Lastnik Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik* Uprava : Ljubljana, Ilirska ul. 15 * Lovro Pičman). Naročnina znaša: za celo leto .... 30"—Din za pol leta ..... 15‘— . posamezna številka . . 1‘50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan, — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Četo IV.
Ljubljana, dne 19. aprila 1935
Štev. 4
................."M...........................................................................“•‘n.....................................................................................'“'"'Ul
Vesele velikonočne praznike želi vsem naročnikom in čitateljem uprava lista
"Hu.iii"'"""'lli.lt'"1 "‘"tu,    "Mini,            
Obrtniški stan je
Med obrtniškim stanom se vedno bolj in bolj dviga zavest, spoznanje da je rešitev obrtništva in zaščitenje njega pravic v le krepkih močno povezanih organizacijah. Da predstavljajo obrtniške prostovoljne in prisilne ogranizacije — male edinice — močna društva in njihove zveze danes nesporno s svojim delom, ki so ga izvršile doslej v javnosti močan faktor, ki ga je treba upoštevati, je jasna stvar.
Ni se čuditi, da se je obrtništvo baš v zadnjih par letih posebno v naših krajih dvignilo v organizatornem pogledu na tako višino, saj je bilo v to primorano po eni strani vsled nastopajoče gospodarske krize, po drugi plati pa vsled izrazito or-ganizatornih zadev svojih uzakonjenih ustanov, katere ne ustrezajo njegovim potrebam in niso v skladu z željami obrtništva. Vse to je razgibalo obrtniške vrste, ki so bile še pred leti več ali manj le prisilno organizrane v svojih prisilnih zadrugah v kolikor so pač obstojale. Potreba pa je narekovala, da sc obrtništvo tudi prostovoljno organizira v edinice po krajih, katere so faktični izraz obrtniške volje in zahtev v posameznem kraju. Take organizacije so pač izvršile delo, v kolikor so obstojale pred več leti, le lokalno, ali pa ga tudi niso, ker se niso dovolj zanimale za obrtniške interese, v kar tudi niso bile prisiljene vsled dobrih konjunkturnih časov — temveč so bile le bolj reprezentativne organizacije stanu, kot takega.
Interesi obrtništva naše banovine so zahtevali povezanost takih lokalnih obrtniških društev v cilju, da se dosežejo čim
treba upoštevati
večji uspehi. Prav zato se je tudi ustanovila organizacija Društva jugoslovanskih obrtnikov s svojimi podružnicami, ki skupno sestavljajo en, močan upoštevan faktor. Obrtništvo se je dobro zavedlo poslanstva, ki ga ima to društvo ter se je baš vsled tega oprijelo idej ter ustanovilo doslej v raznih krajih banovine že preko 30 podružnic tega društva. Obrtništvo organizirano v tej močni organizaciji, povezano skupno med seboj, je že tudi sebi izvojevalo z lastno požrtvovalnostjo ter odločno voljo važne odločilne postojanke, med katere moramo v prvi vrsti prištevati občinske uprave, kjer baš vsled naših organizacij v mnogih slučajih odločilno vplivajo obrtniki. Obrtnik pa stremimo še naprej, hočemo, da se bo uveljavila obrtniška volja in težnje vsepovsod, kajti dobro se zavedamo in tudi čutimo na svojih ramenih nešteto bremen, ki bi se mogla z sodelovanjem obrtniških stanov pravično razdeliti.
Ker pa so razmere in prilike take, da zahtevajo povsod na vsakem mestu odločne in neustrašene zastopnike stanu, je dolžnost naših organizacij v prvi vrsti, da si v organizacijah tudi take ljudi privzgojimo. Taki voditelji in neustrašeni borci za obrtniške pravice so med nami in mi obrtniki jim moramo stati ob strani, da bomo izvojevali potrebne pravice za svoj stan.
Čas je, da se obrtništvo do dobra zdrami in zave svojega položaja in odločno zahteva zastopstev, ki gredo našemu stanu, da ne bomo obrtniki samo pastorki, temveč mora tudi nam po vseh pravilih človečnosti priti čas — vstajenje.
sporazum
Obrtniški
Sedanja politika in izbiranje kandidatov za Narodno skupščino.
Na željo širše javnosti in gg. vodilnih politikov ter vodilnih faktorjev v naši banovini je prišlo do sledečega sporazuma med obema obrtniškima skupinama:
Sporazum
sklenjen dne 31. III. 1935. med podpisanimi predstavniki Osrednjega društva jugoslovanskih obrtnikov in med predstavniki Zveze obrtnih društev Dravske baffiovine.
I.
Ta sporazum velja le za primer, da sprejme g. predsednik vlade Jevtič Rebeka Josip na
svojo listo za kandidata za mesto Ljubljana kot predstavnika združenega obrtništva, v katerem primeru bo tudi Osrednje društvo jugoslovanskih obrtnikov z vsemi močmi podpiralo njegovo kandidaturo in izvolitev pod sledečimi pogojili.
Obe skupini obrtnikov predlagata, po svojih predstavnikih merodajnim faktorjem, da. se imenuje obrtni odsek TOI na novo in sicer tako, da dobi vsaka skupina po 8 mest. Dokler je g. Rebek poslanec, predseduje temu odseku g. Pičman, mesto podpredsednika pripada skupini g. Rebeka, če bi pa g. Rebek prenehal biti
poslanec, pripade mesto predsednika njemu, mesto podpredsednika pa zasede skupina g. Pič-mama. Obe skupini se obvezujeta naprositi g. bana dravske banovine, da izposluje izvršitev te izpremembe v obrtniškem odseku TOI vsaj do 6. aprila t. 1.
III.
Obe skupini se obvezujeta, da v take pre« osnovanem obrtnem odseku TOI ne bosta vodili nikakih borb glede vprašanja ločenih ali skupnih zbornic.
IV.
Da ne bodo pristaši bivše SLS užaljeni, nominira vsaka skupina med svojimi 8 zastopniki po dva taka svoja pristaša, ki sta pripadala bivši SLS.
V.
Obe skupini se obvezujeta, da bosta v vsakem primeru zastopali stališče, da se naj razpišejo in izvrše čimprej volitve v TOI. Izid teh volitev bo merodajen za nadaljne odnošaje med obema skupinama, s temi volitvami preneha ta sporazum.
VI.
Za primer, da bi bilo mogoče spraviti na listo g. jfevtiča v Ljubljani še drugega obrtnika, kot namestnika, pristaneta obe skupini za to, da zavzame mesto namestnica g. kandidata Rebeka g. Rudolfa Žitniku.
Josip Rebek, s. r. Kovačič, s. r.
Fr. Iglič, s. r.
M. Krapeš, s. r. Špeletič, s. r.
Lovro Pičman, s. r. Ivan Šimenc, s. r. Ivan Mihelčič, s. r. Jos. Marn, s. r. Percinlič, s. r.
Z ozirom na predstojeće skupščinske volitve je imelo članstvo društva jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani sestanek, na katerem so bile iznešene zahteve obrtništva v tem pogledu. Ker so nam bili nekateri vodilni politiki bivšega režima nenaklonjeni, vsfed česar smo bili tudi vedno povsod odrinjeni in neupoštevani si je obrtništvo nadelo nalogo, da pri teh volitvah nastopi aktivno, če doseže svoje minimalne zahteve, to je zastopstva v parlamentu in svojih vrhovnih obrtniških organizacijah. Radi tega je bil poverjen poseben odbor obrtnikov, ki naj bi te zahteve uveljavil na pristojnih in merodajnih mestih. Iz vrst tega odbora je posebna delegacija, kakor omenjeno podpisala sporazum, na podlagi katerega bi moglo obrtništvo aktivno sodelovati za izrvolitev obrtniških zastopnikov.
Sporazum pa je bil s strani Rebekove skupine preklican, čeprav so najvišji predstavniki v naši banovini izrazili na tem svoje veliko zadovoljstvo, da so s tem odstranjene vse ovire in obljubili, da bodo vsebovane točke sporazuma takoj uveljavljene.
Mi s svoje strani smo doslej doprinesli dovolj velike žrtve za uveljavljenje pravic obrtništva, zavedajoč se sedanjih težkih razmer. Sporazum jo sedaj razdrt, kdo je bil interesi-ran na tem, katera sila je bila vmes, da je mogla tako odločilno vplivati preko obrtniške volje in merodajnih faktorjev, ne bomo raziskovali. Vendar je pa dolžnost obrtništva samega in oblasti, kakor politikov, da se taki razdiralci odstranijo, če hočemo, da bo med obrtništvom in narodom prava in zdrava ter poštena gospodarska politika, ker le taka bi uredila razmere, ki bodo v korist celokupnemu narodu in sožitju.
Sedanja politika izbiranja kandidatov za volitve v narodno skupščino je razočarala ne le posameznike, temveč tudi organizirane stanove, vendar potrdila, kar je že lastno iz prakse, da je veliko obljub, a malo dejanj.
S takimi postopki in dejanji je postalo obrtništvo nezaintersirano, pri čemer je škoda, da pada zavest in ponos, ki bi morala baš pri takih slučajih priti najbolj do popolnega izraza.
O obrtnem socijalnem zavarovanju
V zadnji številki „Obrtnika" je članek Socijalno zavarovanje obrtnikov, ki pa je pisan v takem tonu, da moram na posamezne točke odgovoriti v imenu onih, ki gledajo bodočnost obrtništva skozi drugačna očala.
Zavarovanje samo bi bilo nujen in važen korak za obrtnika. Prvič zato, ker bi se mu že zgodaj nudila prilika, da odvrne skrb za slučaj doživetja visoke starosti. Kajti marsikateri obrtnik mora pritiskati kljuke na stara leta, ker v mladosti ni imel vzpodbude k varčevanju. Res je, da je obrtništvo varčno, a res je pa tudi, da do prostovolnjega varčevanja ne pride vsak. To starostno zavarovanje bi moralo biti urejeno tako, da bi vsi obrtniki bili po svoji premoženjski možnosti zavarovani tako, da bi noben stan ne bil postavljen nazaj. Pisec tistih vrstic smatra zavarovanje kot nekako nesrečo za vse obrtništvo, proti koncu pa bi se že pobotal, če bi so uredilo tako, da bi bilo članstvo sigurno svojih zavarovanj. Tu tiči glavni vzrok, tudi jaz se ne oddaljim od njega, urediti se mora prav in pametno, potem naj bo pa prisiljeno zavarovanje zadeva vsakega posameznika resna in smotrna zadeva. Da bi nam drugi pripravili to niti misliti ne sinemo. Ker kaj koristnega se doprinese le z žrtvami, in tako bo tudi s starostnim zavarovanjem. Pisec vrstic omenja razne dajatve, ki se jih terja od njega (obrtništva), a za svoj dobrobit si bi pa ne smel včasih pritrgati kak dinar, in se uvrstiti med prve prisilne dajatve, v korist sebi.
Drugič pa moramo imeti pred očmi, da koliko danes podpiramo druge zavarovalnice s svojimi prispevki, ki bi lahko svoj zavod držali na višini pararelno z drugim, predvsm po-vdarjajoč, da bi bilo vodstvo pravo s pravimi in prozornimi pogoji in nameni. Tudi lahko vidimo, koliko bremen pade na delodajalce pri delavskem zavarovanju pa moramo vseeno nositi to, dasiravno nimamo koristi; zato bi morali prvo pomoči sebi, ko nam je pot že nekako pripravljena.
Povdarja se obrtnik, ki je obenem kmet. Kot tak prvič nima pomočnika in tudi ne vajencev, zato pade nanj mnogo manj teh dajatev, sorazmerno manj, ali pa v več slučajih skoro nič. Zato bi ta večina, (ki pa nikakor ni), ne smela biti regulator rokodelcem, ki v mestih ali v izključno obrtniških krajih predstavlja glavni štab vsega našega gibanja. Saj bi prav dobro prišla starostna podpora tudi onemoglemu obrtniku na vasi, ki je prav mnogokrat potisnjen v kot, kar ni v čast in ne plačilo za ves njegov trud v življenju.
Važno je najbolj to, na kaki podlagi naj bi bilo to starostno zavarovanje izpeljano. Veni, da je treba tu sodelovanja vseh pametnih in izkušenih strokovnjakov, ki bi to izvedli tako, da bi bil denar, ki bi ga plačevali bolj plodo-nosen za nas, kot pa za delavce pri bolniški blagajni, ko včasih niti dobrih zdravil ni. Urad-ništva in palač pa vedno več, dasiravno okrevališča in zdravilišča tudi eksistirajo. To važnost za nas obrtnike naj bi na merodajnih mestih dovedli do končne rešitve, ker je že itak nekako uzakonjeno.
Podeželan in tudi obrtnik.
Propadanje tapetniške obrti
V povojni dobi se tapetniška obrt zelo težko bori za svojo eksistenco. Ne moremo več zadostiti niti najmanjšim življenjskim in družinskim potrebam, kakor ne rodno plačevati davkov in drugih javnih dajatev.
Da tapetniška obrt tako rapidno propada, je predvsem visoka carina na tapete, ki znaša 100% ter jih s tem podraži tako, da se nobena stranka več ne zmeni za tapetiranje sob. Na drugi strani pa ubija to obrt zelo razpašeno šušmarstvo, katerega se na žalost v največji meri poslužujejo upravitelji državnih zdravi-Jišč. Tako drži državno zdravilišče Dobrna človeka, ki izvršuje poleti težaška delu, pozimi pa tapetniška, tako da že nad dvajset let ni dobil noben tapetniški mojster v tem zdravilišču dela.
Dosegli smo sicer, da se včasih nekatera dela razpišejo, za oferte, za katere moramo ta-petarski mojstri plačati visoke kolekovine, pa ne dobimo v največ slučajih niti odgovora, še manj pa kakega dela, ker se isto izvrši kratko-malo s šušmarjem. Merodajni činitelji se sicer izgovarjajo, da so to malenkostna popra-vilna dela, v resnici se pa izvršuje tudi nove blazine itd. Kako bi bilo tudi drugače mogoče, da bi v tako dolgi dobi in v tako velikem podjetju ne bilo nobenih tapetniških del, ki bi jih bili upravičeno tapetarski mojstri deležni. 1 n-čakujemo od visokih oblasti, posebno pa od Kr. banske uprave, da zadevo preišče ter odredi, da se v bodoče ne sme izvrševati nobenih
tapetarskih del v državnih zdraviliščih brez upravičenih tapetarskih mojstrov.
Pri omenjenem zdravilišču se šušmari tudi v drugih strokah, kot v mizarski, slikarski itd. In je skrajni čas, da oblasti zadevo preiščejo in taka dela ustavijo, saj so v tej zadevi bile poslane že neštete pritožbe, a dosedaj brez uspeha.
DJO. Celje.
Težak zastor na oknu okrožnega odbora obrtniških združenj v Celju
Kakor znano, določila je zbornica za TOl okrožnemu odboru obrtniških združenj v Celju, v obrtnem domu dva prostora, kjer se je namestila pisarna. Da sta v to svrho dva prostora na razpolago, je tudi potrebno iz razloga, ker se vrše v teh prostorih mojstrski izpiti in ker so isti javni, prihajajo lahko tudi poslušalci k tem izpitom. Resumirnaje ali je izprašanec sposoben ali ne, se more vršiti v nenavzočnosti publike in izpraševancev.
Zato sta potrebna dva uradniška prostora. V Celju se je pa začelo naenkrat prakticirati to tako, da se publiko in izpraševance ob resomi-ranju požene na ulico, kjer morajo počakati na odlok komisije in to radi tega, ker si je preuredil tajnik drugi uradniški prostor za svojo spalnico, kojo je zavesil s težko preprogo, ter povzročil s tem radovednost mnogim, da se vprašajo, kaj se le godi za tem zastorom, posebno še radi tega, ker se isti zastor od 20. novembra 1934. leta še ni spustil? —
Podpisani vprašam zbornico za TOI v Ljubljani, ali je dala tajniku Drago Žabkarju dovoljenje za preureditev uradnega prostora v spalnico in kaj je vodilo zbornico v to?
Konštatiram, da ima Drago Žabkar kot upravitelj obrtnega doma na razpolago brez-plačno stanovanje s tremi sobami in kuhinjo, na drugi strani je on penzionist, ki ima okoli 900 Din mesečne penzije, kot tajnik okrožnega odbora obrtniških združenj v Celju okoli 2000 Din mesečne plače, poleg tega pa še precejšnje postranske zaslužke.
Zbornica naj pojasni, ali je torej prav, da si preuredi še uradniške prostore v spalnico, poleg toga pa se naj pojasni, kdo plača za dotično spalnico za kurjavo in razsvetljavo? Ko nam bo Zbornica vse to pojasnila, sc jo bomo dovolili še vprašati, ali je zbornici znano, da se ne sme dajati eni osebi trikratne in še večkratne zaslužke, ko v sedanji krizi obstoja neizmerno število brezposelnih, kateri iščejo kruha in zaslužka.
Komentar pa prepuščamo javnosti, da presodi postopanje zbornice za TOI v Ljubljani.
Ivan Bizjak
Celje.
Op. ur. Članek smo prejeli že pred mesecem in pol, katerega vsled preobilice gradiva nismo mogli objaviti.
Po občnem zboru Zanatske banke kraljevine Jugoslavije
V zadnjem času se je med slovenskim pbrt-ništvoin in ostalo javnostjo vzbudilo precejšnje zanimanje za sestanke delničarjev Zanatske banke kralj. Jugoslavije a. d., ki so se vršili dne 7. aprila t. 1. v Ljubljani, Celju in Mariboru, kakor tudi za redni občni zbor, ki se je vršil v nedeljo 14. aprila v Beogradu.
Na sestanku dne 7. aprila v Ljubljani je sicer dobila združena skupina Franchetti-Rebek in drugi, vsekakor na nelegalen način večino glasov s pomočjo bank, hranilnic, trgovcev, in-dustrijcev in gostilničarjev, dalje so tudi mnogo pripomogla razna združenja na nedopusten način tako, da se je že sedaj ugotovilo, da je preko par 100 glasov neveljavnih. V ostalem pa o tem nelegalnem pridobivanju teh glasovnic niti ne govorilno.
Ugotavljamo samo to, da če bi se bili vršili ti sestanki v duhu in, načinu, kakor so bili predvideni, bi bila skupina g. Pičmana sigurno že na sestankih dobila večino, ker so mnogi, ki so sicer v nevednosti dali glasovnice Franchetti-Rcbekovi skupini, naknadno zahtevali iste nazaj in jih hoteli izročiti Pičmanovi skupini, katerih pa-seveda Franchetti-Rebekcva skupina ni hotela izročiti in je tudi v tem pogledu vsled tega skupina Pičmana dobila nižje število glasov na sestankih. Vendar pa je pripomniti, da je bila tu prava obrtniška fronta, dočim so na oni strani vsi poznani nasprotniki malega obrtništva nastopili proti skupini Pičmana.
Gospodje okrog Franchettija so s tako pridobljenimi glasovi vriskali nad umetno pridobljeno zmago, toda zbor obrtništva Zanatske banke kralj. Jugoslavije v Beogradu, ki se je vršil v nedeljo, dne 14. aprila, je pokazal tako, kakor je bilo pač pričakovati, na katerem je bil izvoljen g. Pičman z ogromno večino glasov v glavni upravni odbor Zanatske banke v Beogradu in istočasno kot predsednik ljubljanske podružnice, saj je dobil ca. 1500 glasov več kakor g. Franchetti, dasi g. Pičman niti ni bil na oficielni listi, temveč je obrtništvo kraljevine Jugoslavije spontano glasovalo za g. Pič-mana in s tem dalo takorekoč njemu in njegovi skupini popolno zaupanje ter obenem odločilo, kdo naj vodi ljubljansko podružnico. Slovensko obrtništvo pa je s tem tudi dobilo garancijo, da bode vodstvo podružnice v takih rokah, kakor ga zavod v tem težkem času potrebuje.
V	nadaljnje podrobnosti in v razna pisare-nja po listih se ne spuščamo, ker smatramo, da so delničarji na občnem zboru Zanatske banke kraljevine Jugoslavije, dne 14. aprila zadosti odločno pokazali, kaj hočejo in komu zaupajo vodstvo tega prevažnoga obrtniškega zavoda.
G Pičmam predsednik Zanatske banke kraljevine Jugoslavije a. d. podružnice v Ljubljani
V	nedeljo, dne 14. aprila se je vršil v Beogradu redni občni zbor Zanatske banke, na katerem je bil v glavni upravni odbor in obenem kot predsednik podružnice v Ljubljani izvoljen g. Lovro Pičman.
Naslednji dan se je vršila seja upravnega odbora, na kateri je bilo sklenjeno, da se obresti znižajo delničarjem Zanatske banke na 9%
in nedelničarjem na 9'A%, kar je vsekakor v teh težkih časih zelo važen uspeh v prid obrtništva, ki so do sedaj brez dvoma plačevali previsoke obresti.
Obrtniška razstava DJO v Ljubljani 1935
Priprave za obrtniško razstavo v Ljubljani letošnje leto so v polnem teku. Znova se prijavljajo novi interesenti, ki hočejo na razstavi izložiti svoje izdelke. Razstavni odbor je že izbral plakat izmed poslanih osnutkov, ter se odločil, da bo plakat za razstavo prvonagrajeni. Osnutke je poslalo več interesentov. Prvo na-grado je prejel g. L. Schara, črkoslikarski pomočnik za osnutek pod geslom „Glava". Drugo nagrado je prejel Ciril Križnar, slikarski mojster iz Št. Vida, tretjo nagrado pa g. Tone Švagelj, slikarski mojster iz Trbovelj za osnutek pod geslom „Zadnji up“. Ostale osnutke pa je razstavni odbor odkupil. Minister-stvo financ odn. Dravska finančna direkcija je oprostila razstavo taks na vstopnice ter takse na reklamo. Pozivamo vse interesente, ki žele razstaviti, da se čimpreje prijavijo in izpolnijo prijavnice, ker je to v interesu vsakega posameznika vsled prostora. Prijaviti se je na DJO, Ljubljana, Rimska c. 19, ali pri tajniku Ivan Mihelčič, Ljubljana, Borštnikov trg I ter pri Kristan Franjo, čevljarski mojster, Celovška c. 85, Ljubljana VIL
Ne odlašajte s prijavami, temveč se nujno odzovite, da ne bo prepozno!
Iz obrtniškega pokreta.
Obrtniški sestanek v Braslovčah.
V nedeljo, dne 10. februarja 1935 se je vršil obrtniški setanek v Braslovčah. Sestanek je sklical g. Stožer, krojaški mojster, z dnevnim redom: Volitev članov davčne komisije ter vprašanje obrtniških organizacij. Na to zborovanje sta bila povabljena kot delegata iz Celja gg. Drago Žabkar in g. Ivan Bizjak ter Kovač Jakob, kot delegata podružnice DJO v Celju. Zboru je predsedoval g. Čmak iz Gomilske-ga. Zborovanja se je udeležilo okrog 80 obrtni-
kov. Prvi je govoril g. šolski upravitelj Lovšin, drugi pa Žabkar, ki jo dal pojasnila o davčni napovedi, kot tretji pa je govoril g. Bizjak iz Celja o potrebi obrtniške organizacije, in je med drugim stvarno kritiziral neupravičeno preobremenitev obrtništvo, z oovki, ker obrtni* žtvo je najbolj obremenjeno v državi ter odločno obsojal dejstvo, da uživa Bata tako velike davčne olajšave, da tako lahko uničuje obrtnike čevljarje. Istotako je kritiziral vnebo-vpijoče nizke mezde pri tvrdki 'l ivar, ki je tudi največji vzrok umazane konkurence. To uteme-
Dom jugoslovanskih obrtnikov
ijitev povzroča tudi dejstvo, da je zbornica znižala prispevek samo za 2%, nakar se je zvišal davek za 50—100%, pri čemur bo dosegla zbornica pri novih obremenitvah napram lanskemu letu za 14—16%. Tudi uvedba okrožnih odborov pomeni novo obdavčenje obrtništva, kar •občutno prizadene združbe, katerih blagajne bodo kmalu izpraznili, nato pa bodo okrožni odbori primorani likvidirati. Kritiziral je nepravilno postopanje pri mojstrskih izpitih in navajal konkretne slučaje. Po teh ugotovitvah je hotel g. Žabkar omiliti učinek porazne kritike ter je zagovarjal zbornico. Pri tem je sumničil nekatere samostojne zbornice, češ da tiče do grla v dolgovih. Nakar je g. Bizjak ob splošnem odobravanju navzočih stvarno zavrnil g. Žabkarja ter konstatira! da, ako hoče biti obrtništvo bolj upoštevano, se mora osvoboditi ne-•obrtnikov! Vajeti mora prijeti obrtništvo samo v roke, ker neobrtniki vozijo voz po jarkih. Uradnik ali železničar naj organizirata svoje tovariše, mi obrtniki bomo pa svoje.
G. šolski upravitelj je očividno imel namen obnoviti nekdanjo lokalno obrtno društvo, ter sumimo, da so ga v to vodili politični cilji. Obrtništvo pa je obljubilo pristopiti k društvu jugoslovanskih obrtnikov ter se v tej veliki armadi boriti za svoje pravice.
Kot je bilo že v zadnji številki „Obrtnika" poročano, se je vršil dne 17. februarja ponoven sestanek, katerega se je udeležilo okrog 40 obrtnikov ter je bilo sklenjeno, da se v Braslovčah ustanovi podružnica ter so bila pravila že vložena v odobritev.
Op. ur. Vsled obilega materijala in prepozne pošiljke tega dopisa, objavljamo članek šele v tej številki.
Občni zbori.
Trbovlje. T>ne 19. marca ob 14. uri se je vršil v prostorih „Volkar" občni zbor trboveljske podružnice DJO ob številni udeležbi članstva in zastopstva podpredsednika osrednjega društva tov. Moreta. Občni zbor je otvoril predsednik tov. Kocjan s pozdravom na navzoče ter je vsled obolelosti predal nadaljnje vodstvo zbora podpredsedniku tov. Gučeku. Predsedujoči je nato izčrpno poročal o društvenem delovanju v preteklem letu, iz čegar se razvidi, da je trboveljska podružnica na lepi višini. Iz tajniškega poročila je razvidno, da šteje društvo 108 rednih članov, naročnikov lista „Obrtnik" pa je 68 članov. Društvo je tesno sodelovalo s sosednjimi podružnicami in bilo vedno v stikih z osrednjim društvom. Potrebno je tudi podčrtati, da je podružnica postala v javnem življenju upoštevan faktor, kar je tudi znak, da predseduje občini odbornik društva tovariš Klenovšek, poleg več članov v upravi in odboru občine. V stvarni debati, ki je sledila poročilom, so bila obravnavana še razna vprašanja, tako se je posebno poudarjalo obvezno naročitev lista „Obrtnik" itd. Spremembe v pravilih so bile soglasno sprejete. Z ozirom na intenzivno in agilno delovanje tov. predsednika Kocjana, ustanovitelja podružnice v Trbovljah, je predlagal tov. Poličnik, da se izvoli istega za častnega predsednika. Predlog je bil soglasno z odobravanjem sprejet. Pri volitvah je bil nato izvoljen stari odbor z malimi izpremembami na čelu s predsednikom tov. Kuhar Hermanom in Pust Rudolfom, kot podpredsednikom. Novi predsednik se je za izvolitev in za zaupanje članstvu zahvalil. O posmrtninskem fondu je referiral tov. Malgaj ter predlagal, da naj odbor izdela v najkrajšem času potreben pravilnik. Dalje je poročal še tudi, kot član davčnega odbora o davčnih zadevah, za kar se je tovariš predsednik zahvalil ter nato, ker je bil izčrpan dnevni red z zahvalo za izčrpna poročila vsem, zaključil po štiriurnem stvarnem razpravljanju uspeli občni zbor.
Kranj. III. redni občni zbor podružnice DJO se je vršil 24. marca v hotelu „Stara pošta" ob pol 10. uri dopoldne. Pregledna poročila so podali vsi funkcijonarji, na čelu s predsednikom, agilnim tovarišem Pollakom. Za osrednji odbor je bil navzoč predsednik tov. Pičman. Po -pestrem dnevnem redu in stvarnih debatah so bila sprejeta izpremenjena pravila in izvoljen ponovno stari odbor z malimi izpremembami s tov. Pollakom, kot predsednikom in tov. Kristanom kot podpredsednikom. Iz agilnega delovanja te podružnice se da sklepati, da bo v prihodnjem letu še intenzivneje deloval.
Na veliki ponedeljek, dne 22. t. m. bo otvor-jen svečano prvi obrtniški počitniški dom, last zadruge „Dom jugoslovanskih obrtnikov" r. z. z.?- z- v Ljubljani. Dom je preurejena kmetska hiša ter stoji na posestvu zadruge na Govejku, občina Medvode, fara Sora.
Vrhnika. Podružnica DJO je imela II. redni občni zbor v nedeljo,‘dne 24. marca ob 9. uri dopoldne v narodni šoli. Za osrednje društvo je bil navzoč podpredsednik tov. Šimenc Ivan. Predsednik tovariš Stanovnik Anton je vodil občni zbor ter podal predsedniško poročilo, za njim pa so podali tudi stvarna poročila o delovanju podružnice ostali funkcijonarji. Iz vseh poročil je razvidno, da je društvo v pretečenem letu uspešno delovalo ter beleži tako moralne, kakor tudi materijelne uspehe. Društvo je postalo tudi upoštevan faktor nn Vrhniki. Po sprejetju sprememb v pravilih in določitvi članarine, ki je ostala neizpremenjena, je bil izvoljen stari odbor s tov. Stanovnikom A. na čelu. Ker je bil s tem izčrpan dnevni red, je predsedujoči zaključil uspeli zbor.
Lukovica pri Domžalah. Agilni in samozavestni obrtniki v Lukovici so si že pred časom ustanovili pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice DJO. V nedeljo, dne 17. marca pa se je vršil ob navzočnosti nad 50 obrtnikov ustanovni občni zbor podružnice DJO v Lukovici za sodni okraj Brdo, katerega je vodil predsednik pripravljalnega odbora tov. Volk, ki je v kratkem nagovoru pozdravil navzoče obrtništvo, posebno pa še predsednika O-D J O tov. Pič-mana iz Ljubljane, kateri je orisal v kratkih besedah pomen in namen društva ter podal nato besedo delegatu tov. Pičmanu iz Ljubljane. Tov. Pičman je v lepo zasnovanem govoru opisal nastanek gibanja med obrtniki ter podal izčrpno poročilo o dosedanjem delovanju ter uspehih društva. Žel je za svoja izvajanja živahno odobravanje. Tajnik pripravljalnega odbora tov. Kropivšek je podal natančno poročilo o delovanju pripravljalnega odbora. Prečitana in odobrena so bila nato soglasno pravila. Članarina je bila določena na letno 10 Din, pristopnina 2 Din. Pristopilo je takoj nad 40 članov. Pri volitvah je bil izvoljen odbor, ki mu predseduje Kropivšek Ožbalt, krojaški mojster, Lukovica, podpredsednik Tekavc Franc, zidarski mojster, Rufolče, tajnik Vovk Josi]), pekovski mojster, Lukovica, blagajnik Urankar losi]), čevljarski mojster, Lukovica. Dalje odborniki: Štrukelj Franc, Florjančič Anton, Stupica Teodor, Grilc Ciril, Jeretina Franc, dalje ,še namestniki in nadzorni odbor.
Imena izvoljenih funkcijonarjev jamčijo za uspešno delo društva. Po dveurnem zborovanju je novo izvoljeni predsednik tov. Kropivšek zaključil lepo uspeli ustanovni občni zbor ter se
Svečana otvoritev doma bo združena z službo božjo in blagoslovitvijo posestva ter doma, kar bo izvršil g. knezoškof g. dr. Gregorij Rožman ob 11. uri dopoldne.
Dostop na posestvo je mogoč vsakomur vsled zložne poti. Pot iz postaje v Medvodah do posestva je dolga 2.15 ure ter markirana. Na križiščih pa je zadruga postavila posebne označne table. Dalje je markirana pot tudi iz Sv. Katarine, ki je oddaljena od doma jedva uro hoda. Dostop je mogoč in lep tudi iz Škofje Loke preko Osojnika.
Vabimo obrtništvo in prijatelje obrtniškega stanu, da so izvolijo tega slavlja udeležiti ter tudi v bodoče dom posečati. Zadruga si je pridobila potrebno koncesijo za krčmo, tako, da bo vsak gost dobro postrežen. V zadnjem času je bilo izvršenih več del na domu — streha na novo prekrita z opeko, gostilniška soba pa urejena ter opremljena. Poleg tega pa je načelstvo zadruge dalo tudi posestvo že delno pogozditi, ker je prejelo sadike od banske uprave brezplačno.
Ker je to prva izrazito obrtniška socijalna ustanova, smo prepričani, da se bo obrtništvo radevolje odzvalo vabilu ter večkrat napravilo izlet na Govejek. Članstvo v zadrugo sprejema načelstvo ter se dobe informacije v pisarni DJO, Ljubljana, Rimska c. 19. Čim več članov bo zadruga imela, tem več ugodnosti bo mogla nuditi članstvu ter svojcem, katerim je jm pravilih ta dom v prvi vrsti za počitek in oddih namenjen.
Na Veliki ponedeljek vsi obrtniki in prijatelji ter znanci na Govejek k otvoritvi obrtniškega počitniškega doma!
To notico naj smatra vsak, kdor ni dobil posebnega vabila, kot vabilo!
vsem navzočim zahvalil za udeležbo ter jih pozval, da gredo složno na delo za dobrobit in napredek obrtništva.
Radeče pri Zidanem mostu. Redni občni zbor podružnice DJO se je vršil v nedeljo, dne 7. aprila. Osrednje društvo ter podružnico v Celju je zastopal tov. Bizjak iz Celja. Občni zbor je vodil predsednik tov. Uli. Iz poročil funkcijonarjev je razvidna, da šteje 60 članov. Blagajna izkazuje prebitek. Sklenilo se je v letošnjem letu ne pobirati članarine, temveč samo vpisnine od novih članov. Dohodke pa se bo črpalo iz raznih prireditev in prostovoljnih prispevkov. Pravila so bila soglasno s spremembami sprejeta. Pri volitvah odbora je bil izvoljen stari odbor z neznatno spremebo s tovarišem Ulitem na čelu. Pri slučajnostih je povzel besedo tov. Bizjak iz Celja, ki je obrazložil vsa važna obrtniška vprašanja ter posebno naglasil pomen lista „Obrtnik", ki mora biti v sleherni obrtniški hiši. Kritiziral je proračun zbornice za TOI, v katerega obrtništvo nima vpogleda. Vse postavke je podrobno analiziral in pojasnil. Naglasil je, da bo zmaga obrtništva odvisna od obrtništva samega, zato pa se mora obrtništvo strniti, da pride do svojega cilja. Obravnaval je vprašanje okrožnih odborov ter izjavil, da so nepotrebni, toda zbornica hoče iste za vsako ceno obdržati. Dotaknil se je tudi predstoječih volitev v Narodno skupščino ter izjavil, naj se obrtniki striktno drže navodil, ki jih bodo prejeli od osrednjega volilnega odbora v Ljubljani,- da ne bo obrtništvo tudi sedaj, kar na slepo volilo, temveč mora zahtevati, da se uveljavijo obrtniške pravice in zahteva po samostojni zbornici, za kar hočemo tudi garancije. Občni zbor je potekel v stvarnem razpoloženju ter zavesti obrtništva, da se udejstvuje in dela za zmago našega pokreta.
Vojnik. Dne 19. marca se je vršil ustanovni občni zbor podružnice DJO v Vojniku pod predsedstvom predsednika pripravljalnega odbora I. Kvedra. Kot delegat osrednjega društva se je istega udeležil podpredsednik tov. Holobar, predsednik celjske podružnice s tov. iz Celja. Prisostvoval je zboru tudi g. Vauda, strokovni učitelj iz Vojnika. Po otvoritvenih formalnostih so zborovalci počastili spomin pokojnega Nj. Vel. Kralja, nakar je tov. Holobar obrazložil namen in pomen društva ter pozval vse navzoče k vztrajnemu delu za koristi obrtništva. Za iz-nešeno je žel spontano odobravanje. Sledilo je
m
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
soglasno sprejetje pravil, članarina pa se je določila na Din 12 letno. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika tov. Ignac Kveder, stavbeni podjetnik, za podpredsednika tov. Fran Novak, kolarski mojster. V odbor pa so bili izvoljeni: Beti Pušnik, E. Kolšek, F. Schweiger, I. "Veranič, R. Stante, M. Pukeli itd. V nadzorni odbor sta bila izvoljena I. Utarič in I. Jekel. Po izvolitvi je pozval tov. Holobar odbor k vztrajnemu delu in opozarjal istega na dolžnosti do članstva in obratno. Pri slučajnostili se je pokazalo izredno zanimanje podeželskega obrtništva za gospodarska vprašanja. Zahtevalo se je izvolitev volitve v O. o. Izražena je bila želja po izvedbi starostnega zavarovanja ter govora o davčnem sistemu. K besedi se je priglasil tudi strokovni učitelj g. Vauda ter naglasil potrebo po nujni otvoritvi obrtne šole, katera je bila vsled osebnih sporov ukinjena, dasi je učencev zadostno število.
Predsednik tov. Kveder je predlagal, da naj bi se poslala resolucija na merodajna mesta, da se šola ponovno otvori. Predlog je bil z odobravanjem sprejet. S tem ie bil dnevni red izčrpan, ter je predsednik zaključil uspeli ustanovni občni zbor.
Št. Jurij pri Celju — trg. V nedeljo, dne 14. aprila t. 1. se je vršil ob pol deseti uri dopoldne v gostilni Leskovšek v Št. Jurju ustanovni občni zbor podružnice DJO, katerega se je udeležilo nad 30 članov ter zastopnik Osrednjega DJO iz Ljubljane tov. Mone in zastopnika podružnice DJO v Celju predsednik Kolobar in tajnik Vodičar.
Predsednik pripravljalnega odbora župan tov. Čretnik je s pozdravom na navzoče in delegate otvori! ustanovni zbor ter se zahvalil predsedniku celjske podružnice za pomoč pripravljalnemu odboru. Tov. Holobar je povzel nato besedo ter podal smernice za društveno delo z željo, da naj bi nova podružnica delovala za skupen dobrobit obrtništva. Tov. More je pozdravil zbor v imenu osrednjega DJO ter odsotnega tov. Pičmana, )ki ga je opravičil. Pravila društva so bila nato soglasno sprejeta, na kar so sledile volitve ter je nil izvoljen odbor 9 članov in 3 namestniki ter nadzorstvo. Na čelu nove podružnice je župan tov. Čretnik Josip, kot predsednik. Zastopniki O-DJO in podružnice v Celju so se nato poslovili in odpeljali na ustanovni občni zbor v Braslovče. Predsedujoči pa je po raznoterostih, pri katerih so bile obravnavano še razne zadeve z zahvalo navzočim za vztrajanje zaključil uspeli občni zbor.
Braslovče. V nedeljo, dne 14. aprila t. I. se je vršil ob 3. uri popoldne v gostilni Vran-kovič v Braslovčah ustanovni občni zbor podružnice v Braslovčah ob navzočnosti 29 obrtnikov ter zastopnika O-DJO tovariša Moreta iz Ljubljane in tov. Bizjaka iz Celja.
Poročilo pripravljalnega odbora je podal predsednik tov. Stožer. Sledil je pozdrav tovariša Moreta, ki je opravičil odsotnega tov. Šimenca L iz Ljubljane, ki je bil naprošen, da se udeleži tega občnega zbora, pa je bil odsoten. Sledilo je poročilo tov. Bizjaka iz Celja, ki je stvarno poročal o položaju obrtništva. Po poročilih obeh zastopnikov je poročilo pripravljalnega dbora podal predsednik tov. Stožer. Pročitana in soglasno sprejeta so bila pravila, na kar je sledila volitev uprave 9 odbornikov, 3 namestnikov ter nadzorstvo. Za predsednika je bil izvoljen tov. Viktor Robida, tajnik pa je dosedanji predsednik pripravljalnega odbora tovariš Stožer. Članarina se je določila na Din 12 letno, vpisnina 3 Din. Po volitvah so se oglasili k besedi še tov. Bizjak, Stožer, presednik Robida ter drugi in stvarno razpravljali o obrtniškem položaju, na kar je presedujoči po 3 urni razpravi in poročilih zaključil uspeli ustanovni občni zbor.
Jesenice. Iz dnevnega časopisja razvidimo, da se za predstoječe volitve v državni zbor, katere se vršijo dne 5. maja t. I. tudi obrtniški stan zelo zanima, da bi dobil tako vsaj deloma svoje ali vsaj take zastopnike, kateremu je mar tudi obrtniški stan. Podružnica našega društva na Jesenicah si je nadela istotako svojo nalogo in je na svoji seji ustanovila volilni odbor ter sklenila soglasno zaprositi našega tovariša Ivana Gagala, krojaškega mojstra iz Jesenic, da prevzame namestništvo kandidature našega domačina, sreskega kandidata, predsednika občine v Lescah, posestnika itd. g. Ivo Ažmana. G. Ivo Ažman se je že v premnogih slučajih izkazal obrtništvu naklonjenega, on je tudi tokrat pristal, da bo po vsej svoji moči ščitil in zagovarjal težnje našega obrtnika po navodilih, katere bi dobival njegov namestnik tovariš Gogalu od svojih sotovarišev od obrtništva.
Tovariši obrtniki radovljiškega sreza, kdor pozna neumorno delo našega tovariša Gogale skozi dolgo dobo 15 let, kateri je stal vedno v ospredju našega pokreta, kadar se je šlo za pravice našega stanu, ta bo gotovo z zadovoljstvom vzel na znanje naš sklep, kajti uverjeni smo, da bo v slučaju izvolitve g. Ažmana naš tovariš Gogala kot njegov namestnik imel mnogo več prilike, katero bo mogel resnično izkoristiti in uveljaviti za obrtništvo ne samo v našem srezu, temveč tudi izven našega sreza.
Dolžnost naša je tovariši obrtniki, da sedaj, ko nam je prvikrat dana prilika, da naj se uveljavi delo moža, kateri kakor smo že omenili, bo gotovo deloval v korist našega stanu, da gremo vsi na delo in povemo našim so-tovarišem, kateri delo našega tovariša Gogala še manje poznajo, da je naša neodložljiva do'ž-nost oddati svoj glas za listo našega sreskega kandidata g. Ivo Ažmana, katerega namestnik je naš tovariš Ivan Gogala.
Obrtniške organizacije na Jesenicah so si nadele nalogo, izvesti poklonitveno potovanje na grob Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. Zedinitelja, v torek dne 28. maja t. 1. ob 6.24. uri zvečer z brzovlakom iz Jesenic. Povratek dne 31. maja ob 12.12. zvečer. Zadržanje v Beogradu je en dan in eno noč, v Zagrebu pa zjutraj od 7. ure do 5. ure popoldan, tako, da si bomo lahko ogledali obe mesti, posebno pa pre-stolico. Kdor želi hrano in prenočišče, mora to tudi pri prijavi navesti, da bomo preskrbeli najnižjo prehrano in prenočišče. Prijave sprejema do zaključno 5. maja opoldan gdč.^ tajnica v obrtni pisarni in predstavniki obrtniških organizacij. Potuje lahko vsakdo.
Maribor: redni občni zbor podružnice DJO se vrši dne 28. aprila t. 1.
Vesti iz združenj
Združenje krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru je imelo v nedeljo dne 17. marca 1935. popoldne v Gambrinovi dvorani svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članstva.
Občni zbor je vodil predsednik g. Reicher, ki je uvodoma pozdravil zastopnike ter sč spomnil v preteklem letu preminulega Nj. Vel. Kralja ter umrlih članov. Za tem je podal poročilo upravnega zadružnega dela ter ugotovil, da se najdejo med članstvom krojači in kroja-čice, ki ponujajo izdelavo konfekcije trgovcem za vsako ceno, odn. nesolidno konkurirajo, vsled česar je tudi mnogo krivde za neuspehe in težek položaj v tej stroki. Obravnavano je bilo tudi šušmarstvo ter zabranitev dela trgovinam. Združenje šteje 202 člana. Iz vseh poročil, ki so bili skrbno sestavljeni se jj2 videlo, da je uprava v preteklem letu uspešno gospodarila. Spremembo pravil se je sklenilo raztegniti na
sodni okraj Maribor, ter pritegniti še sorodne obrti. Na zboru se je tudi sklenilo ustanoviti si podporni sklad za onemogle člane, ter bi znašala letna članarina za ta sklad 25-— Din, kar je zbor soglasno pozdravil. Iznesena je bila nadalje še tudi pobuda za posiluževanje obstoječe gospodarske zadruge. Pri splošnem poročilu o krojaški stroki se je vnela stvarna debata, v katero so posegali s kritiko navzoči člani, da med članstvom ni složnosti glede cen in umazane konkurence. Obrtni nadzornik g. Založnik je priporočal, da bi se članstvo v čiai večjem številu udeleževalo raznih tečajev. S tem je bil izčrpan dnevni red im je predsednik zaključil uspeli občni zbor.
IIIIIIIIRIIIIIIIIIIIlIlBllllillllllillilllllllllllKlIllllllllIllillliliinffi^^^^
Žiufjenski jubilej
Pred kratkim je praznoval 60 letnico svojega uspešnega in plodonosnega dela splošno znani ljubljanski obrtnik in tvor-ničar g. Fran Batjel, bivši večletni načelnik Združenja kovinskih strok v Ljubljani ter delavec v raznih obrtniških organizacijah.
K mnogim čestitkam, ki jih je jubilant k svoji 60 letnici prejel čestitamo tudi mi z željo, da naj jubilanta ohrani Bog še mnogo vrsto let.
*
Za svojo 60 letnico je izdal g. jubilant svoj življenjepis, iz katerega se razvidi, kako se je povzpel mlad in agilen dečko skozi življenje do stopnje, ki jo zavzema v javnem življenju.
IlilllllH
Sprememba v upravi našega lista.
Na zadnji seji poverjeništva lista, ki se je vršila dne 4. aprila t. 1. se je izvršila sprememba v upravi lista. Tov. Lovro Pičman je bil izvoljen za predsednika poverjeništva, za upravnika in podpredsednika pa tov. Marn Josip, slikarski in pleskarski mojster.
Angel sporazuma.
Kakor vedno pred vsakimi volitvami, se pojavljajo povsod angeli s palmovimi vejicami; tako se je znašel tudi pri obrtnikih tak angelček ter vejico miru in sprave visoko dvignil. Nismo si bili na jasnem, čemu dviga vejico. Morda je hotel koga pod svojim varstvom pripeljati srečno v parlament?
Dosegel je le to, da je obrtništvo združil, na žalost pa kmalu nato palmovo vejico odvrgel.
Razno.
Ustanovitev komiteja tehničnega dela v Ljubljani. V torek se je vršil ustanovni občni zbor tega komiteja v lokalu Udruženja jugoslovanskih inženerjev in arhitektov. Ta komite so si ustanovile tehnične organizacije od inžoner-jev in arhitektov preko diplomiranih tehnikov do absolventov mojsterskih delovodskih šol, v namenu, da ščiti interese tako na eni strani tehničnih stanov, kakor, da uvaja v javno življenje pravo miselnost o delavcih na tehničnih poljih, ki se jih bo moralo v bodoče v javnem življenju in gospodarstvu bolj upoštevati, kot doslej. Komite ima za delokrog celo Kraljevino. Članstvo komiteja sestavljajo: Udruženje inženerjev in arhitektov, Organizacija absolventov tehniških srednjih šol. Organizacija praktičnih elektro in strojnih tehnikov, Udruženje rudarskih in topilniških inženerjev, Udruženje geometrov in geodetov itd. Občnemu zboru je prisostvovalo okrog 40 delegatov posameznih organizacij in zastopniki oblasti ter ustanov — učilišč. Za predsednika je bil izvoljen prof. dr. ing. Viktor Gostiša, za podpredsednike: L prof. dr. ing. Kralj, II. ing. Stanko Dimnik, III. dipl. teliti. Šenk Joža, blagajnik: prakt. stroj. tehn. Škofič Anton, namestnik ing. Biber, tajnik: ing. Pečenko, namestnik: dipl. tehn. Brilli in odborniki po posameznih strokah iz organizacij.
Gotovo je potrebno, da sc je taka organizacija tehničnih stanov ustanovila, ki naj ima v bodoče vodilno vlogo o tehniških in vseh vprašanjih, ki so s tem v zvezi in kot prostovoljna organizacija odločilno besedo, ker je ta komite gotovo izraz tehničnih stanov v naši banovini.
Pri volitvah v narodno skupščino kandidira na listi g. Hodjere sedlarski mojster g. 1'ran Jenko iz Medvod, kot kandidat v srezu Ljub-Ijana-okolica, ki voli dva poslanca.
Dne 8. maja t. 1. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija za dobavo mesa, mleka in žemelj za čas od 8. maja do 8. oktobra t. 1.
Tiskali J. Btasnlka nasU Univerzitetna tiskarna In UtagralBa, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. HlkuL
Obrtniki!
Vlagajte svoje prihranke v
Z1I1TSI0 MII
ker s tem pomagate onim obrtnikom, ki jim je potrebno posojilo in koristite gospodarstvu Vašega stanu.
V vseh denarno-poslovnih zadevah se z zaupanjem obračajte na podružnico Zanatske banke Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.