornja ugotovitev točna, kar samo dodatno potrjuje visoko storilnost na zaposlenega. V podjetju se lahko pohvalimo tudi z bogato zgodovino delavskega samoupravljanja. Podjetje je bilo ustanovljeno prav v času, ko so po končani prvi etapi obnove že dozoreli pogoji za uresničevanje načel o neposredni udeležbi proizvajalcev pri vodenju in upravljanju. Upravni odbor je že ob formiranju podjetja prevzel svojo vodilno vlogo, najvišji samoupravni organ pa je bil celoten delovni kolektiv, ki je štel v začetku le okrog 30 delavcev. Skladno s fazami razvoja in vsemi procesi povezovanja so se krepili tudi samoupravni odnosi in njegove organizacijske oblike. Ob vsem tem pa kolektiv ni zanemaril strokovnega izpopolnjevanja, ki je eden od pogojev kulturne in kakovostne postrežbe. Danes potrošnik v trgovski or- ganizaciji ne vidi zgolj dobavitelja-, temveč išče pri njem tudi nasvetov in navodil, zato je tudi obseg poslovanja in nadaljnji razvoj v precejšnji meri odvisen od strokovnosti delavcev v trgovini. Vsem članom delovne organizacije MERCATOR — STP HRASTNIK čestitamo za podeljeno priznanje in jim želimo, da bi :še naprej dosegali poslovne in de-. lovne uspehe. ! M. MARINČEK / ; ■ N Kako je prišlo do imena »MERCATOR« Verjetno mnoge od vas zanima, kako je pravzaprav prišlo do : imena Mercator. Poprosili smo tovariša Adolfa Osterca, dolgo-j letnega direktorja Mercatorja, da bi nam o tem kaj več povedal. V letu 1953 se je dirigirana trgovina umaknila prostemu trgovanju. Današnji Mercator se j je takrat imenoval Živila in je imel približno 60 zaposlenih. Tovariš Osterc se je zavzemal za to, da bi podjetje dobilo zunanjetrgovinsko registracijo. Ko je bilo že vse pripravljeno in vse vloge pozitivno rešene, pa je i zbornica zavrnila registracijo, češ da ime podjetja ni primerno za poslovanje s tujino. V podjetju so se odločili za javni razpis. Med kopico predlogov so se odločili za ime Mercator; predlog je dal tovariš Aco Burger, ki je takrat služboval v trgovinski zbornici. Ime je bilo, treba je bilo najti ■ še primeren znak. Sprva je bil Mercator označen samo tako, da je bilo ime izpisano z modrimi črkami. Objavili so javni natečaj i za znak, ki naj bi simboliziral podjetje Mercator. Avtor sedaj j povsod znanega znaka »M« v oranžni barvni je ing. arh. Grega Košak. Njemu se modra barva ni zdela primerna, saj nima pravega učinka. Tako je nastal oranžni »M«, ki ga še danes srečujemo skoraj na vsakem koraku. Ta znak je bil tudi registriran in zaščiten, čeprav so sprva še prihajale pripombe, da je podoben nekaterim že obstoječim tujim znakom, tako na primer znaku švicarskega veletrgovskega podjetja Migros. Beseda MERCATOR pomeni v latinskem jeziku trgovca. Iz zgodovine sta znana tudi dva znanstvenika, ki sta se tako -mrgnovala. Najbolj znan je bil Mercator... Gerhard Kremer, flamski matematik in geograf (1512—1594), po katerem se valjasta projekcija v kartografiji imenuje mercatorjeva projekcija. Drugi je bil Nicolaus Kauff-man Mercator (1620—1687), danski matematik, astronom in inženir, ki je med ostalim konstruiral tudi vodnjake v Versaillesu. DARKO BAJEC \__________________________S ,„^or delovnega kolektiva Mercator-STP Hrastnik, ki je bil dne 7. sep-,embra 1977. Kmetijski kombinat Sevnica Direktorja Kmetijskega kombinata, tovariša ALBINA JEŠELNI-KA, sem na začetku najinega pogovora poprosil, naj pove kaj o zgodovini kombinata. Usta so se mu razlezla v značilni nasmešek in rekel je: »Kar je bilo, je bilo. Pomembna je prihodnost.« Seveda tega ni mislil čisto resno, saj se je med pogovorom neprestano vračal v zgodovino, primerjal nekdanje sadjarstvo z današnjim, pa Hranilnico nekoč in danes... Ampak lepo po vrsti. KOMBINAT IN NJEGOVE DEJAVNOSTI V ŠTEVILKAH Kmetijski kombinat Sevnica ima 216 ha kmetijskih zemljišč in približno 500 ha gozdov. Za primerjavo tile podatki: v vsej sevniški občini je 11.530 ha kmetijskih zemljišč, od tega jih je približno 9500 ha obdelovalnih; 94 odstotkov teh zemljišč je v zasebni lasti. Na 116 ha sadovnjakov pridelajo letno povprečno 200 vagonov sadja, na 80 ha hmeljišč pa je povprečni letni pridelek 100 ha zelenega zlata. Lani so pridelali tudi 80 ton ribeza (leta 1970 ga je bilo še 20 ton) ter 60 ton stročjega fižola in 10 ton fižola za zrnje. Največji napredek so dosegli pri proizvodnji mleka: leta 1969 ga je bilo 86 tisoč litrov, letos pa ga 6o 'nekaj več kot 3 milijone litrov. Tudi število pogodbenih pitancev se je precej-povečalo: leta 1971 so v sodelovanju s kmeti kooperanti spitali 86 glav živine, letos jih bodo 1.300. Vse zapisane številke dokazujejo, da se sevniški Kmetijski kombinat ukvarja s kar lepim številom dejavnosti in kazalo bi jih predstaviti nekoliko podrobneje. SADJARSTVO IN HMELJARSTVO Sevnica je zgodovinsko znano sadjarsko področje. Za časa rajnke Avstrije je prav Sevnica zalagala Dunaj in ostala avstrijska mesta s »sevniško voščenko«, znano in dobro vrsto jabolk. Leta 1954 je bil prvi zvezni sadjarski pregled prav v Sevnici. Imeli so 15 ha nasada, iz katerega so okrog leta 1960 dostavljali jabolka za maršalat in Zvezni izvršni svet; v tistem času namreč nasadi na jugu S pomočjo mehanizacije kmetje z manj truda več pridelajo, države še niso obstajali. Vse to je bila dobra osnova za kasnejše širjenje. Vsi poskusi so bili ugodni, tako na primer talna klima, mikroklima idr. Leta 1961 so pričeli misliti na malo večji nasad — 100 ha, ki je bil dokončan do leta 1967 in obstaja še danes v Čanji, v Blanci; je v polni rodnosti, grajen na sodobni vzgoji palmete. Čas je žal pokazal, da so takrat najsodobnejši nasadi danes zastareli. Danes se uporablja pillar, način gostega sajenja, ki so ga Sev-ničani pričeli uporabljati leta 1972. Z letošnjo obnovo bodo imeli 40 ha nasadov, vzgajanih po načinu pillar. Vsekakor pa pomeni povprečno 200 vagonov jabolk letno s 116-tih hektarjev sadovnjakov lep uspeh. Med obema vojnama so posamezni kmetje na lastno pobudo sadili hmelj; kriza v tridesetih letih je te nasade uničila. Po drugi svetovni vojni se je hmelj spet pojavil leta 1958, tokrat na pobudo zadrug in hmeljarskega instituta. Pokazale so se potrebe po čim večjem izvozu in po cim večjem prelivu deviz, zato f bil hmelj zelo zanimiv. Danes pride' lajo, kot sem že omenil, na SO-tij1 hektarjih povprečno 100 ton hmelj3 letno. Posredno, ‘ preko žalskeg3 Hmezada, izvozijo letno za 4 mili' jone dinarjev hmelja in si tak0 ustvarijo za 800.000 dinarjev deviZ' Izvoz sevniškega kombinata je to; liko bolj pomemben in toliko v^ vreden, ker sami nimajo prav nik3' kršnih potreb po uvozu. VELIKA POVEZANOST MED KOOPERANTI IN KOMBINATOM Kombinat nikakor ni enovit3 delovna organizacija, ampak je se" stavljena iz dveh TOZD: OBRA3 ZA KOOPERACIJO in PROIZVODNJA — TRGOVINA TOZD Obrat za kooperacijo zajema celotno trgovsko dejavnost * kmetijskim repromaterialom, * čemur štejemo tudi osnovno pre' skrbo z živili na deželi ozirom3 v vasi. TOZD Proizvodnja — trgovin3 Pogled na polja zelenega zlata Hmeljarskega obrata v Loki pri Zidan«1’1 mostu ?a zajema samo tisto trgovsko dejavnost, ki je namenjena splošni Porabi oziroma preskrbi, potrebam vseh občanov.' „ ^ družbenem kmetijstvu sevni-skega kombinata so osnovne dejav-nosti sadjarstvo, hmeljarstvo ter klavnica s predelavo in trgovsko dejavnostjo. V zasebnem kmetijstvu Pa je poudarek na proizvodnji ^leka in mesa, precej pomembno pa le še gojenje ribeza ter vinogradniško in sadjarstvo. S kmeti so pričeli intenzivneje delati po letu 1970 in načrtovana Proizvodnja je hitro rasla, kar je odlično razvidno iz že prej uporab-Oenih številčnih primerjav za ribez, Pogodbene pitance in mleko. Vzporedno s tem je hitro napredovalo rtudi posodobljanje zasebnih kmetij, ke-teh je v občini 1.200,450 je per-sPektivnih in od teh 450 jih je 350 Pogodbeno povezanih s kombina-tom. Občasno sicer s kombinatom ^odeluje tudi preostalih 850 kme-ov» vendar to niso preveč »resna« Jpdelovanja; gradijo vsekakor na lstih 350-tih. Kot zanimivost naj ■)rr>enim, da jih ima kar 300 traktor, ^ pa molzni stroj. v ^ prejšnjem srednjeročnem na-crtu (i97i—1975) so si zadali na-logo preusmeriti 76 kmetij. Preu- smerjenih je bilo 78. Po srednjeroč-nemnačrtu 1976—1980naj bi preusmerili 140 kmetij, od katerih jih je do sedaj 80 po tem načrtu že preusmerjenih, čeprav sta minili šele dve leti. Računajo, da bodo do leta 1985 obnovljene vse perspektivne kmetije. Za obnovljeno se smatra tista kmetija, ki ima nov hlev z navezami in napajalniki, traktor, kosilnico, samonakladalnico, silos — skratka rvsrr potrebirosriehanizacijo in gospodarske objekte. Pri kmetih, ki vse-to-že-knajo, se zdaj pojavljajo potrebe po obnovitvi stanovanjskih hiš. Eden takšnih kmetov je na primer Ivan Jazbec s Podvrha pri Zabukovju nad Sevnico. KOOPERACIJA POMENI NAPREDEK Pot se strmo vzpenja in praši navkreber. Kmetije se zdijo kot igračke, ki so jih otroci izgubili na igrišču. Sem in tja je opaziti polja koruze in žita, vinograde in sadovnjake. Idila, v katero se oglaša brnenje traktorjev, kosilnic in druge kmetijske hanizacije. me- Po kakšnih sedmih kilometrih vožnje prispeva š tovarišem Ješelni-kom v Podvrh. Že od daleč je opaziti Več kot 85 odstotkov kmetov kooperantov ima traktor, ogromno pa je tudi priključkov. gospodarsko poslopje kmetije, na katero sva namenjena. Pričaka naju gospodar, Ivan Jazbec, ki prav rad poklepeta. »Koliko imate zemlje?« »Imam 28 hektarov zemlje, v glavnem travnike in njive, pa 1,2 hektara vinograda. Tega smo leta 1970 obnovih obenem s hlevom.« »Kdo vam je pri tem pomagal?« »Kmetijski pospeševalci so me spodbujali, naj postanem kooperant Kmetijskega kombinata v Sevnici. Spoznal sem, da je kmečka sila premajhna, da bi obdelovala na star način. Sicer sem bil pa že od 1956. leta član obnovitvene zadruge Za-bukovica.« »Na kakšen način vam je Kmetijski kombinat pomagal, da ste lahko vse obnovili?« »Kmetijski kombinat mi je dal strokovne nasvete, načrte in kredit. Postavil sem nov hlev in kupil plemenske krave in telice.« »Koliko kredita pa ste dobili?« »Prvič sem dobil 30.000 dinarjev; ko je stari hlev še stal, sem prvi obrok že odplačal. Navsezadnje mi je zmanjkalo denarja za dogotovi-tev, pa sem dobil še 30.000 dinarjev. Takrat sem bil eden prvih v vseh treh občinah (Sevnica, Krško, Laško), ki se je spustil v kaj takega.« »Precej pogumen korak...« »Res, pa tudi veliko trpljenja in sivih las. Kar dobiš, moraš vrniti — kredit je posojilo, ne darilo. Vaščani v začetku niso razumeli: zaradi povojnih izkušenj so še vedno nezaupljivi, pa so govorili, da je vse, kar imam, zadružno. Počasi pa so se tudi drugi ogreli za kooperantski odnos. Seveda ne vsi — vsi se nikoli ne bodo.« »Kakšno mehanizacijo imate?« »Traktor, kosilnico, samonakla-dalko, molzni stroj — pa kaj bi našteval: imam vse, kar potrebujem. Zdaj bodo prišli na vrsto bivalni prostori. Čas je, da začnem skrbeti tudi za osebni standard.« S ponosom mi Ivan Jazbec razkaže gospodarsko poslopje: hlev, ogromen prostor za spravilo sena, silos, pa štiristo litrski zbiralni bazen za mleko. Ta zbiralnica je ena od 57 postaj, v katerih se vsak dan zbira mleko kmetov kooperantov sevni-škega kombinata. »Seveda je s tem precej dela,« se v pogovor vključi gospodinja, »kmetje prinašajo mleko zvečer in zjutraj in vsakokrat je za tri ure dela. Pri nas se dnevno zbere okrog 200 litrov mleka, ki ga potem zjutraj odpeljejo.« Gospodar je preskromen, da bi o tem govoril, zato me tovariš Ješelnik opozori: »Vprašajte ga kaj o njegovem družbenopolitičnem delu.« »V krajevni skupnosti Zabukovje sem član izvršilnega odbora, sem pa tudi sekretar vaškega odbora Podvrh in sekretar krajevne konference SZDL Zabukovje. Vaški odbor je pobudnik izgradnje vodovoda in ceste, pridobiva pa tudi ljudi za proizvodne skupnosti.« Direktor kombinata pripomni: »Toliko, kolikor so po letu 1970 napredovali kmetje, toliko je napredovala tudi krajevna samouprava. Družbenopolitična aktivnost je precej bolj živahna, kot je bila prej. Zdaj se na primer ni več težko dogovoriti za kakšno skupno akcijo — za gradnjo ceste ali kaj podobnega.« Z vsem, kar pridelajo in naredijo, zaslužijo Jazbečevi 5.500 do 6.000 dinarjev mesečno in na ta dohodek so se že kar navadili. Seveda za to vsi trdo delajo: oče, mati, dve hčerki in sin. Le težko bi verjel, če ne bi videl pa lastne oči. Streljaj daleč od Jazbečeve domačije se raztezata njivi koruze. Le malo sta narazen, zato je razlika med njima toliko bolj očitna. Na bližnji, prvi, so koruzna stebla košata, listje pa temno zeleno; na drugi njivi so stebla precej bolj redka in listje rumenkasto, kot da bi ga kaj požgalo. Povedo mi, da je ta koruza sosedova: gnojil jo je s hlevskim gnojem in jo okopaval. Prva njiva je Jazbečeva: dali so ji umetnega gnoja in je sploh niso obdelovali. Če bi mi to, kar sem videl, kdo pripovedoval, bi mislil, da dela reklamo za umetna gnojila. Jazbečeva kmetija je bila le ena od šestih, ki sva si jih s tovarišem Je-šelnikom ogledala. Povsod so rezultati preusmeritve in preureditve dobro vidni. Vsi so zadovoljni — kmetje in kombinat. HRANILNICA IN KREDITI Vseh teh preusmeritev in obnovitev bi bilo verjetno občutno manj, če ne bi v sklopu Kmetijskega kombinata Sevnica delovala tudi Hranilnica in posojilnica. Le-ta seveda deluje po istih zakonih in principih kot druge sorodne ustanove; med ostalim je tudi včlanjena v Zvezo •hranilnic—in posojilnic Slovenije. Pred letom 1065 so bila v njeni pri-stojno$ti celo bajanja potrošniških kreditov, čemur se kombinat zdaj seveda izogiba. Po ustanovitvi TOZD Obrat za kooperacijo so kmetje bolj začutili, da je ta hranilnica njihova in so kmalu pričeli povečevat hranilne vloge. Takrat so se tudi sprostili krediti za obnovo kmečkih gospodarstev. Stalnih hranilnih vlog je približno 8 milijonov dinarjev, računajo pa, da bodo vloge že v letošnjem letu dosegle 10 milijonov. Večina teh sredstev je angažirana v kreditih za mehanizacijo kmetov kooperantov. Občasno prosta dovoljena sredstva od hranilnih vlog uporablja tudi kombinat za obratna sredstva. Za kmeta je veliko bolj vabljivo, da ima svojo hranilnico in posojilni- co, kot pa da ima opraviti z »navadno« banko. Hranilnica posluje tako, kot vsaka siceršnja banka: ima svoj izvršilni odbor, kreditni odbor, skupščino ipd. Ob sprejemanju letnega programa se v kombinatu dogovorijo o poudarku na določenih investicijah, ki so prej natančno proučene in načrtovane glede na potrebe tržišča. Razpišejo še natečaj, na katerega se kmetje-paglašajo; strokovna služba preveri ali posamezni kmetje lahko prevzamejo takšno obvezo (preveri kmetovo ekonomsko moč, proizvodne uspehe, stanje gospodarskih objektov in podobno) in ta služba dobljene podatke posreduje kreditnemu odboru Hranilnice, ki potem odloči, kdo prevzame katero od obvez. POSPEŠEVANJE: DEL NAPREDKA Ustrezno z obsegom potreb se je razvijala tudi pospeševalna služba. Trenutno imajo 6 pospeševalcev. Ta služba je razdeljena po usmeritvah proizvodnje, vsak pospeševalec pa je tudi vezan na določen kraj. Pojavlja se problem financiranja pospeševalne službe, ki ne dela samo za kombinat in njegove kooperante, marveč za vse kmete v občini, le-ta pa je finančno zelo minimalno udeležena. Tako se pospeševalna služba preživlja z dohodki, ustvarjenimi pri odkupu. PROIZVODNE SKUPNOSTI Direktor sevniškega kombinata, tovariš Albin Ješelnik, mi je na vprašanje o samoupravnih odnosih v njihovi delovni organizaciji, povedal tole: »Pri nas se vse samoupravljanje odvija v samem proizvodnem okolišu, kjer obstajajo in delujejo proizvodne skupnosti, kot na primer skupnost proizvajalcev ribeza, proizvodna skupnost za mleko (ki jih je 8), pa sadjarska, vinogradniška, strojna (teh je 14) in druge proizvodne skupnosti. Vsaka od teh skupnosti ima svoj samoupravni organ. Proizvodne skupnosti so združene v proizvodnih okoliših, ti .pa so združeni v TOZD Obrat za kooperacijo. Vsaj vsak tretji kmet je v nekem samoupravnem organu! Samoupravne proizvodne skupnosti obstajajo od leta 1974 dalje. Vsaka je registrirana na občini. Vse kaže, da se bo v bližnji prihodnosti vsa investicijska dejavnost opravljala preko teh skupnosti. Tako bo manj možnosti kreditiranja posameznega kmeta — kreditirana bo samoupravna proizvodna skupnost. Na primer: 10 kmetov bo izrazilo željo, da bi na določeni površini napravili nasad jabolk. Ustanovijo -sadjatSko proizvodnjo skupnost in zdaj investiramo v skupnost; če bi tako investirali vsakemu posamezniku, bi se kregali za meje. Nasad se tako obravnava kot enota, katere nosilec je ta sadjarska proizvodne skupnost.» NE LE Z ROKAMI, - - TUDI S SRCEM Na lastne oči sem se prepričal, d3 ljudje, ki združujejo delo v Kmeti]' skem kombinatu Sevnica, imajo srce za zemljo in za svojega sočloveka kmeta. Pomagajmo mu, kolikor seje da, da bi proizvajal več in čim bolje> prav tako pa ravnajo tudi z zemlj0, MATJAŽ MARINČE^ GOSTINSKI NAČRTI SOZD Mercator razvija in dviga gostinstvo na Dolenjskem, v Zasavju in Ljubljani — Leta 1980 nov hotel »L« LJUBLJANA, 27. — Široko zasnovani srednjeročni načrt razvoja gostinstva in hotelirstva v okviru SOZD Mercator, ki združuje pod svojo streho 7.500 delavcev in tisoč vajencev v 18 delovnih in 32 temeljnih organizacijah, med njimi okoli 850 gostincev, predvideva tudi gradnjo prvega hotela L kategorije v Sloveniji, in sicer na GR v Ljubljani. Po načrtu gre za gradnjo dva-najstnadstropne hotelske stolpnice s 550 posteljami (sobe bodo samo eno in dvoposteljne), v vrednosti 250 milijonov din. Prostor za ta luksusni hotel je investitor našel v načrtovanem trgovskem kvadratu med Linhartovo in Titovo cesto v okviru razvijajočega se Gospodarskega razstavišča. Ob številnih specializiranih restavracijah, kot so ribja, jugoslovanske nacionalne in klasične bo, kot pravi Sašo Žabjek, direktor DO Mercator — hoteli gostinstvo, gostom na voljo nad 600 parkirišč, med njimi kar 300 pod streho. Hotel bodo zgradili oziroma opremili tako, da bodo stalni obiskovalci, delovne organizacije, lahko imele v njem tudi lastne stalne razstave. Srednjeročni program DO Mercator hoteli gostinstvo, v kateri kot TOZD nastopajo hotel Ilirija z 11 delovnimi enotami, hotel Sremič v Krškem s 13 enotami, Jelka Hrastnik z več delovnimi enotami ter ljubljanski kavarni Evropa in Nebotičnik, skupaj zaposlujejo 540 delavcev, predvideva tudi obnovo ter gradnjo vrste drugih gotinskih in hotelskih hiš. Ilirija se na primer pripravlja na gradnjo pivnice nasproti gostilne Keršič na drugi strani Celovške ceste, v Šiški, ki se bo morala v kratkem umakniti. Gre za gostinsko zabaviščni lokal, (stalni zabavni program), prijetno novost, s 600 sedeži v vrednosti 30 milijonov din, ki se bo naselil na prostoru nekdanje ljubljanske poštne postaje, postiljo-na. Nekdanjo gostilno »Dr O« ali zdajšnji Tikveš ob Večni poti so pravkar obnovili in spremenili v makedonsko nacionalno restavracijo, v kateri je enkrat več sedežev kot doslej. Kar zadeva prisotnost SOZD Mercator v Zasavju, je novi hotel B kategorije Sremič v Krškem s 160 ležišči tik pred otvoritvijo. Da gre za moderno hotelsko hišo pričajo bar, šeststezno kegljišče, restavracije in ne nazadnje naložba 54 milijonov din, pa tudi njegova arhitektonsko prijetno oblikovana notranja in zunanja podoba. Tudi gostinski TOZD Jelka Hrastnik je pred večjo naložbo: 20 milijonov din, ki jih namerava vložiti v gradnjo moderne samopostrežne restavracije z zmogljivostjo do tri tisoč obrokov. Hkrati z njo bodo zgradili manjši hotel s 70 ležišči do 1979. leta. Posebnost te naložbe predstavlja dogovor hrastniškega gospodarstva, ki s skupnimi močmi zbira denar za to samopostrežno restavracijo. Močnejšo renesanso bo vsak čas doživela tudi stoletna ljubljanska kavarna Evropa, ki bo za svojo ob' novo, do konca leta porabila ok®. 10 milijonov din. Kuhinjo in slaš®1' čarno bodo preselili v klet kavar®3 pa razdelili na tri namensko različ® lokale: del prostora bodo preure®’ v klasično kavarno v avstroogrsk®13 slogu s preloma stoletja, drugi del ® slaščičarna, tretji pa snack bar, v.k® terem bodo gostom na voljo kuli®3 rične specialitete od ajdovih žgan®3 in obare do sirovih štrukljev. Kar zadeva zamisel razvoja in I,a< daljnjo usmeritev gostinstva in h®‘,{ lirstva v okviru SOZD Mercator) zdaj, ko so na dlani prvi uspehi k rezultat enotne nabave in skup®( vzdrževalne službe predvsem Ljubljani, na vrsti nadaljnje vseh' sko povezovanje med gostinci i® govci, ki se ukvarjajo tudi z g°s!^ stvom. Mercatorjeva trgovina namreč v nad 80 bifejih zaposl®3 še kakih tristo delavcev, gosti®3^ podjetje Idrija, razdeljeno na TOZD, pa nastopa kot tretja g08*1 ska grupacija. (Po »Delu«) Preskrba s svežim mesom in mesnimi izdelki Sveže meso in mesni izdelki so ar ^kli, s katerimi poslovalnice in mesnice že vrsto let niso založene tako, kot bi želeli. |.,Do leta 1974 smo pitali zelo ve-nko govedi visoko kakovostnega niesa (baby-beef); meso je bilo namenjeno za izvoz. Cena pitanja za tevoz je bila pogojena z izvozno ceno. Živina je bila pitana s hrano, katere sestavine so bile uvožene; jakšno hrano je narekovala tehnologija. V letu 1974 je prišlo do prepovedi izvoza mesa na področju *~CrS, predvsem pa v Italijo, zato je odo treba vso izvozu namenjeno ži-v'.no prodati na domačem trgu po n,zj*h cenah. Zvezna direkcija za re-zervc je posredovala z intervencijskimi cenami, sorazmerno z višino Cen domače potrošnje. Takšno sta-nJe je narekovalo zakol živine in 2arnrznitev mesa tako doma, kakor v 3 tujini. Posledica tega je bila, da je 0 2animanje za pitanje upadlo, zaklali 1 ^rno vsa teleta in pričelo se je ob-, dobje pomanjkanja določenih vrst e mesa. e Podobno stanje je nastalo tudi pri a Phanju prašičev. Nizko določene mal°proclajne cene svežega mesa niso v skladu s stroški pitanja. Proi- zvajalci zahtevajo vedno višje cene za prašiče, mesna industrija pa ima pri proizvodnji izgubo. V letu 1974 je izšel predpis, da so minimalne odkupne cene za goveda, prašiče, teleta in ovce enake zagotovljenim cenam in prav te so izhodiščna postavka za izračun maloprodajnih cen. Tako se je proizvodnja mesa znašla v veliki dilemi. Proizvajalec živine mora prodajati po višji ceni, ker mu minimalna oziroma zagotovljena cena ne pokrivata njegove proizvodne cene, klavnica pa živine ne more kupiti po višji ceni, ker ima prodajne cene izračunane na minimalnih oziroma zagotovljenih cenah. Če hočemo obratovati, moramo v tej zapleteni situaciji popustiti v našo škodo, izguba v mesni proizvodnji pa nam je na osnovi prikazanega položaja jasna. Izračun cen za prašiče v sedanjih razmerah je naslednji: — 1 kg živega prašiča za proizvodnjo svežega mesa: 21,00 din fco klavnica; — 1 kg živega prašiča za proizvodnjo mesnih izdelkov: 19,50 din fco klavnica. Današnja odkupna cena za 1 kg teže živega prašiča je 23,00 din fco az Vahčič streže kupcem v prodajalni v Mesarski ulici 1. hlev proizvajalca. Iz prikazanega izračuna smo ugotovili naslednjo razliko: — 2,80 din za 1 kg pri proizvodnji mesa — 4,30 din za 1 kg pri proizvodnji mesnih izdelkov v škodo klavnic. Vse zagotovljene, minimalne in obračunske cene za goveda in prašiče je država predpisala in izračunala na osnovi proizvodne cene koruze, katera bi znašala po teh izračunih 1,80 do 2,00 din. Za takšno ceno pa koruze nikjer ni mogoče dobiti. Takšen položaj je potegnil za seboj celoten proizvodni in predelovalni proces naše proizvodnje mesa. Zadnja podražitev mesa ne bo prinesla izboljšanja preskrbe z mesom. Cena telečjega mesa se je dvignila MERCATOR — VELEPRESKRBA, TOZD TMI, je v Mesarski k v Ljubljani. Priprave za združitev v delovno organizacijo Konditor V skladu s programom razvoja celotnega gospodarstva v državi, po katerem predstavlja enega izmed osnovnih elementov povezovanje trgovine s proizvajalnimi organizacijami na osnovi skupnih vlaganj in soudeležbe pri ustvarjenem dohodku oziroma pri delitvi tveganja, je slaščičarsko podjetje KONDITOR Ljubljana že pred časom izrazilo željo, da bi združilo delo in sredstva v okviru sestavljene organizacije združenega dela Mercator Ljubljana. Slaščičarsko podjetje je bilo ustanovljeno leta 1952. Podjetje se ukvarja z: — izdelovanjem in prodajo vseh vrst slaščičarskih in pekarskih izdelkov, — prodajo mleka in mlečnih izdelkov, kruha in peciva, — prodajo izdelkov iz sladkorja in kakavov, — prodajo kav.e in kavnih mešanic, — prodajo tobačnih izdelkov in vžigalic ter — pripravo, prodajo in serviranjem vseh vrst hladnih jedil. Posebna skupna komisija je že pred časom pripravila elaborat o združitvi kot posebno gradivo. Nova komisija je vzela za osnovo drugo časovno obdobje opazovanja in mora do 10. oktobra pripraviti noveliran elaborat. Rok za izdelavo komercialnega in investicijskega programa za naprej je 15. oktober. Celotno delovno gradivo bodo delavci Konditorja obravnavali na zborih v času od 15. oktobra do L novembra in razpisati referendum o združevanju, za čas od 15. do 20. novembra. Delavski svet SOZD Mercator bo o združitvi odločal v času od 20. do 30. novembra letošnjega leta. MATJAŽ MARINČEK samo za toliko, za Kolikor je država bonificirala potrošnjo svežega telečjega mesa, to je 3,00 din za kilogram žive teže. S 1. 7. 1977 je bila ta premija ukinjena in za isto vsoto zvišana cena svežega mesa. Pri prašičih se je cena svežega mesa dvignila za 50 odstotkov zaprošene razlike, kar pomeni, da te cene niso rešitev naše proizvodnje svežega mesa. Izboljšanje založenosti naših mesnic pričakujemo tedaj, ko bodo urejeni medsebojni odnosi in sklenjeni samoupravni sporazumi z vsemi faktorji v tej proizvodnji; Sem spadajo proizvajalci kortKgfj ječmena, kmetje in družbena pit*-jišča, klavnice in trgovina. S pošter« nim pregledom vseh stroškov, vseh proizvodov, bomo dobili pravo prtik zvodno ceno žive živali in ceno sv<£ žega mesa, s tem da država ne bo določala maloprodajnih cen po svoji presoji in bo upoštevan stroškovni princip. JANEZ SELAN i ^ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHnnnii Čestitamo! Tovarišica Jožica Blaznik, direktor TOZD Kavarna Evropa, je 26. septembra diplomirala z odlično oceno na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju in tako uspešno zaključila študij II. stopnje. ^ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiii NOVOTEKSOVO * PRIZNANJE SOZD MERCATOR Tekstilna tovarna NOVOTEKS v Novem mestu praznuje letos svojg 30-letnico. Delavski svet podjetja je na svojem zasedanju dne 11. avgusta sprejel sklep, da SOZD MERCATOR podeli priznanje za dolgoletno in uspešno poslovno sodelovanje. Lično izdelano priznanje smo že prejeli in smo nanj ponosni, saj je dokaz več za Mercatorjevo uspešno i poslovno politiko. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUI Rekli so Idealno bi bilo, da bi, ko gremo pb dveh z dela, stopili na tehtnico, kp>i kazala, koliko moči, živcev in možganov smo porabili, pa bi na osnovi tega ovrednotili delo, ki ga je posameznik tega dne opravil. (Nedeljkovič Vukadin, V. d. namestnika generalnega direktorja SOZD Mercator, na 2. zasedanju delavskega sveta Delovne skupnosti SOZD Mercator, 8. septembra 1977, v razpravi pripomb oziroma dopolnitev osnutka pravilnika' ^ o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev Delovne skupnosti SOZD Mercator.) Škrlj Božof upravnik Počitniškega doma v Dajli Malokdo ody delavcev Delovne skupnosti SOZD Mercator ve o tovarišu Božu Škrlju kaj več kot to kar smo napisali v naslovu, pa čeprav je njihov sodelavec in član kolektiva. Poznajo ga vsi tisti, ki so že letovali v Dajli in jih je sprejel ter bil ves čas pri roki, prijazen in pripravljen ustreči. Zato smo v ured- ništvu sklenili, da ga v tej številki malo podrobneje predstavimo. Tovariš Božo se je rodil 10. maja 1927. leta v Tinjanu blizu Pazina v revni kmečki družini, kjer je hodil tudi v osnovno šolo. Istra je bila takrat pod italijansko okupacijo in je bil zato pouk v šoli italijanski. Šolanje »malega Bože«, kot so ga začeli klicati že takrat, je prekinila vojna, v katero se je vključil 1943. leta, najprej kot aktivist in nato kot borec I. brigade »Vladimira Gora-tana«. Na posebno zahtevo Komiteja Komunistične partije Hrvatske in Oblastnega komiteja SKOJ za Istro je bil premeščen med istrske kurirje, zadolžene za prenos partizanskega tiska iz ilegalnih tiskam v vse dele Istre. Po končani vojni je Božo ostal kurir, le da je bila njegova pot krajša, saj je skrbel za zvezo med uredništvom »Glasa Istre« in drugimi ustanovami na Reki. Zanimati so ga začele tudi knjige. Učil se je ruščine, vpisal se je na srednjo kmetijsko šolo in jo leta 1956 tudi končal. Zaposlil se je v Kmečki delavski zadrugi v Dajli, kjer je delal na različnih delovnih mestih, od referenta do direktorja TOZD PIT Umag, kot se zadruga danes imenuje. V Dajli je spoznal tudi ženo Lucijo in si ustvaril družino. Ima dva sinova: starejši Davor dela v PIT Umag, mlajši Boris pa hodi še v osemletko. Leta 1975, ko je bil zgrajen počitniški dom, se je javil na oglas za upravnika doma in bil sprejet. Tovariš Božo je tudi aktiven družbenopolitičen delavec v krajevni skupnosti, je član Zveze komunistov od 1943, član Krajevnega odbora ZZB, član Poravnalnega sveta- Krajevne skupnosti, predsednik Upravnega odbora Turi--šflčnega doma Dajla, član sekreta-riata^K v Dajli in aktiven delavec v SZDL. v V »Istarskem kalendarju« za leto 1946 je v članku z naslovom »Ju-nački istarski kurirji« o Božu napisano tole: »... Njega smo klicali enostavno naš mali Božo. Ni mnogo govoril, ampak se je vedno smehljal in kadar smo iskali dobrovoljce za MILENA ARTAČ Med letošnjimi jubilanti je tudi Milena Artač, vodja obračuna osebnih dohodkov v Mercator — Ve-lepreskrba, TOZD Grosist, ki obhaja dvajsetletnico svojega dela v Mercatorju. Pred dvemi desetletji je prišla v kolektiv Hrane. Z veliko vnemo se je lotila obračunavanja osebnih dohodkov, še raje pa je delala kot finančna knjigovod-kinja. Vse njene ambicije so bile usmerjene v fi- nančno knjigovodstvo, vendar se ji želja, da bi ostala pri tem delu ni izpolnila. S priključitvijo Hrane k Mercatorju se je spet znašla pred plačilnimi listami in v obračunu osebnih dohodkov ostala vse do danes. Njeno delo je povezano s številkami in z ljudmi. Prav tu je treba imeti veliko potrpljenja, ki ga Milena črpa iz svoje vesele narave. Le-to smo že dostikrat občutili na izletih, ko je vselej veselo zapela v družbi. Vedno pa človek ne more biti dobre volje, mi je zatrjevala Milena, včasih izbruhne tudi jeza na plan. Najin pogovor sva začeli z obujanjem spominov na prva leta njenega dela v Mercatorju. Milena je povedala: »Takrat je bil drugačen način obračunavanja. Številk se ne da primerjati, kakor tudi ne osebnih do- hodkov, ki so bili nizki. Veliko je bilo nadurnega dela. Kolektiv Hrane je tedaj štel 350 ljudi. Med seboj smo se vsi dobro poznali in si pomagali pri delu in tudi drugače. Privoščili smo si tudi precej proslav in zabav, ki sicer niso bile razkošne, zato pa tem bolj prijetne.« Leta 1963 se je kolektiv odločil za združitev z Mercatorjem. Takratni čas je tovarišici Mileni ostal takole v spominu: »Bili smo med zadnjimi v tistem obdobju, ki so se združili z Mercatorjem. Vedeli smo, da bomo tako združeni bolj uspešni, vendar nam je bilo vseeno hudo, ko smo se razšli. V Mercatorju smo se hitro vživeli. Premeščena sem bila v obračunski oddelek, čeprav sem ves čas želela priti v finančno knjigovodstvo.« Z leti se je njeno delo spreminjalo; največ novosti je prišlo z elektronsko obdelavo podatkov, ki je odpravila mnogo zamudnega računanja, vendar je še vedno človek tisti, ki pripravlja podatke in odkriva napake. »Pri tem delu,« je pripovedovala Milena, »sem spoznala duševnost ljudi. So takšni, ki se zaradi napačno obračunanega osebnega dohodka, ki ga takoj popravimo in povrnemo razliko, prepirajo, tudi za 10 din, če pa dobijo morda pomotoma več, so lepo tiho. Ugotovila sem tudi, da se tisti, ki nastopajo službo ob petkih in ob koncu meseca ponavadi izkažejo kot slabi delavci.« Tovarišica Milena ima danes štiriinštirideset let. Za njo je že veliko let službe, dvajset v Mercatorju. Kot je sama povedala, so ji ta leta hitro minila. Iz meseca v mesec so jo priganjali obračuni, zato so bili meseci zanjo kratki, čeravno se nam zdijo pri porabi denarja dostikrat predolgi. Ob jubileju se čestitkam pridružujemo tudi sodelavci glasila in ji želimo, da bi se še naprej lepo počutila v svoji delovni sredini in uspešno delala na svojem delovnem mestu. NADA RIHTAR stražo, se je prvi javil. Vsa njegov* pojava je izžarevala pripadnost >1 veliko nesebičnost — prav zaradi tega smo ga imeli radi.« In tak je Božo tudi danes. O počitniškem domu in o svojih gostih pove tovariš Božo vse najlepj še. V pogovoru z njim dobiš vtis, & je v dom kar zaljubljen in da j( ponosen na svoje delovno mesM Pravi, da je dom lep in funkcionale11, prebivalci Dajle pa so zelo zadO' voljni, da so dobili tako lepo urejd1: turistični objekt, poleg tega pa tisti’ ki stanujejo blizu doma, lahko odda' jajo sobe za potrebe Mercatorja' Poudaril je, da bi morali to oblik11 sodelovanja razširiti, in bi na način lahko povečali zmogljivo*1; 1 •»»••til • • doma, saj kuhinja lahko pripravi v kot 200 obrokov hrane. v. 0' Lepa je vaša dežela V času počitnic prihajajo v na*1 delovne sredine številni novi sodelavci. Za mesec, nekateri co1 za dva, pomagajo pri delu, da n pridobijo nekoliko znanja in sevet|,| tudi, da kaj zaslužijo. j V Delovni skupnosti SOZD je1 sektorju za avtomatsko obdelav podatkov šest tednov opravi)2! prakso Aleksander LukasievvicZ n Szczecina na Poljskem. V Jugosl" vijo oziroma v naš kolektiv je lOl dvaindvajsetletni študent ekon mije prišel preko AISEC — medn2 rodne organizacije študentov ek1’' nomije, ki skrbi za izmenjavo tuj študentov. Ste si sami izbrali Jugoslavijo? »Da. Izbiral sem med Velik, Britanijo in Jugoslavijo ter se odloc f.® vašo deželo, o kateri sem že ve-1'ko slišal.« Srečanje z Jugoslavijo je bilo zanj nekaj posebnega, še posebno, ker je u preživel dalj časa — kar poldrugi mesec. To sicer ni bilo njegovo prvo Potovanje v tujino (bil je že v neka-erih vzhodnoevropskih državah), Vendar toliko bolj mikavno, ker 'jtradi strogih ukrepov pri izdajanju novoljenj oziroma potnih listov, redki Poljaki potujejo v Jugoslavijo. Aleksander je zgovoren fant. Angleščina mu lepo teče, čeravno je na to ena njegovih redkih priložno-stl; da J0 govori. Pripovedoval mi je 0 svoji deželi, ki je tudi tako lepa kot nasa, o mestu Szczecin, ki-je za polo-y!Co manjše od Ljubljane, o šolanju, 1 Je podobno našemu. Še več pa je Sovoril o svojih vtisih o Sloveniji, o asih ljudeh in našem življenju. Pohvale so kar deževale. »Lepa je, vaša dežela. V glavnem sem spoznal le Slovenijo, kije geografsko zelo razgibana. Privoščil sem si nekaj izletov. Ogledal sem si Maribor m Pohorje, Ptuj, Postojno, seveda pa sem mera! videti tudi. vaše morje. Bil sem v.Vrsarju, kar deset dni pa ste mi bmogočili brezplačno bivanje v Dajii, Vaši ljudje so prijazni in kar mi je bilo še posebno všeč, so zelo sproščeni. To sem občutil povsod: pri delu, v družbi in na ulici. Tovariš Ogrin je bil odličen mentor pri delu.« Ste pridobili : ij praktičnega znanja? »Nekoliko vsekakor. Bolj kot samo delo na računalniku, ki ga poznam, saj to smer študiram in ga tudi praktično opravljam na fakulte- ti, me je zanimala sama organizacija dela pri vas. Mislim, da je ta v Mercatorju dobra, ker drugače ne bi tako uspevali. Videl sem številne vaše trgovine v Ljubljani, ki so moderno opremljene in dobro založene, peljali pa ste me tudi v ptujsko blagovnico in skladišče.« V Ljubljani je spoznal nekaj novih prijateljev. Stanoval je v študentskih domovih in tu je navezal stike s kolegi iz Beograda in drugih krajev naše domovine. Z dopisovanjem bodo spomini na Jugoslavijo ostali še dolgo sveži. Najino kramljanje sva morala končati, kajti to so bile zadnje minute Aleksandrove prakse v Mercatorju. Treba se je bilo posloviti od prijateljev in sodelavcev in vseh tistih, s katerimi je sodeloval v Mercatorju. Naj zapišem še to, da se je ■H □Ji ponekod poslovil z rožami, iz česar lahko sklepam, da smo postali njegovi dobri prijatelji. Moje zadnje vprašanje je bilo morda nekoliko neumestno, pa sem ga vseeno pobarala, kaj si je kupil za denar, ki ga je v tem času zaslužil, »Nekaj osebnih stvari in pa gramofonske plošče z moderno glasbo, ki jo izvajata ansambla Pink Floyd in Santana. Pri nas jih ni dobiti, vsaj ne najnovejših hitov, zato bodo te plošče popestrile mojo diskoteko.« Tovariš Aleksander Lukasiewicz je že lep čas spet doma v Szczecinu ob Baltiškem morju, kjer verjetno znancem in prijateljem pripoveduje o nekem mestu Ljubljana v Jugoslaviji, o njegovih ljudeh in navadah: In upajmo, da prav tako lepo, kot je to povedal za naše glasilo. NADA RIHTAR :..zz .• - - ■ .-T ' :.:Vz * KI POROČAJO - ______________ Jože Renor —■ TOZD Grmada IZLET V ZGODOVINO , 27. maja zvečer se je 50 članov oiektiva TOZD Grmada z avtobu-j?111 odpeljalo na izlet v SR Bosno in Hercegovino. Okrog 23. ure je obus že vozil skozi moderni in n <>(-'no razsvetljeni Zagreb. Dalje <,as je pot vodila skozi Novsko v avonski Brod, kamor smo prispeli sr, en'^ z.iutraj- Tu sem se nehote lomnih kako smo leta 1945 ob lijoči vdrli v mesto in ga osvobodi-kihi^č 80 že tisti časi ■ • • Ko po toli-tokrat v svobodi in zado-2 Jstvu> spet ponoči potujem, se mi Ah daljna krvava vojna kot sanje, kač ^avonskem Brodu smo preč-ce ' Savo in skozi Bosanski Brod, 2en er naftne industrije ter mimo ju.nic®; železarskega velikana, v lj|.ranjih urah prispeli v Sarajevo. Us.Ce. 80 bile prazne, zato smo se av* Pred moderno železniško v je bila zgrajena po vojni, aj. ..jki in znani mladinski delovni g1!1 Sabac — Sarajevo. ze| evi,ne nove soseske, urejene bn nice’ ceste ter velike in moderne Po ®0vnice pričajo, da se je Sarajevo 10 „°Jni hitro in vsestransko razvija-Zt)a eveda, smo si v mestu ogledali raiev1"ite džamije- Baščaršijo (sa-'henien P™ter°SSo), v muzej spre-trgov v hlS0 bogate srednjeveške tosti ske družine in druge znameni- Cavnu’Skalismo tud' krai’ kjer je atem ° ”nncip leta 1914 napravil sledat na avstrijskega prestolona-iePri* Pranca Ferdinanda, s čimer prvo .8al islcro, ki se je razplamtela v Na.v«ovn° vojno, visokim IZl,et .se ie nadaljeval prek sm0 r,r' p anin in v večernih urah nja veiiuPek v Konjic. kjer se zače-kidroce Umetno jezero Jablaniške kot 3o Jezero je dolgo več Uko i^p . ornetrov — približno to-ri tudi slovenska obala od Ankarana do Lucije. Znano je, da ima SR Bosna in Hercegovina mnogo rek, ki so primerne za hidrocentrale in graditi so jih pričeli že kmalu po vojni. Videli smo nekaj vejikih hidroenergetskih objektov, ki dajejo velike količine prepotrebne električne energije, kot na primer Jablanica ter Jajce I in II. Le-ti so precej prispevali k razvoju republike in Jugoslavije kot celote. Vreme je bilo lepo in kilometri vijugaste ceste po slikoviti dolini reke Neretve so bili hitro za nami. Peljali smo se mimo zgodovinskega Prozora, kjer se med drugo sve-tovno-vojho bile hude borbe. Tu je maršal Tito v IV- ofenzivi poslal borcem znameniti kratek ukaz: »Prozor mora danes pasti!« Borci so ukaz vestno izpolnili. Okrog poldneva- drugega dne izleta smo prispeli v Jajce, kjer smo si med ostalimi znamenitostmi ogledali tudi bunker, iz katerega je maršal Tito v letu 1943 nekaj časa vodil borbo,partizanov; in v muzej preurejeno stavbo, v kateri je bila rojena FLRJ, v kateri je bilo zgodovinsko II. zasedanje AVNOJ. Soglasno smo se odločili, da si ogledamo tudi Kozaro, ta znameniti in veličastni spomenik naše revolucije. Bili smo prevzeti nad lepoto Kozaraškega hribovja in nad mogočnostjo spomenika, postavljenega v čast 20-tisočim padlim borcem na Mrakovici. Še posebej se bomo spominjali govora profesorja zgodovine iz Prijedora, ki nam je po poti od spomenika na Mrakovici do Prijedora , čustveno in prepričljivo pripovedoval o strašnih bitkah ter o grozodejstvih, ki jih je okupator prizadejal nikoli pokorenim prebivalcem Kozare. Na koncu je dejal: »Dragi tovariši Slovenci, dragi člani kolektiva Mercatorja, kar sem vam opisal, je le drobec zločinov, ki jih je okupator izvršil nad našim nedolžnim prebivalstvom. Ne dovolimo in • ne dovolite nikoli več, da bi nas tujci podjarmljali. Naj živi bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov! Naj živi SFRJ! Naj živi naš največji sin — predsednik Tito!« Vsem nam je bila še pred očmi Kozara, ko smo že v daljavi iz avtobusa zagledali spomenik žrtvam velikega koncentracijskega taborišča v Jasenovcu, ki stoji na levi strani Save, torej v SR Hrvaški. Čeprav se je že mračilo in je do spomenika dober kilometer hoje, smo si ga složno ogledali. Postavljen je na kraju, kjer so ustaši in Nemci na najbolj zverinski način pobili več kot 700 tisoč naših rodoljubov, kar je več kot tretjina vseh padlih Jugoslovanov v drugi svetovni vojni. Taborišče je bilo načrtno zgrajeno na močvirnem področju blizu Save: ljudi so z žicami vezali po dva do štiri skupaj in jih potem žive pometali v Savo. Nekateri nacisti in ustaši so prav tekmovali, kdo bo pobil več nedolžnih žrtev. Bila je že trdna noč, ko smo se s tega največjega pokopališča jugo- slovanskih rodoljubov odpeljali proti domu. V dveh dneh smo videli nižinsko Slavonijo, gričevnato Bosno, gorato Hercegovino, zgodovinsko Jajce, Sarajevo — Orient, borbeno Kozaro, v črno odeti Jasenovac... Še več: videli smo ljudi, ki so kljub vojnim strahotam vzeli usodo v svoje roke, ljudi, ki zdaj nezadržno in neutrudno gradijo samoupravno socialistično Jugoslavijo. DOBRODOŠLI NOVI UČENCI V mesecu avgustu se je naš kolektiv številčno okrepil. Pri TOZD Grmada smo sprejeli v uk 35 učenk in učencev. Dejstvo je, da gre pri tako velikem kolektivu vsako leto v pokoj več delavcev in če hočemo, da delo v naših prodajalnah teče nemoteno naprej, moramo stalno vzgajati nove kadreTTo zahteva mnogo sredstev in truda, toda zavedati se moramo, da brez naložb v kadre m razvoja, niti napredka TOZD. . _. ........■ Spominski posnetek delavcev TOZD Grmada v Jajca Učenci so mladi in polni energije, prvi dan učenja v trgovini pa je v življenju samo enkrat, zato je še ■ posebej zanimivo prav prvo srečanje s s predstavniki kolektiva. Tudi to pot so mladi učenci z vso resnostjo in veliko odgovornostjo pričeli novo pot v življenju — v poklicu. Priznati moramo, da je ne glede na vsestransko izboljšanje pogojev za učenje, še vedno mnogo težav in te na'različne načine pestijo naše mlade učence. Takšni problemi so na pT.irer: pomanjkanje prostorov v internatih, pomanjkanje denarja za plačevanje hrane, bivanje, obleke ipd. Učenci se morajo zato voziti na dolgih progah in tako porabijo dosti dragocenega časa za prihod na delovno mesto in za pot domov. Žal so tudi primeri, da morajo učenci poleg učenja še dodatno delati, da se lahko preživijo. Skratka: težav je veliko. Prav pa je, da smo z navedenimi in drugimi težavami naših učencev seznanjeni in da jim po svojih močeh pomagamo. Koristno bi bilo, da bi se v pomoč bolj vključile tudi družbenopolitične organizacije — mladinska, partijska, sindikat itd. Skratka: Učenci so tu in prav je, da jih čim prej vsestransko strokovno usposobimo ih politično pravilno usmerimo. Vsem, ki smo šli skozi pot učenja, nam je pričetek dela ostal v globokem in trajnem spominu. Vsak začetek je težak, prepričan pa sem, da ste ga, dragi učenci, medtem že uspešno premagali. Želim vam obilo uspehov in da bi se dobro ter uspešno učili, kar bo največja nagrada za vas in za vaše starše. Jože Repše — TOZD Standard AKADEMIJA, POSVEČENA TITOVIM IN PARTIJSKIM JUBILEJEM 1. julija je bila v Novem mestu v čudoviti dvorani doma JLA akademija, posvečena 40-letnici Titovega prihoda na čelo KPJ, 40-letnici ustanovitve KPS in 85. rojstnem dnevu predsednika Tita. Organizatorji slavnostne akademije so bile vse trgovinske delovne organizacije iz Novega mesta, in sicer: Dolenjka — Novo mesto, KZ Krka — Novo mesto, Mercator — Novo mesto in Novotehna — Novo mesto. Dvorana je bila napolnjena skoraj do- zadnjega kotička, izključno z delavci, ki delajo v trgovini. Upam si trditi, da je to prva prireditev v našem mestu, ki je tako v polnem številu združila v enem samem prostoru vse delavce v trgovini iz našega -območja. Pomembne misli ter spoznanja je v uvodnem govoru strnil sekretar občinske organizacije ZK Novo mesto, tovariš Janez Slapnik, ter dodal, da se moramo vsi, ne glede na pripadnost delovni organizaciji, zavzemati za čim hitrejšo realizacijo Zakona o združenem delu. Novi zakon je močna spodbuda vsem nam 22 in ko bo zaživel, bodo temeljiteje zaživeli tudi naši odnosi, trgovina pa bo laže in temeljiteje opravila svojo nalogo. Pri izvedbi kulturnega programa so sodelovali: moški pevski zbor Dušan Jereb, moški pevski zbor Maks Henigman, moški pevski zbor tovarne zdravil Krka, orkester JLA iz Zagreba, dramska igralca Iva Zupančičeva in Miha Baloh, člana KUD Dušan Jereb, tovariša Staša Volk in Jože Falkner ter dva učenca osnovne šole Šmarjeta. Vse točke so spremljali ž diapozitivi tovariša Tita in vsaki točki je sledil buren aplavz. Zadovoljni smo zapuščali dvorano z neizrečenimi željami: NAJ ŠE DOLGO ŽIVI NAŠ TOVARIŠ TITO in nas srečne vodi v samoupravni socialistični Jugoslaviji. Marija Kahne TOZD Golovec TOVARIŠKO SREČANJE DELAVCEV TOZD GOLOVEC Po reorganizaciji OZD Mercator je iz prejšnjih štirih TOZD nastala nova TOZD Golovec. V njej združuje delo nad 450 delavcev na območju občin Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje in Litije. ponavadj_se delavci med seboj spoznajo na zborih ali srečanjih, izletih, seveda v okviru TOZD. Ker pa je sedanji TOZD nastal iz več prejšnjih, se delavci med seboj prav malo poznamo. Tako je konferenca sindikata prav kmalu prišla do zamisli, da bi organizirali srečanje delavcev TOZD Golovec, s čimer so se strinjali vsi deli osnovnih organizacij in so po razpravah določili tudi kraj srečanja — grad Bogenšperk.’ Konferenca sindikata je takoj pristopila k delu ter že v juniju srečanje organizirala. Ob prihodu na prostor »pod lipami«, je vse navzoče pozdravil v. d. namestnika direktorja tovariš Jože Knavs. Vsem navzočim je zaželel dobrodošlico, dobro počutje ter medsebojno spoznavanje. Za dobro razpoloženje je poskrbel trio iz Litije, za jedačo in pijačo pa delavci sami na samopostrežen način. Organiziran je bil tudi skupen ogled gradu. Da je srečanje dobro uspelo, se vidi iz tega, da so se delavci veseli in razpoloženi šele pozno zvečer vračali domov. Za vse gre posebna zahvala konferenci sindikata ter seveda tudi samim delavcem. DOM V PIRANU POTREBEN OBNOVE Počitniški dom v Piranu, nekdaj last TOZD Emona, spada sedaj v TOZD Golovec. Po vsakoletnih zapažanjih sindikalnih delavcev je razvidno, da se za letovanje v tem domu delavci vse manj zanimajo. Razlog za to je jasen: dom je star, dotrajan, potreben temeljite obnove in tudi boljše opreme. Če ga primerjam z domom v Dajli, je razlika res velika. Zato je tudi dom v Dajli v sezoni prenapolnjen, v Piranu pa postelje ostajajo prazne. Nujno bi bilo čimprej poskrbeti za obnovo ter zagotoviti delavcem lepše letovanje, saj sta hrana in postrežba dobri, voda pa čista in topla. Čeprav je mesto staro, je v kraju samem tudi dovolj zabave in razvedrila. Novi predsednik Delavskega sveta delovne skupnosti SOZD Mercator Rudolf Breznik MARIJA ŠTULAR — Delovna skupnost SOZD SESTAL SE JE NOVOIZVOLJENI DELAVSKI SVET 25. avgusta 1977 je prvič zasedal delavski svet Delovne skupnosti SOZD Mercator, ki je bil izvoljen potem, ko so se delavci Delovne skupnosti z referendumom odločili za ustanovitev Delovne skupnosti SOZD in sprejeli statut ter samoupravni sporazum o združevanju dela. Zato so na tem zasedanju delegati najprej poslušali poročilo o rezultatih referenduma, na katerem so bile sprejete vse tri odločitve in ki se ga je udeležilo 111 delavcev, to je 81 % vseh, ter o volitvah delegatov samou- pravne delavske kontrole, ki s? jih je~ndeležilo 116 delavcev $1 84,7 %. Udeležba na referendun"1 in na volitvah je bila glede na ča* letnih dopustov zadovoljiva. Po verifikaciji mandatov so dek' gati med seboj izvolili predsednik in njegovega namestnika. V tea1 mandatnem obdobju bosta ti fun^' ciji opravljala tov. Rudolf Brezni pomočnik direktorja v razvojn0, planskem sektorju in tov. DragkJ Derglin, vodja službe finančni" sredstev v finančnem sektorju, ob že dolgoletna delavca v Mercatorj11 Po konstituiranju so delega,| poslušali’poročilo o rezultatih in poslovanju Delovne skupnosj SOZD v L polletju 1977, ugotovi periodični obračun in sprejeli skl£f; o začasni delitvi ustvarjenega hodka. Nato so sprejeli: pravilnik varstvu pred požarom in o družb^ ■ samozaščiti, V katerih so določei! pravice in dolžnosti delavcev, ^ neposredno organizirajo in izvaja) družbeno samozaščito in varuje* pred požarom družbeno premoč nje, s katerim upravljajo in preb1? ženje občanov, ter pravilnik o kol govodstvu. j! Zasedanje je bilo zaključenoj obravnavo še nekaterih drui? zadev, ki tudi spadajo v pristojn0: delavskega sveta Delovne skupno5. SOZD in sprejemom ustrezO' sklepov, in sicer o odobritvi upo^ i vozila v zasebni lastnini v službuj namene, o odobritvi oziroma p0^ nitvi stroškov izobraževanja ob 0e, in nabavi osnovnih sredstev, P.( - trebnih za nemoten potek delo poslovanja Delovne skupnosti- S tem se je za delegate delavske-sveta pričelo novo obdobje njih® samoupravne aktivnosti. Za d0.; polovico delegatov je to nj iiho’; k’ prva izvolitev v delavski svet, to L najvišji organ upravljanja v De*0 , _ _ _ _ . fiffl skupnosti SOZD, in si bodo, Pv tako kot tisti, ki jim je to že dflj mandat, brez dvoma prizadevali^ bodo upravičili zaupanje, ki so Ij ga z izvolitvijo izkazali njihovi so i lavci v samoupravnih delovnihs pinah. ^ Jože Vaupotič — j Mercator — Panonija 5 Uspela modna revija V PTUJU Prirejanje modnih revij je v naši ' delovni organizaciji že tradicional-n°- To je oblika neposrednega pri-‘ kazovanja modnih novosti, ki jih ' budijo naši proizvajalci konfekcije ’n obutve. Pri tem pa tudi trgovina • °mogoča potrošnikom, da se sezna- I niio s ponudbo blaga iz prodajaln, ’ Saj prikazane modele večinoma nu- II dimo v prodajni mreži. J V soboto, 24. septembra, smo l Prek Centra za sodobno oblačenje iz Mubljane uspešno prikazali vrsto * modelov oblačil in obutve za jesen in ;l.! z’mo. Modeli so bili nagrajeni z nav-® dušenim ploskanjem in odobrava- njem prisotnih potrošnikov. Reagiranje prisotnih je namreč zelo pomembno, saj lahko na ta način že vnaprej ugotavljamo, če smo imeli pri nakupu blaga »srečno roko«. Pri tem pa postanemo bogatejši pri izkušnjah, saj vemo, da je potrebno v tej stroki zaključevati pol leta prej. Delavci, ki opravljajo to odgovorno nalogo, želijo, da bi proizvodi našli svoje mesto v kupčevih garderobah. Za veselo razpoloženje na modni reviji so poskrbeli vokalno instrumentalna skupina Prah in pevec Janko Ropret. Naša želja je, da bi tudi v drugih delovnih organizacijah SOZD Mercator uspešno pričeli izvajati to zvrst reklame in povezovanja s potrošniki. Prednost tega bi bila tudi v skupnem nastopu pri dobaviteljih glede sofinanciranja revij. J r‘fvUn'm obiskovalcem so ponudiH tudi kup predlogov za obnovitev garde-rC 6 mladih nadebudnežev. Kar naenkrat nas bo presenetil sneg, zato se kaže s čem podobnim čim prej opremiti! Anica Pogorelec — Mercator — Zarja Izlet sindikalne organizacije »Mercator — Zarja« Ormož Sindikat DO »Mercator—Zarja« Ormož organizira vsako leto izlet. Letošnje leto smo se odločili za ogled zgodovinsko pomembnega Jasenovca in Kozare. Člani našega kolektiva in njihovi svojci so pokazali veliko zanimanje za izlet, tako se nas je zbralo okrog 150. Potovali smo s tremi avtobusi. Pot do Jasenovca je v prijetnem kolektivnem vzdušju hitro minila. V Jasenovcu smo si ogledali spomenik, ki stoji na teritoriju, kjer se je nahajalo eno izmed največjih taborišč pri nas, saj so tam pobili okrog 700 tisoč ljudi. Spomenik predstavlja cvet, ki je simbol življenja.'Ogledali smo si tudi muzej in film, v katerem so prikazane grozote, ki jih je počenjal sovražnik. Po kosilu, ki smo ga imeli v Prijedoru, smo se odpeljali proti Kozari. Tam se nam je odprl čudovit nnolpH na snnmnnik žrtvam ki so padle v strahotni bitki na Kozari. Spomenik predstavlja enotnost jugoslovanskih narodov in zmago nad sovražnikom. Tudi na Kozari smo si ogledali muzej in film, v katerem ljudje, ki so bitko na Kozari preživeli, pripovedujejo svoje spomine. Po zadovoljnih obrazih smo sklepali, da je izlet uspel in tako smo po-bliže spoznali še en delček naše zgodovine. Razšli smo se v upanju, da se naslednje leto zopet snidemo na podobnem izletu. Prejeli smo Pohlvalno o poslovanju skladišča Nismo si mogli kaj, da ne bi napisali nekaj vrstic o poslovanju skladišča TOZD Standard v Novem mestu. Smo kolektiv delikatese in bifeja pri KZ Krka v Novem mestu. Tako kot mnogi starejši trgovski prostori na. tesnih prometnih točkah, je tudi naš brez pravega skladišča in hladilnice. Ravno zato nam je potrebna dostava živil in pijač večkrat na teden in to v zgodnjih jutranjih urah, sicer nam močan promet otežkoča normalni prevzem blaga. Do sedaj so dostavljalci blaga iz skladišča TOZD Standard ustregli vsaki naši želji in smo tako lahko uspešno zadovoljili potrebe naših potrošnikov. Vedno znova se nam utrne misel, da bi naša družba potrebovala še več takšnih delavcev, kot jih ima to Mercatorjevo skladišče. Kolektiv delikatese in bifeja KZ Krka Hvala za pozornost! V nedeljo, 19. junija, je Izvršni odbor osnovne organizacije sindi- kata TOZD Preskrba Tržič organiziral izlet v Kumrovec in Čateške toplice. Povabil je vse delavce in tudi nas, upokojence. Zjutraj smo se zbrali pred blagovnico, nakar smo se odpeljali proti Čateškim Toplicam. Tam smo se nekateri odločili za kopanje, drugi pa so obiskali Brežice, kjer so si ogledali razstavo cvetja in muzej. Po kosilu, ki nam je dobro teknilo, smo nadaljevali pot v Kumrovec in si tam ogledali Titovo rojstno hišo ter Dom mladine in borcev NOV. Zapeljali smo se tudi do Stubiških toplic in spomenika Matiji Gubcu. Spomenik kmečkim puntarjem nam je lahko vsem v ponos, saj predstavlja zgodovinski boj naših prednikov, ki so se borili za svobodo. ; Vračali smo se skozi Krapino in Radence ter se veseli in zadovoljni znašli spet doma. Udeleženci — upokojenci se prisrčno zahvaljujemo za povabilo na izlet, saj je malo delovnih organizacij, ki so tako pozorne do nekdanjih sodelavcev. Marija Vrhovnik upokojenka TOZD Preskrba 23 NAŠE GLASILO TISKAMO V NAKLADI 7000 IZVODOV. Poleg delavcev in učencev v naših delovnih skupnostih, TOZD in DO ga prejemajo Še upokojeni člani kolektivov, občinske in republiške institucije, ter nekateri oslovni partnerji. TOZD GROSIST NE BO gradila poslovnega objekta v Tobačni 7, ker se intenzivno pripravlja na izgradnjo novega skladišča in poslovnih prostorov na Slovenčevi cesti in bi bila sedanja prostorska rešitev le začasna. V DELOVNI SKUPNOSTI SOZD smo poostrili disciplino pri prihajanju in odhajanju z dela. Uvedli smo posebne izkaznice, ki jo mora delavec ob zamudi predložiti vratarju, le-ta pa jo izroči šefu oddelka, kjer delavec dela. Delavec mora pokazati izkaznico tudi ob predčasnem odhajanju in zapuščanju dela med delovnim časom. Izgleda, da novi ukrep dobro zaleže, saj od prejšnjih šestdesetih vsakodnevnih zamudnikov, ostane le še kdo, ki slučajno ne pride pravočasno. V LITIJI ADAPTIRAJO PRODAJNE prostore, v katerih je prej domovala Tesla, prodajalna z elektro materialom, ki se je zdaj preselila čez most in se stiska v istem prostoru s pohištvom. Njenih nekdanjih 110 kvadratnih metrov površin bo adaptiranih po Investinih načrtih in bo tu zdaj nov prodajni prostor za Sadje-zelenjava. Podobno prodajalno so Litijčani že dolgo pogrešali, zato bo to za njih pomembna pridobitev. Po zadnjih podatkih so zdaj na vrsti pleskarska in zidarska dela. Oprema za prodajni del lokala čaka, da jo bodo ob koncu vseh del prepeljali iz Ljubljane v Litijo — to naj bi se zgodilo okrog 10. oktobra. Kakšen teden dni kasneje bo gotov hladilni pult za bifejski del lokala in potem na otvoritev verjetno ne bo treba več dolgo čakati. Škoda je le, ugotavljajo prodajalci, ki zdaj strežejo kupcem elektrotehničnih potrebščin in pohištva, da nimajo na voljo kakšnih razstavnih prostorov za pohištvo — trdijo, da bi tako veliko več prodali. Z USTANOVITVIJO ŠPORTNEGA DRUŠTVA se je zataknilo. Premalo si prizadevamo v tej smeri. Razprava o organiziranosti in financiranju društva v sindikalnih organizacijah poteka vse prepočasi in spet se je izkazalo, da ne prihajamo od besed k dejanjem. POSEBNO REKLAMNO TV ODDAJO, pa tudi radijsko oddajo o Mercatorju, je RTV Ljubljana posnela na pomurskem sejmu v Gornji Radgoni. Tako smo preko radia in TV zaslonov poslušalcem oziroma gledalcem sporočili, kaj razstavljamo in prodajamo na sejmu. KMALU LAHKO POD IMENOM Mercator pričakujemo nov izdelek. To bo kislo zelje, embalirano v lične, polkilogramske pvc vrečke. Za MERCATOR — SADJE ZELENJAVA ga bo pripravljala in embalirala Eta Kamnik. V POSEBNEM ČLANKU SMO obširneje pisali o sejmih in razstavah, na katerih smo v minulih tednih sodelovali. Tik ob zaključku redakcije pa smo izvedeli, da je na mednarodni razstavi sodobne elektronike v Ljubljani sodelovala tudi DO MERCATOR — CONTAL. Kaj več o tem bomo napisali v prihodnji številki. Člani tele štiriperesne deteljice niso nikakršni člani pevskega zbora. Vedno prijazni in nasmejani »as bodo natakarji (od leve proti desni) Janez Brezec, Ciril Svetel, Ivan Kosmač in Stane Majcen postregli v kavarni Evropa. REKONSTRUKCIJA KAVARNE EVROPA je več kot potrebna, saj je zgradba stara že 110 let. Te dni bomo pričeli z deli, ki bodo potekala v več fazah. Slaščičarska delavnica bo odslej v kletnih prostorih, kjer bo tudi garderoba in sanitarije za goste. Kavarna bo preurejena tako, da bo del ostal klasičen, drugi pa bo preurejen v dnevni bar, kjer bodo postregli s specialitetami, ki so še skrivnost. Adaptirana bo tudi slaščičarna. Dela bodo veljala predvidoma 10,5 milijonov, ki jih bo TOZD Kavarna Evropa dobila 70% v Ljubljanski banki, 30 odstotkov pa gre iz združenih sredstev. NA BLEDU JE BIL 13. in 14. oktobra jubilejni 25. gostinsko-turi-stični zbor Slovenije. V okviru gostinskega šolskega centra v Ljubljani je z razstavo zamrznjenih rib sodeloval tudi delikatesni oddelek TOZD Grosist (MERCATOR — VELEPRESKRBA). NA MINULEM VINSKEM SEJMU v Ljubljani je v okviru Posavskega vinorodnega okoliša z razstavo vin sodeloval tudi MERCATOR — AGROKOMBINAT iz Krškega. Z NEKAJ NOVOSTMI PODRAVKE in naše Tovarne mesniL izdelkov (TOZD TMI MERCATOR — VELEPRESKRBA) sfflO pred kratkim seznanili poslovodja večjih prodajaln na degustaciji v Kavarni Evropa. Ob tej priložnosti je Zadružna klet Dobrovo z Goriških Brd predstavila svoja kakovostna vina: Briški Tokaj, Zlato rebulo, Pinot in Merlot. MERCATOR-HOTELI GOSTINSTVO TOZD SREMK KkŠKO, ima več obratov. V kosta-njeviškem gradu ima lepo urejene mednarodno vinoteko. Naprodaj imajo 116 vrst domačih vin, naoglel) pa kar 948 vrst tujih vin. ŠE ENA ZANIMIVOST IZ KOSTANJEVICE. Restavracija »Pod Gorjanci« postreže z odličnimi ribjimi specialitetami. Gostje lahk° sami ujamejo postrvi v ribniku pole? restavracije. V KRŠKEM BO ŽE NASLEDNJI MESEC odprt nov hotel Sremič. MERCATOR — HOTEU GOSTINSTVO, TOZD Sremič, b0 tako dobil sodoben hotel s številnibj1 lepimi sobami, več restavracijarn1-avtomatskim kegljiščem, savno lt[ večnamenskimi dvoranami. Kdaj trgovina na Kapeli? Spomladi smo že napovedali, da ' bo trgovina MERCATOR — SLOGA na Kapeli odprta najkasneje v začetku julija. Pa se je zataknilo. Malo pri delih, več pa pri ureditvi okolice novega objekta. In tako čas teče; lepa, sodobna samopostrežnica z bifejem pa je še zaprta. Kdaj bodo ustrezne službe dale zeleno luč za otvoritev trgovine? MILE BITENC Tik pred tiskom smo izvedeli, da je bila otvoritev trgovine na Kapeli v četrtek, 13. oktobra, ob 11. uri. Čestitamo! V TOREK, 4. OKTOBRA, Je bila v Kavarni Evropa predstavitev in poizkušnja prehrambenih izdelkov Podravke iz Koprivnice, Zadružne kleti Dobrovo Goriška Brda in MERCATOR' VELEPRESKRBA TOZD Tovarna mesnih izdelkov Ljubljana. Degustacija je bila izredno dobro pripravljena, in od večine prisotnih pohvaljena. Namenjena je bila predvsem poslovodjem trgovin, da se bodo v bodoče lažje odločali o naročanja izdelkov. Fotoreportažo o te) degustaciji bomo objavili v prihodnji številki glasila. jani in okoličani se nove prodajalne že močno veselijo. h' o e v ti r )' C l' O )- id r ;0 )- e- J ni iii in s W KULTURNA RUBRIKA • KULTURNA RUBRIKA • KULTURNA RUBRIKA Po daljšem premoru v glasilu spet uvajamo kulturno rubriko. Drugačna bo od njene predhodnice: drugačna po vsebini in drugačna po obliki. Večina od nas si kdaj pa kdaj zaželi kulture: ogledali bi si gledališko Predstavo, poslušali bi malo glasbe, z veseljem popasli radovednost na umetninah kakšne galerije, ali pa se vživeli v usodo kakšnega junaka s filmskega platna. Ampak človek ne more kar na slepo v gledališče, galerijo ali kakšno drugo svetišče umetnosti. Če se odloči za gledališče, bi Prav rad prej izvedel, ali mu ponu-3ajo smeh do solza ob poskočni komediji ali hlipanje ob solzavi drami; in če se že odloči za galerijo, fi* tudi rad že prej vedel, ali ga razstavljene umetnine zanimajo ah ne. čes je, da dnevni tisk o pomembnejših kulturniških dogajanjih precej natančno in izčrpno poroča, res pa je iudi, da je večina kritik napisana tako natančno in izčrpno, da jih razumejo le maloštevilni poznavalci 'n pa tisti, ki res nimajo drugega dela, kot da vsako drugo ali tretjo uesedo iščejo v slovarju tujk. Namen naše rubrike bo predstav- ljati kulturne dogodke, ki bi utegnili zanimati čim širši krog bralcev. Objavljali bomo krajše vsebine filmov, kritike gledaliških predstav, opozarjali bomo na pomembnejše likovne razstave, pa tudi na posamezne koncerte. Seveda vam ne bomo mogli predstaviti vseh dobrih ali zanimivih kulturnih zalogajev — poskusili bomo izbrati najboljše in upamo, da bo pisanje te rubrike prišlo prav čim večjemu številu bralcev. Tokrat bi vas rad opozoril na galerijo, ki jo le maloštevilni ljubitelji likovne umetnosti poznajo, še bolj redki pa so tisti, ki jo obiščejo, čeprav je skoraj v centru Ljubljane. Mislim na galerijo ARS, ki ima prostore v 1. nadstropju knjigarne Mladinske knjige na Miklošičevi 40 — tako rekoč nasproti avtobusne in železniške postaje. V Arsu razstave trajajo mesec dni, menjajo pa jih ponavadi okrog 13. v mesecu. Na ogled so večinoma umetnine katerega od domačih av-' torjev, včasih pa razstavlja tudi kakšen tujec. Tokratna razstava, ki so jo odprli 13. oktobra, je že 50. po vrsti, odkar galerija obstoja in torej pomeni majhen jubilej. Na ogled je 10 pastelov akademskega slikarja Lajčija PANDURJA iz Maribora. Mladi umetnik, rojen leta 1947 v Slovenjem Gradcu, je končal likovno akademijo v Zagrebu in se izpopolnjeval v mojstrski delavnici slavnega Krste Hegedušiča. Tokratna razstava je že njegova 13. samostojna, sicer pa je razstavljal po vsej domovini in tudi v tujini. Le dva razstavljena pastela sta nastala lani, vsi ostali pa letos. Razstave so vedno prodajne in za marsikoga torej tudi po tej plati zanimive, saj včasih ni treba ravno 'globoko seči v žep, da bi postali lastnik kakšnega umetniškega izdelka. jTudi sicer imajo v Arsu vedno na 'zalogi nekaj umetnin: risb, slik in kipcev priznanih slovenskih slikarjev in kiparjev ter izdelkov umetne obrti. A ne le to: v istem prostoru se’ lahko odlično opremite, če vam je nenadoma pričela utripati slikarska žilica: naprodaj imajo skoraj vse, kar likovni ustvarjalec potrebuje. Ker bo kulturna rubrika vaša rubrika, nam na uredništvo pošljite ali prinesite vaše predloge in kritike. Veseli jih bomo. MATJAŽ MARINČEK 31. oktober — svetovni dom varčevanja Varčevanje je najbrž staro toliko, kolikor je star človek. Že v praskupnosti so ljudje varčevali — ne sicer denar, preudarno pa so gospodarili z živežem, obleko in orodjem. Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenila v denarno. Čim se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se pojavile tudi prve zamisli o potrebi varčevanja, pa tudi o ustanavljanju posebnih ustanov za zbiranje prihrankov. Pred več kot 360 leti je Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Leta 1778 so v Hamburgu ustanovili splošno oskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je ».. .ustanovljena v korist marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi...«. Ob koncu prejšnjega stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike, leta 1924 pa so v Milanu ustanovili mednarodni institut za varčevanje. Takrat so sklenili, na j bo 31. oktober vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila ideja varčnosti. Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti in ga usmerja na bolj urejeno življenje. Vsak varčevalec je nasprotnik razsipništva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti in odpovedovanja trenutnih zadovoljstev v korist bodočih potreb. Človek, ki se odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti, saj ne bo varčeval samo zase, ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih. Kdor ima na hranilni knjižici prihranek, občuti določeno neodvisnost, samostojnost in samozavest — občuti določeno varnost v življenju in delu ter brezskrbno gleda v bodočnost. Z vidika družbene skupnosti varčevanje dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se preko bančnega sistema denar ponovno vrača v gospodarstvo, pomaga pri razvijanju proizvodnih sil, pospeševanju proizvodnih procesov in ustvarjanju pogojev za materialni in kulturni napredek družbe. Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati veliko pozornost vzgoji varčevalne zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučil varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine. Sejmi • Sejmi • Sejmi • Sejmi • Sejmi • Sejmi • Dejavnost dela oddelka ekonomske propagande je bila v minulih tednih mimo nekaterih manjših del usmerjena v največji meri na organizacijo in izvedbo sejemskih prireditev. Zato naj tokrat zabeležimo nekaj besed o Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, spregovorimo o jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu, ob koncu pa se ustavimo še na Vrtnarski razstavi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Razen tega prinašamo še kratko reportažo o razstavi Mercator — Zarje v Ormožu, ki so jo pripravili ob občinskem prazniku. POMURSKI SEJEM Pravzaprav smo o Pomurskem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni že pisali v prejšnji številki, dolžni pa smo vam ga predstaviti še v sliki — seveda naš, Mercatorjev delež. Največji del je kajpak prevzel Mercator — Sloga iz Gornje Radgone, ki je nastopal v vlogi prodajalca. Ponujali so pohištvo vseh vrst, pa gospodinjske aparate, televizorje, konfekcijo, galanterijo in še kup drobnarij. Delavci Sloge so svoj razstavni prostor sami uredili, z aran-žerskimi deli pa so jim priskočili na pomoč aranžerji iz Panonije. Organizacijo tistega dela razstave, ki je predstavljala dejavnost MERCATOR — EMBA, MERCATOR — HOTELI-GOSTINSTVO, TOZD ILIRIJA in MERCATOR— SADJE ZELENJAVA, je prevzel oddelek ekonomske propagande. Zato smo z našim aranžerjem Oskarjem sami uredili razstavo, prav tako pa tildi degustacijski prostor. Sicer pa se zdaj v sliki in besedi na kratko še enkrat sprehodimo po radgonskem sejmu. ZAGREBŠKI VELESEJEM Za SOZD Mercator pomeni ta sejem prav gotovo osrednjo sejemsko prireditev. Lani ob tem času smo se prvič predstavili na novem, kar 362 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru. Vendar so se že ob začetku pokazale določene hibe, nastala je vrsta najrazličnejših težav. Tako smo morali spomladi nekaj stvari spremeniti, prav tako tudi tokrat. Vendar bo tudi v bodoče potrebnih še več sprememb samega razstavnega prostora Kljub vsemu smo uspešno predstavili našo veliko hišo. Spomladi smo dobili diplomo kot priznanje za najlepše urejeni razstavni prostor, tokrat pa častno diplomo za dolgoletno sodelovanje na zagrebških razstavah. Zagrebški velesejem letos namreč praznuje 25-letnico. Na letošnjem jesenskem sejmu smo skušali prikazati vse naše- dejavnosti: od kmetijske in industrijske proizvodnje, do trgovine in gostinstva. Kot običajno je bil tudi tokrat večji del razstavnega prostora namenjen Mercator — Velepreskrba Grosistu. TOZD Sadje zelenjava je za razstavo pripravila nadvse lepo sadje in zelenjavo in spretni aran- žerji so ta del razstavnega prostora prav privlačno uredili. Nič manj lepa in za ogled zanimiva ni bila razstava Mercator — Kmetijskega kombinata Sevnica in Mercator — Agrokombinata Krško. Mercator — Slovenija sadje se je na skupnem razstavnem prostoru predstavila le z manjšim številom razstavnih predmetov, več pa je pokazala v svojem paviljonu. Prvič smo skušali predstaviti tudi našo gostinsko dejavnost. Z ličnimi pogrinjki so nastopili Mercator — TOZD Hotel Ilirija, TOZD Kavarna — bar Nebotičnik ter TOZD Kavarna Evropa, ki je hkrati pokazala tudi slaščičarske izdelke. Omeniti moramo seveda še Zaščito iz Kidričevega, pa Mercator —' Velepreskrbo, TOZD Investa in Mercator Embo, ki pa nastopata tudi na lastnih razstavnih prostorih- j GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA podeljuje PRIZNANJE delovni oroanizaciji MERCATOR, TOZD SADJE-ZELENJAVA, Ljubljana za uspešno sodelovanje na VRTNARSKI RAZSTAVI 77 v Ljubljani GOSPODARSKO RAZSTA\ IŠČE Glavni^lirokt^jr,^ ’ (Lčopški KRESE) VRTNARSKA RAZSTAVA Gospodarsko razstavišče v Ljubljani se je pred leti odločilo, da v seznam sejemskih prireditev uvrsti Tik pred zaključkom redakcije smo dobili od Gospodarskega razstavišč3' Ljubljani pismo, v katerem se nam uprava zahvaljuje za sodelovanje ^ VRTNARSKI RAZSTAVI 77. Posebej so pohvabli lepo urejen razsta'1* prostor, ki je med obiskovalci vzbudil veliko zanimanja. V prilogi pa so poslali pismena priznanja za sodelovanje vsem trem d®*0!, nim organizacijam: MERCATOR-SADJE ZELENJAVA, MER^A TOR-AGROKOMBINAT KRŠKO in MERCATOR-KMETIJS* KOMBINAT SEVNICA. tudi razstavo cvetja. Dober nalflet' je bil velika usluga ljubiteljem c^[j ja, ki pa so od prireditelja za^tetavi še več. Tako so kasneje razs . Del razstavnega prostora na Vrtnarski razstavi v Ljubljani; za nove sorte jabolk iz plantaž Agrokombinata Krško in Kmetijskega kombinata Sevnica Je bilo največ zanimanja. ^Vetja dodali še sadje in zelenjavo, a gobarsko razstavo in razstavo Ptic. Se^ letošnji Vrtnarski razstavi, kot ta prireditev na Gospodarskem ,'^išču uradno imenuje, je sode-le . 0 prek sto gojiteljev cvetja, ze-Ja in sadik, pridelovalcev sadja, er>jave in semen, proizvajalcev Vrt"ega orodja in drugi. Ve-,'rannlih letih je na teh razstavah rat sodelovala Sadje-zelenjava, skirat Pa srno Prvič na razstavi na ka Pnern razstavnem prostoru po-Km'-tudi pridelke Mercator — cai etijski kombinat Sevnica in Mer-^r.~— Agrokombinat Krško, stri ^ mimogrede omenim, da te ° Se kot Mercator prvič udeležili 1 Va, af.stave. Sodelovali smo z velikim jt H' Srno ^em 'n z mnogo volje. Žal pa tirniS6 razstave vrnili z neprijet-1 občutki in morda celo do neke tiere razočarani. r d cv"meni' sem, da je to razstava S • gob^ '-11 ^ac^ik> sadja in zelenjave, T0].’ Ptlc in gostinskih pogrinjkov. Cve,;at. Je bil največji poudarek na ^ ttelip 'J1 ko je sejemska uprava po-6ii vse olfi? priznanja — pokale, je na f . nasr, a e. Pozabila. Komajda da so J' menili — pa ne kot firmo, mar- več le kot razstavljavca sadja. Se tu smo bili malone sami, kajti več delovnih organizacij je svoje sodelovanje odpovedalo. Ce povemo še to, da je bil naš razstavni prostor od drugih še precej odmaknjen, potem je povedano vse, zaradi česar smo bili nezadovoljni. Sicer pa se zdaj ustavimo ob našem delu razstave. Na 65 kvadratnih metrih razstavnega prostora smo pokazali pridelke iz nasadov Mercator — Kmetijski kombinat Sevnica in Mercator — Agrokombinat Krško. Mercator — Sadje zelenjava, ki letos praznuje 30-letnico, pa je razstavnemu prostoru s pisano izbiro najbolj kakovostnih vrst sadja in zelenjave dal svojstven pečat. Moram poudariti, da je bil Mercatorjev razstavni prostor izredno lepo urejen. Vsi, ki smo pripravili razstavo — od delavcev v ekonomski propagandi, Mercator — Sadju zelenjavi, Mercator — Kmetijski kombinat Sevnica, do aranžerske službe — smo se potrudili, kolikor se je le dalo. Po tej plati uspeh ni izostal. Najlepše priznanje je bilo veliko zanimanje in pohvala tisočev obiskovalcev, ki so naš razstavni prostor dobesedno občudovali. Ne- pretrgane reke ljudi so ob ogledu naše stojnice postavljale kupe vprašanj, na katera smo jim z veseljem odgovarjali. Veliko zanimanje je bilo za nove vrste jabolk, ki so jih na razstavo poslali iz Mercator — Agrokombinata Krško in Mercator — Kmetijskega kombinata Sevnica. Obiskovalce so zanimale odlike jenagolda, mekin-toska, jonadela, wellspura in drugih sort. Ž želenimi podatki smo jim lahko postregli, saj smo jih že vnaprej pripravili. Pisana paleta sadja in zelenjave, ki ga je za razstavo pripravila Mercator — Sadje zelenjava, je zbudila veliko zanimanja. Najpogostejše vprašanje je bilo, kje se tako lepo blago dobi. Seveda nismo razstav- ljali prav nič drugega kot tisto, kar se dobi v trgovinah. Je pa treba poudariti to, da se za razstavo kajpak izbere najlepše blago, lepo urejena razstava pa ga napravi še bolj vabljivega za oko... Novost na letošnji Vrtnarski razstavi je bila tudi razstava pogrinjkov. Ž dvema lepima pogrinjkoma se je predstavil Mercator — = IG, TOZD Hotel Ilirija. Tako je za nami še ena uspešna razstava, na kateri je sodelovalo več naših delovnih organizacij. S skupnimi močmi nam je uspelo tokrat lepo in uspešno predstaviti kmetijsko proizvodnjo ter trgovino s sadjem in kmetijskimi pridelki. MILE BITENC Gostinci so pokazali kup domiselnih pogrinjkov. Tale je bi! eden najlefiših, TOZD Ilirija). GOSPODARSKA RAZSTAVA V ORMOŽU Letos smo krajani KS Ormož praznovali svoj krajevni praznik. 16. in 17. septembra smo se spomnili padlih rodoljubov, ki so v času narodnoosvobodilne vojne delovali, organizirani preko Osvobodilne fronte,^ na področju Slovenskih goric. Že 15. septembra pa smo prisrčno sprejeli naše goste — kmečke žene iz Srbije, ki so k nam prišle z namenom, da z našo kmečko ženo izmenjamo izkušnje pri svojem delu. V sklopu krajevnega praznika smo pripravili gospodarsko razstavo, na kateri je sodelovala tudi naša delovna organizacija, ki je z izrazito lepo dekoracijo in bogatim izborom blaga popestrila celotni razstavni prostor. Na razstavnem prostoru, ki nam je bil na razpolago, smo obiskovalcem razstave prikazali proizvode od prehrambenih artiklov, usnjene galanterije, obutve, konfekcije, do gospodinjskih aparatov, radijskih in televizijskih sprejemnikov, pohištvenih artiklov in sanitarne keramike — skratka proizvode, ki jih kupci lahko vsak dan kupijo v naših prodajalnah. Razstava je bila odprta v dnevih od 16. do 18. septembra. Kljub slabemu vremenu, ki nas je nagnalo v topla jesenska oblačila, pa obiskovalcev na razstavi ni manjkalo ob nobenem času. GOLUBIČ SLAVICA 0 KRKA KRKA, TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV, TOZD ZELIŠČA PREDSTAVLJA V Krki, tovarni farmacevtskih in kemičnih izdelkov Novo mesto, deluje med ostalimi TOZD tudi TOZD Zelišča. TOZD Zelišča se bavi z odkupom in predelavo zelišč. Zelo uspešno jih izvaža na tuji trg že vrsto let. Razen tega nastopa na domačem trgu z naslednjimi artikli: Takole lično izložbo za briški Tokaj je pripravil naš aranžer v prodajalni Titovi 89. Zagotovo lahko trdimo, da je to najlepša Mercatorjeva izložba' — klasični čaji: šipek, lipa, majaron — filter čaji: triglavski, gorjanski, lipa, šipek, menta, kamilice in pravi assamski čaj v zloženkah a 15 in d 25 vrečk — Vitanova: vitaminski napitek v zloženki po 150 gr in 50 vrečk a lO gr — Kamiiia-med, Lection, Saccharin in rastlinska zaščitna sredstva. Vino je, vsaj ta kozarček dobn še tako izbirčei izložba za izde pravimo, sestavni del prehrane. Zato se ob kosilu pril^e spljice. In če so to Koprski merlot, Refošk ali Malvazija, ^ osi zadovoljen. Agraria Koper pozna naš okus. (Na slik1-; Agrarie v prodajalni na Puharjevi 3 v Ljubljani). V prodajalni na Puharjevi ulici je aranžer na domiselen in izviren način ur izložbo za Goriška brda. Prvenstvo SOZD Mercator v kegljanju Dne 16. septembra 1977 je bilo na kegljišču »Jamnik« tekmovanje SOZD Mercator v kegljanju. Tako Je po daljšem času spet oživela sPortna dejavnost v našem kolekti-Vu- Začetek je kar obetaven in uPamo lahko, da bo tako tudi v bodoče. Tekmovanja se je udeležilo 12 moštev oziroma 48 tekmovalcev in mkmovalk, škoda pa je, da udeležencev ni bilo še več. Na vseh šestih stezah kegljišča so potekali hudi boji 23 čim boljšo uvrstitev moštev in posameznikov. Čeprav je bila večina sodelujočih kondicijsko bolj slabo Pripravljena, kar je posledica dolgotrajnega mrtvila na tem področju, 'ahko rečemo, da so bili doseženi rezultati zelo dobri. Verjetno so bile Posledice slabe telesne pripravljenosti vidne šele naslednji dan, uPamo pa, da ni bilo prehudo. Kaj lahko rečemo o posameznih moštvih? Moštvo MERCATOR — PANONIJA je bilo najboljše, naj-nolj izenačeno, najlepše oblečeno, skratka »naj« in zato so si tudi zaslugi pokal, ki bo krasil njihove že ako polne vitrine. Kljub temu, da je moštvo MERCATOR — ROŽNIK, 'OZD Gradišče imelo v svojih . rstah oba posamična zmagovalca tPn moških in ženskah), se je mo-r?lo zadovoljiti »samo« z drugim mestom. Solidni so bili tudi tekmo-^a|ci moštva MERCATOR — js^DJE ZELENJAVA, ki so si pri-°rili tretje mesto. Zlato sredino 'Vor>jo ekipe MERCATOR — ROŽNIK, TOZD Grmada, MERCATOR — HG, TOZD Hotel Iliri-ja. MERCATOR — VELEPRE-pKRBA, TOZD Grosist in MERCATOR — ROŽNIK, TOZD Doumni n ter MERCATOR — SLO-ENlJA SADJE, ki pa niso poka-a 1 Vsega, kar zmorejo. Možnosti za ^°Pravni izpit je seveda še dovolj, a repu razvrstitve se nahajata ekipi elovne skupnosti SOZD Mercator "MERCATOR — ROŽNIK, OZD Dolomiti I. Obe moštvi sta se Cveta Veble (na sliki levo), članica ekipe MERCATOR — ROŽNIK, TOZD Gradišče, prejema iz rok organizatorja tekmovanja priznanje za doseženo prvo mesto med posameznicami. uvrstili precej pod pričakovanji, kot olajševalno okoliščino pa jima lahko štejemo prenaporne treninge pred tekmovanjem. Verjetno bi tudi moštvo MERCATOR — ROŽNIK, TOZD Preskrba iz Tržiča doseglo soliden rezultat, vendar, žal, niso prišli v popolni sestavi (manjkala jim je ena tekmovalka). Uspešen tekmovalni dan smo zaključili s predajo pokala ter priznanj najboljšim, po skromnem prigrizku in pijači pa smo preizkusili naše pevske sposobnosti. Ob slovesu smo si vsi želeli skorajšnjega srečanja. MOŠTVENA RAZVRSTITEV: 1. MERCATOR — PANONIJA: Jože Bombek, Maks Filipič, Rozi Šeruga, Milojka Kozoderc 701 2. MERCATOR — ROŽNIK, TOZD Gradišče: Stane Ponikvar, Janez Bartolj, Roži Šepic, Cveta Veble 693 3. MERCATOR — SADJE ZELENJAVA: Tomislav Mitič, Željko Pjetlovič, Barbara Kukec, Milena Pozderec 665 MOŠKI POSAMEZNO: 1. Janez Bartolj, MERCATOR — ROŽNIK, TOZD Gradišče: 213 2. Drago Globočnik, MERCATOR — ROŽNIK, TOZD Grmada: 206, 3. Željko Pjetlovič, MERCATOR — SADJE ZELENJAVA: 204 ŽENSKE POSAMEZNO: 1. Cveta Veble, MERCATOR — ROŽNIK, TOZD Gradišče: 214 2. Milojka Kozoderc, MERCATOR — PANONIJA: 167 3. Alda Baus, MERCATOR — HG, TOZD Ilirija: 163 Po vseh teh uradnih rezultatih nikakor ne gre prezreti drobne zanimivosti. Po končanem uradnem delu tekmovanja sta namreč moška predstavnika ekipe Delovne skupnosti SOZD Mercator, ki je zasedla predzadnje mesto, izzvala oba predstavnika ptujske, torej prvouvrščene ekipe. Tokrat seveda ni šlo za pokal, ampak za liter osvežilne pijače. In Ljubljančana sta zmagala! S tem sta dokazala, da je bila uvrstitev ekipe Delovne skupnosti SOZD Mercator smola in slaba športna sreča, tekmovalca MERCATOR — PANONIJA pa sta očitno vso psihično in fizično pripravljenost izrabila že med uradnim delom tekmovanja, kar je seveda edino prav. DARKO BAJEC MATJAŽ MARINČEK MORDA NE BO ODVEČ Čestokrat slišimo v prodajalnah pritožbe nad pakiranjem 100 gramske pražene kave. Prodajalke zatrjujejo, da se težko odpira in pravijo, da imajo druge tovarne za kavo primernejšo embalažo. Naj zato tokrat v nekaj besedah napišem prav nasprotno: naša embalaža je bolj praktična in ima pred drugimi tudi več prednosti. Zavojček kave je zaprt v celofanski ovoj. Tega zlahka odpremo, če potegnemo za rdeč celofanski trakec (podobno je pri cigaretah). Ostane nam notranja vrečka, ki je zalepljena s selotejpom, toda tudi ta je na spodnjem delu zapognjen, tako da ga zlahka odstranimo. Na takšen način pakirana kava je zaprta tako, da ostane sveža dalj časa, kot pa katerakoli v drugi embalaži. Nasploh takšno embaliranje v vsem zadovoljuje potrebam, ki jih določa pravilnik. Pobrskal sem v Uradnem listu SFRJ, številka 22, z dne 5. 6. 1.963. V členu 22 je zapisano takole: »V promet na drobno sme pražena kava samo v izvirnem pakiranju, in sicer v hermetično zaprti embalaži. Za izvirno pakiranje pražene kave...« Torej, jezo na stran! Pri vsem je seveda najbolj pomembna kakovost kave. V takšni embalaži, kot jo ima Emba, kava obdrži lastnosti, kakršne ima v času pakiranja. In prav po tej odliki se mnogo razlikuje od drugih pakiranj. MILE BITENC Na sliki (zgoraj levo):predstavniki ekipe TOZD Gradišča iz Trebnjega; na sliki (spodaj levo): predstavniki ekipe MERCATOR — SADJE ZELENJAVA; na met se pripravlja Tomislav Mitič, član ekipe MERCATOR — SADJE ZELENJAVA. Akcija Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Varnostni pas naj ne bo samo za okras! } Raziskave na raznih koncih sveta, ki neizpodbitno dokazujejo, da je Varnostni pas pripomoček, ki prepreči smrtne in težke poškodbe v 56 (So 70 odstotkih vseh nesreč, so dale pobudo, da je tudi naš svet za pre-tjentivo in vzgojo v cestnem prometu pričel z organizirano akcijo na to temo. , Statistični podatki o prometnih nesrečah v naši republiki za obdobje 1970-197 5 so pokazali, da pri nas vsako leto umre na cestah 550 do §00 ljudi. Ob upoštevanju tujih raziskav o varnostni učinkovitosti pasov, je svet za preventivo in vzgojo prišel do srhljivega podatka, da bi samo v tem obdobju v Sloveniji lahko obvarovali smrti okoli 900, hujših telesnih poškodb pa približno 20.000 ljudi, če bi bili vsi uporabljali varnostne pasove. Na podlagi vseh podatkov je republiški svet že leta i!974 sklenil izdelati program za izvedbo trajne propagandne akcije »varnostni pas«, da bi vozniki v vodila ugradili pasove, in, kar je najpomembnejše, da bi se z njimi tudi pripenjali. V državah, ki so uzakonile privezovanje, se je število težkih poškodb in smrtnih primerov med vozniki in potniki zmanjšalo: na Švedskem za j51 odstotkov, v ZDA za 83 odstot-|fov, na Finskem pa kar za 88 odstotkov. Podatki več kot vzpodbudno govore v prid odločitvi, da Varnostnemu pasu posvetimo vso pozornost. V kratkem času od 20. aprila $o 5. julija letos je bilo v Sloveniji 31 prometnih nesreč, v katerih je 44 voznikov izgubilo življenje, prav toliko pa je bilo ranjenih.Pri tem gre posebej omeniti, da je bil med pripe-ijimi vozniki mrtev samo eden, huje poškodovan pa nihče. Rezultat med jvozniki, ki so sicer imeli vgrajene varnostne pasove, le-ti pa so v tre-putku nesreče bingljali na obešalnikih, je bil naravnost grozljiv: 16 mrtvih voznikov in 12 mrtvih sopotnikov, ranjenih pa 13 voznikov in 21 sopotnikov. Da bo podatek še bolj žalosten povejmo, da je bila večina mrtvih prav v tistih vrstah nesreč, v katerih uporaba varnostnega pasu, po dosedanjih znanih raziskavah, preprečuje smrtne in druge poškodbe. '(Povzeto po MOTOREVIJI, glasilu AMZ) izžrebani reševalci Velika poletna nagradna križanka »Mercator«, ki smo jo objavili v prejšnji številki, je, kot vse kaže, prav pošteno pritisnila na vašo reševalsko žilico, saj smo v uredništvo prejeli kar 887 rešitev. Opravičiti se moramo, saj je bila v križanki napaka: Švejkov pes (navpično) je ŠVRK in ne SFRK, saj bi sicer morali za kopico okusnih slaščic na sliki (vodoravno) napisati KROVI in ne KROFI. Za neljubo pomoto nam je žal in je pri pravilnih rešitvah seveda nismo upoštevali. Precej nas je presenetila zelo velika in pogosta napaka v vaših rešitvah: namesto MERCATOR ste pisali MERKATOR. Tako smo morali izžrebati kar 23 pisem, da smo dobili 11 rešitev. Izžrebani reševalci: 1. nagrada — dvodnevni penzion za 2 osebi v Dajli v sezoni 1978 — prispeva MERCATOR — ROŽNIK: MIRKO JARC, TOZD Grosist 2. nagrada — darilni paket ekonomske propagande: CILKA BRINC, TOZD Standard, Novo mesto 3. nagrada — darilni paket ekonomske propagande: MARIJA LIKAVEC, TOZD Metlika 4. nagrada — monografija o Ljubljani, ki jo prispeva ekonomska propaganda: STANKO HOLEŠEK, TOZD Jelka Hrastnik 5. in 6. nagrada — majica Mercator, ki jo prispeva ekonomska propaganda: ANTON BREZNIK, TOZD Grmada, HELENA KLARIČ, Rožna ulica 13, Kočevje 7. nagrada — slaščičarski iz* delek TOZD Kavarna Evropa1 ANICA MILOŠIČ, MERCATOR — PANONIJA, Ptuj 8. nagrada — proizvod TOZD TMI: PETRA LAH, MERCATOR — ROŽNI*’ aranžerski oddelek 9. in 10. nagrada — pol kilo' grama kave Mercator: HE- LENA PETERC, TOZD Kavarna Evropa, JOŽICA REPŠE< TOZD Standard Novo mesto 11. nagrada — serija Mercatorjevih značk v etui}0' EVALDA BOJC, MERCATOR — SLOVENIJA SAD J*1 NAGRADNA KRIŽANKA »RADENSKA« Med tistimi, ki bodo do 28.1®' 1977 poslali pravilno rešeno na^ gradno križanko na naš našlo SOZD MERCATOR — ^ nomska propaganda, 6100 Ljubljana Gorupova 5, bomo iz žrebali 5 nagrad, ki jih bo Pr’sPe, vala »Radenska« Radenci. K11 verto označite s »Križanka R . denska« in ne pozabite naP’sa2a svojega naslova ter delovneg mesta. Nagradna križanka ^tPSOSTO V°tbW0 ^tV(olW0 ^Ebs-rva EMbiw P**llVOb r — n iMercatorj ViHob 3lS-NS.^O IME sAM0QL. ^AČlhbA Obišče ''I-Aibo 'rB-OHA CiOlWlA OliONČlNA 101CLA \i-AB- OSTAME ^UHlNl ^UVN, 'o Mesto G,ANE MDVO utr o 42.CS.\i.A AfeECEbE i^OVEbO OtbL\KA ANCXA ANICA E G1P C. BOQ . SONCA „VSE1" (ANCiU.) £> A M 0 VIDA O. OVEN UUbLiAN/ NETTO VZHOD ObGOVOE. HA U.ONTtA NICA ITAL. MO ŠLO IME NETTO CELZUA JEAN M AR. Al 5. ANTON CENTA ... :5. ^ , tovavlioa NOTOVU\H vox.il iAMOSLAS- HOTEL R.AblN 2ELEN\CA _V PUbCAVI TLLOVAb. DEUSTVO EIEV.TUD INDUST. NIŠ LIANA NOTUIH PREDlAb ČRICA AbECEDE MALIbOE OPER. VIA PEVLA OTTA iLlTIVIA 6AU.E.A IM K.osrnu AVTOMAT. DbDELAV/ NEDESKII ObOVL TOLMER. PLObR.OV. MEILA NEZNANEC 5 X CPCVL A N VP1AA SALMIČA TLELA V INDIJI STANE E. ADAM E N ALI CU.L.I LUSLI VLADAH bOKSAL HUMAMEb PLEblVAU. LlbNICE UOMO MESTO ^NE" IT ALI J. ME.TE.L. LACETEL AbECEbE PLESAULA PAVLOVA fiLAVNO MESTO ITALIJE ZENSLO IME '‘Uiual MUb. 1>ovEST| ^Deci bEEMENA METER- R.EAJ NA PEIMDASLy 2. ČELA Alb ECE DE SLLAbATEL bELTOMCEl VOLMECL PEEblVALCl LILE OSE Ib Ml Z.AIMEU. ESIPC. bOG.SONCA PCOSV.OVNA ME1LA NADAV HLVAŠLI PETLOL LIŽEVO iGAMJE LmsizA ENA L CELA AbECEDE PRIŠLI — ODŠLI V MESECU AVGUSTU DELOVNA SKUPNOST SOZD MERCATOR prišli: Blanka Turnšek, Sonja Vidic odšli: Mileva SovdaJ, Vinko Kušar, Stane Andoljšek, Nada Rihtar DELOVNA SKUPNOST MERCATOR — ROŽNIK prišli: Katarina Duran, Marija Kiirbus odšli: Jože Mikuž, Janez Kristan, Drago Mihelič, Rudolf Eršte MERCATOR — ROŽNIK TOZD Preskrba, Tržič prišli: Marija Avsenek, Ivana Švegelj, Marija Žepič odšli: Ivana Požun, Viktor Ora-nič, Ana Strupi MERCATOR — VELEPRE-SKRBA TOZD Hladilnica odšli: Janez Kresnik, Ignacij Er-bida, Branislav Pijetlovič TOZD Investa prišli: Irena Hozjan, Stane Šebela TO "D Standard 1 šli: Franc Cvetko, Milena Sta-niša, Bogdan Račič odšli: Jožica Barbo, Alojz Pavlič, Milan Šter, Marjan Dular TOZD Trgopromet prišli: Marija Trbuc, Dragotin f male odšli: Srečko Pavuna, Branko I fnjek, Boža Rožman, Jože Borič, J' Žagar TOZD Grosist prišli: Anton Erznožnik, Milan K telic, Elizabeta Bukovec, Janez P e <šli: Matej Dovč, Rado Todosi-j^.iČ TOZD TMI prišli: Anton Francelj, Srečko ‘ 'eorevec, Zvone Bevk, Dušan ? ledvešček, Drena Gatarič, Dragica ' vkovič, Miraš Kneževeč, Džordžo Brčin, Stjepan Jurinič, Vinko Tomič Miroslav Kralj, Razija Bečerevič, Smiljka Vidovič, Merima Konjevič, Nada Siljepčevič odšli: Ignac Zadravec, Matjaž Ahlin, Janez Polj, Zvone Marolt, Džemal Batakovič, Jože Količ, Anton Zaviršek, Ivo Paulovič, Franc Mikec, Helena Gašperšič, Kazimir feorštnar MERCATOR — HOTELI-GO-STINSTVO TOZD Kavarna Evropa ni sprememb MERCATOR — CONTAL TOZD Cibes odšli: Milan Hercigonja, Jožefa Doma TOZD Conimex prišli: Andrej Mandelj, Sava Rapoč odšli: Jožefa Bečaj, Djuro Vukez MERCATOR — PANONIJA prišli: Draško Aleksič, Marta Began, Ivanka Čelofiga, Ivan Drevenšek, Zlatka Emeršič, Dušai Horvat, Janez Horvat, Kristina Kmetec, Marija Kolednik, Marjan Kujavec, Branko Kršek, Albin Ko-rotaj, Ljudmila Mlakar, Bojan Me-noni, Milan Medved, Majda Mlinarič, Majda Murko, Jelka Prejac, Brigita Rebernak, Danica Stanet, Zdenka Sodec, Zinka Stojnšek, Jože Šoštarič, Ivan Voda, Jože Vogrinec, Anton Vaupotič, Majda Voglar odšli: Janko Baštevec, Silva Bezjak, Leon Hetnak, Jasna Jabločnik, Anica Kukovič, Franc Kelenc, Jože Lužnar, Borislav Milanovič, Franc Ozmec, Štefan Perger, Janez Trafe-la, Herman Kopše, Danijel Marinič MERCATOR — SLOGA prišli: Jožefa Šijanec, Verica Golob, Cvetka Logar, Nežika Bračko odšli: Jurij Ferenček MERCATOR -- ZARJA prišli: Janko Cvetko, Vera Gasparič, Marta Hergulaj Nada Zadravec odšli: Viktorija Žižek, Anica Posavec TOZD IN DO, KI NISO POSREDOVALE PODATKOV MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Dolomiti — TOZD Golovec — TOZD Grmada — TOZD Metlika — TOZD Gradišče — TOZD Jelka — TOZD Veleblagovnica Beograd MERCATOR — VELEPRE-SKRBA — TOZD Kavarna — bar Nebotičnik — TOZD Ilirija — TOZD Jelka Hrastnik — TOZD Sremič MERCATOR — AGROKOMBINAT KRŠKO MERCATOR — KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA MERCATOR — SLOVENIJA SADJE MERCATOR — GOSTINSKO PODJETJE IDRIJA MERCATOR — EMBA MERCATOR — RUDAR MERCATOR — SADJE ZE-T FNTAVA MERCATOR — UNIVERZAL MERCATOR — PRESKRBA KRŠKO MERCATOR — POTROŠNIK MERCATOR — STP HRASNIK JANA BREŽNIK V jesenskem delu nogometnega tekmovanja v slovenski ligi bo NK MERCATOR odigral še naslednje tekme: VIL kolo 16. 10. 1977 — ZASAVJE : MERCATOR VIII. kolo 23. 10. 1977 — MERCATOR : MURA IX. kolo 30. 10. 1977 — UNIOR : MERCATOR X. kolo 6. 11. 1977 — MERCATOR : ŽELEZNIČAR XI. kolo 12. 11. 1977 — ILIRIJA : MERCATOR XII. kolo 20. 11. 1977 — MERCATOR : SLOVAN XIII. kolo 27. 11. 1977 — GORENJSKA : MERCATOR Humor Telefonski klic mesarju: Ali imate svinjske noge? Da! Imate tudi svinjska ušesa? Da! Seveda! Kako pa potem Ugledate...? — Ne drži se no tako kislo! Kdo je končno prinesel časopis, ti ali on? Gost natakarju: Vaš pes me že cel čas kosila nepremično gleda. Kaj to pomeni? Natakar: Nič, samo, da jeste it njegovega krožnika... Mladi egiptovski šejk pride v porodnišnico in si skozi šipe ogleduje dojenčke. Mimo pride sestra in gO vpraša: Kateri otrok je vaš, visokost? Prvi dve vrsti, odgovori šejk ponosno. Žena možu: Na vratih je neki moški in zbira prispevke za nov plavalni bazen. Kaj naj mu dam, Miloš? — Tri vedra vode! — Kako lepe mucke imate! — To so prave siamske mačk^ — Neverjetno, kako lepo ste j11 ločili?! — Komaj verjamem, da imate dva majhna otroka. Vaše stanovanje je vedno tako vzomo pospravljeno! — Kaže, da bova morala naslednjih šest mesecev priti samo sokove. Najigi gostje so namreč prišli vsi brez avtomobilov... rrrr __■ M— Mercator Glasilo delovnega kolektiv* | SOZD Mercator n. sub. o., Ljublj*' na, Aškerčeva 3 — Izdaja Delavsk' svet SOZD Mercator n. sub. o. -f Izhaja enkrat mesečno — Lt«) uredniški odbor: Edo Božič, Dano Domanjko, Branko Gorjup, Kand' jan Hvastija, Nada Rihtar, Mar)*” Pogačnik, Jože Rener in Iv*nk Vrhovčak — Odgovorni uredni ■ Vasja Butina — Tisk: Tiskarna Liu