Einzelverkauispteis ВМ 0.1a НагдШдпкп Verlag und Schrlftieituiig: Klagenfurt, Btam&rckrlng 13, PottXacb 116 / Bezufpiprele (Im voraus zahlbar) monatUch iiM 1.— frel Ha us (einschlleGlicb KM 0.20 ZustellgebUhr Abbestellungeo der Zeltung fUr dea machfolgenden Monat werden nur achriftllch und nur bis 25. dee laufenden Slonata angenommen •r. 17. Kralnbur^, 1. Miirz 10*4. 4. SovfeH so zaman zaqaiifali v mašfi wrsim Napadi nemškega zračnega orožja pri Kirovogradu - Požari v pristanišču Anzio Obsrkommando der Wehrmacht je dne 1',. februarja objavilo: Na obeh straneh Krivojroga so napadali včeraj Sovjeti ves dan z močnimi infaterij-3kimi in oklopnjaškimi silami. Vse napade smo odbili in zajezili nekatere vdore. Južno od Pripjetskega močvirja so se vršili na nekaterih mestih živahni boji. Pri Jampolu so vrgle čete vojske in sile Waffen-^^ sovražnika v protinapadu nazaj. Južno od Berezine so ostali ponovni sovjetski sunki, podprti z oklopnjaki, brezuspešni. Zračno orožje, podprto z romunskimi letalskimi silami, je napadlo z močnimi bojnimi letalskimi oddelki Vzhodno od Kirovograda sovražne topniške' položaje in zbirališča oklopnjakov in čet. Nek most preko Dniepra je bil z zadetki večkrat razdrt. V bojih zadnjih dni v prostoru severno od Rogačeva se je posebno odlikoval poveljnik bataljona nekega gren; dirskega polka Hauptmann Sattler, ki je vo dil neko udarno skupino. Na italijanskih frontah so se vršile včeraj samo krajevne borbe. Sovražne sile, močne približno dva bataljona, ki so bile že nekaj dni obkoljene pri Buon Riposo, jugoza-padno od Aprilije na ozemlju, ki je polno jam in globeli, smo v trdih bojih uničili. Pri peljali smo nad 650 ujetnikov. Sovražnik je imel v zagrizenih bojih od moža do moža najtežje krvave izgube. Prvi bataljon oklopnjakov grenadirskega 9. polka pod vodstvom majorja Eckerja se je tu posebno odlikoval. Daljnostrelni topovi so obstreljevali z opa zovanimi učinki sovražno razkladanje v prostoru pri Anziu in Nettunu. Napadi nemških vojnih letalskih sil so povzročili v pristan:' šču Anzla močne požare. Vsi napadi т trdih boi«h odbiti 13 sovjetskih bombnikov sestreljenih nad Helsinki - Pri Nettunu 5721 ujetnikov Oberkommando der Wehrmacht je dne 77. februarja objavilo: Med Dnjeprom in Krlvojrogom, jutno od Berezine, severno od Rogačeva In jugovzhodno Vitebeka «o odbile na&e čete v trdih bojih sovjetske napade. Krajevni vdori so bili očiščeni ali xajezenl. V zaledju srednjega frontnega odseka so varovalne čete skupaj s francosko prostovoljno legijo razbile moč-■nejše boljSeviške tolpe in jim prizadele visoke z gube in zajele velik plen. *3 taborišč tolp s preko tisoč bunkerjev In oskrbov«-liSe le bilo porušenih. V severnem odseku fronte ЖО nadaljevale nale čete ▼ nekaterih odsekih odmikanje po načrtu. Silni sovražni napadi vzhodno od jezera Pleskov in na (fronti prt Narvl so se razbili v zagrlženlh '^ojlh. nf pretekli noči so napadla sovjetska za-itrahovalna letala znova finsko glavno me-ito Helsinki. Nastale so škode v stanovanj- Težke borbe nad Alpami Berlin, 28. februarja. Nek oddelek sever-neameriških bombnikov, ki so prišli 23. februarja opoldan ▼ varstvu lovcev z juga v Vzhodno alpsko ozemlje je naletel na zelo (uječo In močno nemško obrambo. Napadalci so se zapletli v borbe z nemškimi lovci in rušllcl že nad južnimi odrastki Alp in nad gorovjem. Tudi mnogoštevilne protiletalske baterije so obstreljevale skupno z letečimi obrambnimi silami severnoamerikan-»ka letala, da bi jih tako razkropili in jih Ovirali pri bombardiranju ciljev. Kljub sovražnim lovcem so se naši lovci in ruiilci Vedno znova približali štlrimotornim bombnikom ter jih mnonokrat uničili le z malo streli. Oddelek bombnikov se je razdelil v Manjše skupine, ki so se skušale osvoboditi n^padajočlh lovcev In rušllcev. Radi tega so J^nogokrat odvrgli bombe v sili. Z odstrelom 45 sovražnih letal, je bila uničena, kot je javilo poročilo oborožene sile, skoraj polovica sovražnik bombnikov. Računa se lahko še s številnimi nadaljnjimi od-»trell letal, ki so bila poškodovana v trdih »račnlh bojih aH pa na povratku. Osem bomb na Južni švedski Stockholm. 29. februarja. Potem, ko so preletela težka zavezniška letala ▼ četrtek zvečer proti deveti uri Jutno Švedsko, je vo-leStvo preiskalo vse ozemlje med Helsing-borgom In HčganSsom. V petek so našli se ^•rno od Helsingborga nič manj kot osem komb, ki se niso razpočile. Menda so bili *ngle?kl štirlmotornl bombniki. Francoski kardinali protestirajo 29. februarja. Zločinske vojne meto-anglo amerikanskega zračnega orožja, ki J neko posebno ljubeznijo ruši stanovanjske ®*trtl In kulturne ustanove, so zbudile v Pranja veliko ogorčenje. Vsi francoski kardi-in knezoškofi so se sestali na glavnem i?®du in protestirali proti grozodejstvom v ч^ет proglasu. PustoSenje nezaščitenih mnoštveni umori civilnega prebival-»кЧ rušenje cerkva, bolnic, zgodovinskih Cenikov in neprecenljivih umetniških del Č|,,Wi z »zakonom vojne« ne dajo opravi-'le t* nepravičnosti«, se glasi nada- јд ^ proglasu, »obsojamo v Imenu pravice ђ "horale, človeška civilizacija je v nevar-*"• Zato je naloga Francije, braniti In po-p "Sati civilizaciji. Pogoj za to pa je, da mora * lastni deželi odločno zatretl te •' ga je zasejal sovražnik.« Proglas kon-" * pozivom k miru in redu. skih okrajih in Izgube med prebivalstvom. Pinsko protiletalsko topništvo in nemški'noč-ni lovci so uničili 13 sovražnih letal. V mostišču pri Nettunu se je Izjalovilo več sovražnih napadov ob našem s skupnimi močmi izvršenem obrambnem ognju. Daljno-strelno bojno topništvo je obstreljevalo pristanišča Anzio in Nettuno in še nekatera ostala sovražna pristanišča. V času od 24. januarja do 24. februarja smo v borbah na mostišču pri Nettunu pripeljali 5721 ujetnikov, uničili 212 oklopnjakov in napravili nadaljnjih 21 nesposobne za premikanja. 5 83-letnega opata Moiite Ciissiiui .sproiulja njegov gostitelj, nek general oklopnjiiških čet k na razpolago mu danemu avtomobilu. Razburjenja v Mwlnjem času so častitljivega duhovnika zelo zmučila. (PK.-Aufnahme; Kriegsberichter Schmidt, PBZ., M.) oklopnjakov smo uplenili in preko 40 uničili aH uplenili. Na Italijanski južni fronti je potekel dan brez posebnih dogodkov. Strain« ladje nekega nemškega konvoja so odbile v pretekli noči v morskem prostoru Le Havra ponovne napade britanskih br-zih čolnov in od teh dva zažgali. Konvoj je nepoškodovan dosegel svoje določeno pristanišče. IVenmno prrdrinl iroiffeKkl prnskusl laiiivc Oporekanje bombardiranja - Boljševifki Ust hoče osumiti Nemčijo Stockholm, 28. februarja. Sovjeti so bili tako predrzni, da so kljub prepričevalnim dokazom že v sredo zvečer dementirali bombardiranje Stockholma. SIcer sami javljajo velik napad na Finska mesta, med temi Abo, kratkomalo pa zanikajo, da bi sovjetska letala sploh priletela na Švedsko. »Tako tudi niso mogli na tem ozemlju odvreči bombe.« Švedi naj se torej odločijo da so, ali postali žrtev zmote čutov, ali pa naj se zadovoljijo 8 poročilom stockholmskega komunističnega lista »Ny Dag«, ki govori o neki nemški »provokaciji«. Kot je znano, so Isto trditev širili Sovjeti, ko so torpedlrali švedske ladje. Takrat so hoteli doseči t tem Itti cilj kot danes: razširiti med švedskim narodom teror in paniko ter prisiliti švedske oblasti k določenemu ravnanju in ukrepom. Tudi takrat so Sovjeti prisojali svetu, da jim bo verjel bajko, da so Nemci sami torpedirali za Nemčijo pripravljene ladje z rudo. Komunistični list je poleg tega nadaljeval še svojo agitacijo proti zasovraženi višji švedski vojaški oblasti, ker baje niso pravočasno streljali na Sovjete. Sovjetski organ porogljivo pravi, da je bilo glavno mesto Švedske radi vedenja Švedskega vojaškega vodstva v noči na sredo »brez obrambe prepuščeno uničenju«. Ta izjava bo postala kočljiva zadeva za (social-nodemokratskeaa) vojnega ministra SkOlda. Sovjetski napad je bil izvršen z namenjom, da se doda Izrazito psihološkemu napadu še novo razstrelivo, katerega so hitro uporabili za omajanje vladne autoritete, za volilno agltaciio proti socialdemokratom in posebno ca udarec proti tako osovraženemu vojnemu ministru. Na tako predrzno taktiko svojih zaveznikov pa, kot izgleda, niti Angleži niso bili prioravljeni, kajti časopis »Gdteborgs Han-dels- und Seefahrtszeitung« si je izmislil v trdnem prenričanju, da so res bili sovjetski bombniki, v ogorčenle Moskve, teorijo, da se morejo bombe radi oledenelosti same, brez pilotove volje odločiti. (Pa ravno nad ozemlji, ki so po označbi švedskih strokovnjakov posebno važna!) Mnenje nekega častnika švedskega zračnega orožja, k! ga objavlja »Aftontldningen«, da Je to bilo namerno bombardiranje, sprejema sicer ostalo stockholmsko časopisje previdno, toda tudi v drugih listih se pojavljajo domneve, da so z »znamenji v sili« pač namerno preverili švedsko zračno obrambo. drugega, kot da je moral priznati Tita. O ozadju tega koraka piše ta list med drugim: 2e v decembru po konlerencu v Teheranu se je Churchill odločil o poteku akcije z oil-rom na položaj v Jugoslaviji. Videl je bivšega kralja Petra in ministrskega predsednika Purića v Kairu. Redkokedaj v svojem življenju je imel Churchill bolj neprijetno nalogo. Obvestiti je moral bivšo jugoslovansko vlado, da nima nobene druge izbire, kot pa priznati Tita za vodjo jugoslovanskega upora. Peter ničesar nI dejal, toda Purič je branil svoj položaj. Govoril Je o dnevu, ko je bil Mihajlović, edini Jugoslovan, ki je stal ob najtežji uri ob strani Anglije in iijavil: »Gospod minister to je ja blaznost!« Toda kocke so padle. Nekolike dni pozneje je obiskal Purića britanski poslanik In poročal bivši jugoslovanski vladi, da je nekaj visokih Mlhajlovlćevih častnikov ob-dolženih, da so stopili v zvezo s sovražnikom in sicer z vednostjo svojega poveljnika. Purić je zahteval dokaze, toda to ni bilo mogoče, »ker bi moglo razkritje dokazov kompromitirati vojaško varnost«. Purić je protestiral in izjavil, da ima pravico zahtevat) dokaze, če se njegovega vojnega ministra obdolži izdajstva. Britanski poslanik Stevenson pa mu nI dal nobenega odgovora. Chnrchiloifi ponižni pokloni Moskii Še „nebrušena" velesila - Poleg Izdajstva hoče Anglija še zahvalo Ztneva, 28. februarja. »News Chronicle« podčrtava v nekem uvodniku globoke po-klone Churchilla Moskvi In odpoved Poljski z jasnostjo, ki s« je bolje ne bi mogli želeti. »Odločujoči faktor britanske zunanje politike proti Evropi, piše list, morajo biti naši odnošaji do Sovjetske zveze Tu Je bil Churchill nedvoumen. Izjavil je, da računa z obširnim poljem prijateljskega sodelovanja med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. To je odkrito povedano. Iz ostalih stavkov v Chur-chillovem govoru je jasno razvidno, da pričakuje britanska politika od poljske sprejem moskovskih zahtev.« »Včeraj«, meni »News Chronicle« dalje, »so Angleži zopet praznovali obletnico sovjetske armade. Z drugimi besedami; slavili so dejstvo, da je vzrastla na svetu nova močna velesila z ogromno zunanjo liv notranjo močjo in vsem tem, kar nekaj pomeni za svetovno zgodovino. Ta velesila Je v marsikaterem oziru dinamična In še neobrušena. Po nujnosti se razlikuje od naših tradicionalnih pojmov In nihče še ne ve, kako se bo razvila na znotraj in na vzven « »News Chronicle« In močna Anglija bodo doživeli pravi čudež v prijateljskem sodelovanju z — kakor list sam pravilno piše — • dinamično in neobrušeno sovjetsko zvezo«, ki steguje svoja s ' rvjo omadeževane roke daleč preko Poljske. Za trditev, da ne more nihče reči, kako se bo boljševizem navzno-traj in navzven razvil, je potrebna že vsa zaslepljenost današnjega britanskega vladnega vodstva. Evropa vse to iz primere Španije, Finske, Baltskih držav. Poljske, Bern-arablje itd. le predobro ve In se radi tega upira z vso svojo silo proti razkrajajočemu židovsko boljševiškemu molohu in britanskim Izdajalcem Evrope. Diplomatski sodelavec »News ChronicU« piše k poHskl odklonitvi sovjetskih načrtov o mejah, kot je ђПа objavljena v »Djennik PolskI:« Ce podaja ta poluradni komentar poljskega časopisa v Londonu resnično mišljenje bivše poljske vlade, potem je upanje za odstranitev spora skrajno majhno. V tem članku časopisa »Djennik PolskI« je vidno le malo hvaležnosti za »nesebične in neutrudne napore Churchilla In Edena« za premostitev Drepada med Sovjeti in Poljsko. Iz tega članka »News Chronicla« govori zopet enkrat ves angleški cinizem. Britanci Izdajo »zajamčene« Poljake, potem ko so ti izpolnili svojo »dolžnost« kot angleška topovska hran , Sovjetom In se potem še razburjajo nad pomanjkanjem hvaležnosti. Večja nesramnost je resnično Se komaj mogočal Zakaj ]t AngUja priznala Ttta Kakor poroča »News Week« nI preostalo Churchillu po konferenci v Teheranu nič Rmefska renesansa v protektoratn v praški občinski hiši se je vršil dobro obiskan shod češkega kmetijstva, na katerem je goVorll poljedelski minister Hruby ob početku letošnje pridobitne bitke o nalogah Češke in Moravske v novem gospodarskem letu. Med drugim je minister dejal, da je mogoče zadostno prehranitl prebivalstvo razen z mastjo, vendar se morajo potrošniki v večji meri hraniti z rastlinsko hrano, za katere pridelek je potrebna povprečno sedemkrat manjša površina zemlje, kot pa ja rejo živali, potrebnih za prehrano. Ob ustanovitvi protektorata se . je Izkazalo, da domača poljedska proizvodnja radi napačne uvozne politike liberalnega sistema ne bo mogla zagotoviti narodno prehrano. Iz tega težkega položaja je pomagala Nemčija z obsežnimi dobavami živil. Tako je bilo na primer samo v obeh gospodarskih letih 1940/41 In 1941/42 uvoženo Iz Nemčije v protektorat 53.300 vagonov žita. Razen tega je dobavila Nemčija znatno količino mesa in masti In veliko število plemenskih živali za obnovo živinoreje. Posledica vseK teh ukrepov, ki so bill izvedeni v okviru pridobitne bitke enotnega načrta za prehrano je, da moreta sedaj tudi Češka In Moravska zopet oddati določen del živil, ki ao jim bila dana na razpolago in tako prispevati k evropski prehrani. 6000 aretacfi v Fezn Algecirai, 29. februarja. Po poročilih ix francoskega Maroka je razvidno, da so Izvedle gaullistične oblasti obsežne ukrepe za zopetno vzpostavitev miru. V Fez so poslali nove čete, ki so Izvršile ogromno racijo, pri kateri so začasno zaprli nad 6000 oseb Iz ma-rokanskega mesta. Ujetnike so zbirali na večjih trgih, pred mestnim obzidjem ter na dvoriščih vojašnic In jetnišnic. V mestni četrti Atarln je prišlo do krvavega spopada, pri katerem je padlo 28 vojakov, večinoma alžirski strelci, približno 50 pa je bilo ranjenih. Na nekem drugem mestu je ljudska množica napadla in razorožila dva Senegal-ska črnca, ko sta »к«3«1а uloviti pobegla ujetnike. stran 7. —' Stw. IT KARAWANKEN BOTE Sreda, 1. marca 1944. {Vadaijniiii 106 laslrahovalnih lelal nnitenih Podmornice so potopile 35.000 brt - Na Vzhodu napadalni in obrambni boli Oberkommando der Wchrmseht j* dne 26. februarja objavilo: Med Dnjeprom In Krivojrogom 1т» »evero-zapadno od Kirovograda so se izjalovili številni, po oklopnjakih in bojnih letalih podprti napadi Sovjetov z visokimi zgubami sovražnika. Pri Zvenigorodki so vrgle naše flete boljševike iz dobro izgrajenih položajev. V ozemlju južno od Pripjeta so se vršili zagrizeni napadalni in obrambni boji. Pri tem je bilo odstreljenih 37 od 40 napadajočih sovražnih oklopnjakov. Lastne konjeniške skupine so izvedle uspešna podjetja globoko т ozemlje pripjetskih močvirij. Nadaljevanje sovjetski napadov južno od Berezine smo razbili. Neko vdorno mesto smo zajezili. Severno od Rogačeva «o si priborile naše čete proti z močnejšimi silami napadajočemu sovražniku v trdih bojih popolen obrambni uspeh. Tudi zapidno od Kričeva, jugovzhodno od Vitebska In v severnem odseku fronte so se deloma razbili sovražni protinapadi, V južnem odseku vzhodne fronte se je posebno odlikovala hessenska 15. divizija pešcev pod vodstvom Generalmajorja Sperla. V mostišču Nettuno smo z lastnimi napadi zbollšali krajevne položaje. V poteku teh prodiranj so se razvili mestoma težki topniški boji. Nemške skupine bojnih letal lo na- padle v večernih urah 25. februarja ladje, xbrane v pristaniiču Anzia. Tri sovražne transportne ladje s 24.000 brt in en ruillec smo t bombnimi zadetki teiko poškodovali. Verjetno je, da smo uničili ie nadaljno tram-portno ladjo. Severnoamerikanske bombne skupine ao nadaljevale tudi včeraj podnevi svoje napade T Južni Nemčiji, posebno proti mestom Augsburg, Regensburg in FQrth. V pretekli поб1 so britanske zastrahovalne skupine znova napadle mesto Augsburg. Velika škoda je nastala posebno v stanovanjskih četrtih. Prebivalstvo ime izgube. Nekaj sovražnih motilnlh letal )e odvrglo bombe T Zapadni is Severni Nemčiji. Nafte zračne obrambne tile 10 uničile pri teh napadih 106 britansko-Mvernoamerikanskih letal, med temi 102 iti-rimotoma bombnika. V borbi proti sovražnim oskrbovalnim ladjam fo potopile podmornice т Atlantiku, ▼ Sredozemskem morju in v Indijskem oceanu sedem ladij s 35.185 brt, 11 tovornih jadrnic in dva spremljevalna rutilca. Tri nadaljnje ladje smo torpedirali. Bernhard Barncb, »laini predsednik« nDvoml Žid" USA poroča Booseveltn o vojnih in povojnib vprašanjib teaeva, 23. februarja. Kakor poročajo iz New York«, je predložil RooseveltoT dvorni Žid Bernhard Baruch predsedniku poročilo o vojnem in povojnem položaju. To poročilo smatra severnoameriški tisk kot eno izmed najpomembnejših listin vse vojne dobe. Ta »povojna doba« dokazuje znova vpliv Zidov iz Wallstreeta na Belo hišo. Ti Zidje, ki tvorijo možganski trust, določajo politično in gospodarsko smer Rooseveltove vlade. Bernhard Manasse Baruch pa smatra za svojo tradicionalno pravico, da pri vseh rečeh vprašajo najprej njega. Kajti 74 letni ipe- 166 lelal Dnllenlh pri lasfrtfhovalnili napadih Četrti velenapad na London - Uspešen nemški napad labodno od Zvenigorodke Oberkommando der Wehrmacht )• dn# 23. februarja objavilo: Na področju pri Krivojrogu In Zvenigorodki 10 •• tudi včeraj izjalovili v»i boljle-viški napadi. Nail napadi zahodno od Zvenigorodke ter na področju Južno od Pripjetskih močvirij (O vkljub žilavemu sovražnikovemu odporu še napredovali. Južno od Berezine in severno od Rogačeva trajajo težki obrambni boji s sovražnikom, ki se ojačuje. Poskusi Sovjetov, da bi predrli na severno obalo Berezine so se izjalovili v srditih bojih v gozdovih. V noči na 24. februar smo pb uničenju vseh naprav Izpraznili Rogačev. Dalje proti severu so naie čete s protisunkom vrgle nazaj tjakaj prodrl« sovjetske sile ter so uničile neko sovražnikovo bojno skupino, ki je vdrla v naše položaje. Močni oddelki bojnih in borbenih letal so podpirali borbe na zemlji in so zadali sovražniku visoke človeške in materialne Izgube. Tudi Jugovzhodno od Vitebska so se izjalovili sovjetski napadi In pa njihovi ponovni poskusi za razširitev nekega vdornega mesta. Med železnico Pskov— Luga in med Pskovskim jezerom so izvršili Sovjeti z novimi silami, ki so jih vrgli v boj, ponovne poskuse, da bi prebili плво fronto. Vsi so se deloma s protinapadi izjalovili. Naše čete so vkljub žilavemu sovražnikovemu odporu zavzele v Pejpuškem jezeru ležeči otok Pirissaar, ki so ga obdržale vkljub številnim boljševlškim protinapadom. Dočim so ostali siloviti sovjetski sunki Jugozahodno od Narve brez uspeha, je sever-nozahodno od mesta izvršen napad estonskih prostovoljcev po hudih bojih odstranil neko sovražnikovo mostišče ob Narvl. V Italiji ni prišlo do nikakih pomembnih bojev. Naše daljnostrelne baterije so z dobrim uspehom obstreljevale sovražnikova izto-varjanja na nettunskem področju ter sovražnikov oskrbovalni promet. V opoldanskih urah 24. februarja so izvedli oddelki severnoameriških bombnikov z moč- no lovsko zaičlto zastrahovalne napade na nekatere kraje v severni, srednji in južni Nemčiji. Skoda Je nastala zlasti т mestih Schvreinfurt in Gotha. V pretekli noči so Izvršili britanski bombnikkl oddelki ponoven zastrahovalnl napad na mesto Schvreinfurt Sovražnikove motilna letala so poleg tega vrgla bombe še na kraje v zapadni Nemčiji. Naše protiletalske obrambne sile so pri teh napadih uničile 166 sovražnikovih letal, med njimi 143 štirimotornih bombnikov. Nemško letalstvo je v pretekli noči Izvedlo nov uspešen velenapad na London. Brzi čolni so v pretekli noči potopili pri severnem Izhodu Iz Rokavskega preliva 2.000 tonski pamik, ki je plul v ladijski spremljavi, zavarovani z rušilci ter so torpedirali dva nadaljnja parnika s 3000 tonami. Verjetno sta se ti dve ladji potopili. Britanski brzl čolni so pri neuspelem poskusu, da bi napadli vračajoči se nemški oddelek utrpeli pomembno škodo. Naši čolni so se vrnili v oporišča polnoštevllno in brez Izgub. kulant na borzi se lahko ponaša s tem, da je že od leta 1915. kakor doma т Bell hiši. On ]e tako rekoč svetovalec vlade Zedlnje-nlh držav ki je preživel že celo vrsto predsednikov. 2e med prvo svetovno vojno, ki ni bila nazadnje delo Barucha, je imel ta stari lisjak že skoro neomejeno moč. Bil je, ne le osebni prijatelj Wilsona, ampak se je lahko ponašal tudi s tem, da se v politiki ni zgodilo nič, kar ne bi prej dobilo njegovega pristanka. Baruch je tudi stal na čelu severnoameriškega odposlanstva, ki je s številom 117 Zidov prikorakalo v Versailles, da bi pomagalo Wilsonu v gospodarskih vprašanjih. »Odkar smo vstopili v svetovno vojno«, tako se je glasilo v nekem poročilu kongresu, »nI nobene upravne panoge, v kateri ne bi bil Baruch politični, gospodarski In denarni nosilec«. Čeprav je Baruchov vpliv povedel gospodarstvo Zedinjenih držav т pogubo, se j* Roosevelt, kakor hitro je postal predsednik, takoj obrnil na Bernharda Barucha za nasvet. S tem je dobil radikalni židovski kapitalizem odločilen vpliv na politike Zedinjenih držav. Roosevelt je dal Baruchu, za katerim stoji moč židovstva, vsa pooblastila, tako da ga ljudstvo imenuje »tajnega predsednika«. Kakor v Wllsonovl dobi ,obvlada bančni Zid amerlkansko gospodarsko življenje In predvsem vojno produkcijo. Ca Je ta vsemogočni poglavar žldpv poročal s^aj predsedniku o vojnem in povojnem položaju. Je gotovo, da Je v imenu vsega židovstva preložil Roo-seveltu načrte za nadalnje Izžemanje severnoameriškega naroda In dolarskemu imperializmu podložnih narodov. Ravno tako je gotovo, da bodo ti predlogi ali bolje rečeno zahteve obvezne za Roosevelta, ko je pač 1« orodje y roki Židov Iz Wall Streeta. Ogorteiile nad Roosevellovlm davtnim nafriom Rooseveltov идотог pregiaSm - 'RHifii senata Bartley znova 1ш11еп Stockholm, 28. februarja. Kot je bilo že Jav-Ijeno, Je vodja demokratov v senatu Zedinjenih držav, Berkley ▼ protest proti Roo-seveltovemu ugovoru proti davčnemu zakonu odstopil. Kot javlja v četrtek »Associated Press« iz Washingtona, so demokratski senatorji zopet soglasno Izvolili Barkleya za vodjo večin« In Barkley Je to tudi sprejel. Reuter poroča Iz Washingtona, da Je po-slaniška zbornica sedaj preglasila z 2299 proti 95 glasovi Rooseveltov ugovor proti davčnemu zakonu. Zbornica j« takoj poslala predlog senatu, ki bo menda k temu zavzel te dni stališč«. »United Press« poroča ie v dopolnilo iz New Yorka, da vlada med Rooseveltom 1в kongresom »bojno razpoloženje«. Rooseveltov ugovor J« dvignil med demokratskimi kot republikanskimi poslanci »vihar ogorčenja«. »Neodgovorne teoretike« dolžljo, da služIjo Bell hiši kot svetovalci. TI Ijudj« skušajo, tako pojasnjujejo številni poslanci, upravičenost odločanja o davčnih vprašanjih, ki ga Ima po zakonu kongres, prezreti In pritegniti nase. Rooseveltov davčni načrt v višini 10,5 millard dolarjev označujejo kot uničujoč udarec proti Industriji In amerlkan-skemu meščanstvu. C ZIRCALO ČASA ) NamMto leidmeršmim Sugiayme ]• prevzel mini$tr«kl predsednik general Tojo mesto načelnika generalnega štaba. Minister mor« Darice admiral Simada ]e hkrati prevzel mesto načelnika admiralskega štaba namesto vrhovnega admirala Nagana. Robert W. Sherwood, vodja prekomorske« gsi oddelka v severnoameriškem vojno in« formacijskem uradu, je v nedeljo dospel v London. Njegovo bivanje v Angliji gre za tem, da prevzame »del poslov psihološke živčne vojne«, ker so pri zaveznikih izostali vojaški uspehi. Britansko admiralstvo je v soboto objavilo zgubo rušilca Janusa. Ladja je bila 16.090 ton velika in šele 1939. leta dogotovljena. Mirovne posadke je imela 183 mož. Da zadostilo potrebam oskrbe ameriške po« sadke so za 14 dni, kakor javljajo Iz Časa« blanke, zaprli vse prodajalne mesarjev. Uradna itallianska poročevalna ageneii« poroča, da je oddajna postaja v Alžiru objavila, da so se Zapadne sile odločile, depor« tirati za delo sposobno italijansko prebivalstvo iz okolice v Anziu na prisilno delo v Severni Afriki in v Zedinjenih državah. Z odvozom približno 19.000 Italijanov so že za« čeli. »Malin« poroča, da je maršal Petain izjavil pri sprejemu županov Touluse in vichy« ske okolice: Ko je bila napovedana vojna, sem bil veleposlanik v Madridu. Ce bi bili takrat v Parizu poslušali moje nasvete, vojna takrat ne bi bila napovedana. Samo boji na japonski matični dežel! sami in ne zgolj osvojitev pacifiških otokov bi mogla povzročiti poraz Japonske, piše tur« ški časopis »Tasvlri Afkiar«, ki opisuje japonski obrambni sestav. Po vladni odredbi so v več krajih Egipta zopet skrčili krušni obrok. Razen tega so po« slabšali kvaliteto kruha. Britansko informacijsko ministrstvo sicer še ni objavilo v polnem obsegu zgub britanskega zračnega orodja pri terorističnem napadu na Leipzig, vendar je pa priznalo, da |e bilo zgubljenih 79 letal. »Britanski poveljnik 7. britanske divizije, ki je bila v bojih na burmanski fronti obkoljena po japonskih četah, je zapustil svojo divizijo v letalu«, javlja neka japonska brzojavka iz fronte pred Burmo. Sliino kakor v Angliji nastajajo, kakor pravi »Dally Express«, tudi v Zedinjenih državah vedno znova stavke v industriji letaL V Wringht Aeronautical Company stavka ta-čas 6.000 delavcev, tako da je nastopila- brezposelnost za nadaljnje tisoče. Švedski ngovor v Moskvi Stockholm, 29. februarja. Svodsko poslani« itvo v Moskvi je protestiralo v soboto v imenu švedske vlade, kakor poroča TT, radi preleta in bombardiranja Stockholma in okolice 22. februarja t. 1.. tevni Ženeva, 29. februarja. Iz Montevldea potr« jujejo v nekem Reuterjevem poročilu, da je v četrtek zvečer odstopil argentinski predsednik general Perrell; baje je odstopil tudi ves argentinski kabinet. Zvezna policija v Buenos Alresu je, poroča Reuter dalje, skupno z vojaškimi oblastmi aretirala tekoiq noči več uradnih osebnosti. Verlte und Druck: NS. Gauverlatt rnid Druckerei KSrnten GmbH. Klaeenfurt. — Verlamleiter: Dr. BJmil Heltjsn, — Hanptechrlffleitir; Frieririch Horetmann. Znrr.elt i»t Aniplicnlieti" Nr 1 iriiUie. HANNES PETER STOLP, SRECONOSNA POSTELJA DONNE DIANE Urhaber R«chtKKu4ti MlH»ld*ulK:h* Lelptig Cl »No, Peter«, poizveduje^ z dražestno hudomušnostjo, »kako pa je z vami? Ali še nič ne mislite na poroko?« »V ljubezni nimam sreče«, pojasnjuje Peter z žalostnim glasom. »Enkrat sem preboječ, tako, da me Ima dotlčno dekle za idiota, drugič pa, ko si mislim; sedaj pa s polno psro, sem pa dobil zaušnice. Z mano je križ. Želim si. da bi končno našel kako srednjo pot, toda bojim se, da se to nikoli ne bo zgodilo.« »Le ne Izgubite poguma«, ga v smehu tolaži Fanl. »Nekega dne bo le prišlo do tega. O ti ljubi Bog, saj ste vendar prijeten in privlačen mlad mož « »Sem 11 res?« povprašuje razveseljeno Pe tsr. »Toda ne«, doda s trpkim obrazom, »kar tako, radi lepšega ste mi to dejali. Veste, ne nekem potovanju po morju sem spoznal na ladji ljubko deklico. In ljubezniva in dobra je bila z mano Z njenim bratom sem Igral ob večerih karte, toda stalno sem zgubljal. Toda mislil sem si: Nesreča pri Igri, sreča v liubeznl. Pa kje nekll Nekega večera sem bil slučajno priča nekega razgovora med kvar-toplrskim bratom in njegovo sestro, ki je bi-Ч tako dobra in ljubezniva z manot »Skoda, r^a zapusti ta osel že v Amsterdamu krov. ''ite je zaljubljen. Niti opazi ne s kakšnimi zv|iač»mi ga spravljam ob denar.« Nato reče njegova mila eestricai »To opico bom prosila, da bo igral za večje zneske, češ, da ljubiš ti tvegano igro, vendar tega nisi hotel iz obzirnosti omeniti.« »in mila sestrica je govorila % mano zaradi višjih stavkov pri Igri.« »In kaj sc je potem sgodilof« vpraša Fanl. ki je z zaročencem vred komaj utajila smeh »No, da, zvečer smo igrali za višje zneske. In ta ničvredni lopov me je najprej pustil dobivati. Ko pa sem knjlšil prvo igubQ, sem mu segel v rokav In izvlekel dve karti. Nato sem ga pretepel sredi med zgražajočo se potniško družbo. Prišel je kapitan, v lopovu so razkrili poklicnega sleparja, njegova dozdevna sestrica je bila njegova ljubica in koncem koncev so oba zapm.« Fanl In Rudolf sta planila v smeh. »No, da«, se Je režal Peter. »Izgubljeni denar sem zopet dobil nazaj. Vsekakor pa je bilo to zame grenko zdravilo, ko sem mislil, da me dekle ljubi, v resnici pa je v meni vi-dela samo ovco, ki ji j* lahko ostričl vo^lno«. »Ubogi Peter«, se mu smeje Fanl. Pogladl mladega moža po laseh in nadaljuje; »Tako, sedimo malo. Petru bi rada povedala malo o vseh teh ljudeh, ki pridejo k poroki, da bo kar vnaprej vedel, da govori na primer grof Kis vedno o čebelarstvu. In gorje temu, ki pride Kisu v roke. Grof Kis ga ne Iz-puiti več In po ure dolgo trajajočih zgodbah o čebelah se nahaja poslušalec že na robu blaznosti. Torej, pazite se Peter. In sedaj vam bom povedala še o syojl teti, grofici Sabini Korvay.« * In medtem, ko je Fanl natančne poročala Petru o neprijetni grofici Korvay je ta stopila v spremstvu svoje, ko trllca suhe dru-žabnlce gospodične Bus iz gradu In obe dami sta odšli po stopnicah navzdol. Grofica Korvay je imela suh, strog obraz Iz katerega je grozeče molel nos. Le redkokdaj je gledala s prostim očesom po svetui grofica Korvay je redno opaiovala svojo okolico skoži lornjon. In tudi sedaj, ko sta i gospodične Bus prestopili zadnjo stopnico. Je prislonila ta Instrument k očem in dejala; »Mftfl« Ta dudea glas j« priiol groiiei Korvay 1ж ust vedno, kadar ]o nekaj izzvalo njeno grajo. In to se je zgodilo mnogokrat. »Kaj želite, gospa?« vpraša mušava gospodična Bus. MHfl« ragodrnja grofica Korvay v drugič In pokaže z lornjonom na kolo, ki je zarjavelo in onemoglo slonelo na lovorjevem drevesu ob stopnišču. »Kaj dela ta prostaška reč tukaj? Ali je postal vhod gradu K6ha-lom smetišče za take zarjavele reči? Komu sliši ta grda, umazana reč, ki bi naj bila podobna kolesu?« »Oprostite, gospa, toda jaz tega ne vem«, reče ponižno gospodična Bus. »Pokličite takoj VargaU ukaže strogo grofica Korway. »Takoj, milostljival« odgovori gospodična Bus In mršava postava odhiti po stopnicah navzgor, nakar se kmalu vme s hišnim ko-mornikom. »Mffll«, ie zveni hišnemu komorniku nasproti, medtem ko ga grofica prebadajoče ogleduje. »Kaj pomeni to tukaj?« In pokaže z lornjonom na vehlkel. »Ce dovolite, to Je kolo«, je mislil Varga, da mora pojasniti. »To sem s trudom sama ugotovila«, odvrne nemilostno grofica, »Od vas bi rada zvedela, zakaj stoji ta prostaška reč ravno pred vhodom v orad? Prihodnjič bom menda našla še prazne konzervne škatlice, nerabno poljsko orodje in podobno staro železje. Čigava je sploh ta grda tvorba?« / »C« dovolite, gospa groiica«, poroča hišni komomik, »toda na tem — hm čudnem vozilu se je pripeljal gospod Bautz « »Bautz — Bautz? Kdo pa Je to, gospod Bautz? Mlekar ali podobno?« »Oprostite, milostljiva gospa, toda kolikor sem mogel razumeti iz kratkega pogovora med gospodom Bautzem in gospodom Barma, Je to prijatelj gospoda Barna, kateri ga je povabil k poroki « »Mfffl« reče grofica Korvay ter vzravna svojo mršavo postavo v vso višino. »Varga, odstranite takoj to stvar.« »Takoj, milostljiva gospa«, reče hišni komomik, vzame kolo ter se odstrani s nJim v »meri proti gospodarskemu poslopju. »NezasUSanol« ogorčeno spregovori groiica. Korvay. »Sramota, kaj takegal No da, saj pa moremo od gospoda Barna komaj kaj drugega pričakovati, kot pa, da se bo drznil povabiti k poroki kolovozečega potepuha. Ne bi se nič čudila, če bi našla danes pri slavnostni pojedini še tudi različne kaznjence, že-parje in podobno svoj at, ki bi jih povabil ta obskurnl gospod Barna.« »Toda«, meni gospodična Bus — kača, ki Jo Je redila grofica na svojih ne posebno znatnih prsih — »milostna gospa Je vendar soglašala z bližnjo poroko?« »Mfffl« odvrne grofica Korvay Jezno. Nikdar nisem privolila v to nemogočo zvezo komtese Fanl z gospodom Barno. Vedno bom proti temu neenakemu zakonul Vednol Toda nihče me ni poslušali Mislili so, da me nI treba poslušati«, Je nadaljevala z rastočo jezo. »Toda bodo že Se čutili to, da me niso poslušali«, je končala z mračnim in pomenljivim glasom. »Ce dovolite pripombo«, začne gospodična Bus zopet, tudi jaz ne razumem grofa Kuti-falvija. Snubcev za komteso Fanl pa res nI manjkalo. Omenila bi samo grofa Kazinczy In grofa KalqtaJ. In če prav pomnim. Je bila milostljiva gospa tista, fci Je ravno grofa Ka-lotaja vsestransko hrabrila, da naj ne neha snubiti komteso Fanl. Toda sedaj, ko se je grof Kutifalvi odločil sprejeti gospoda Barna kot zeta v svojo družino, pač nima ved smisla, da š« o tem govoričimo.« »Gospodična Bus«, de grofica Korvay bolestno, »vi se dotikate rane, ki se nikoli ne bo zacelila, če govorite o grofu Kalotaju. Videti 'grofa Kalotaja ob strani moje nečakinje, Je bila moja srčna želja. In kaj nisem vse storila, da bi se ml ta želja spolnila. Grof Kutifalvi j« moj brat, toda še nikdar se nI mogel zdeti kak brat sestri tako neumeven, kot meni, ko mi je »poročil svoj sklep, da bo sprejel gospoda Barna v našo družino. Ta navadni gospod Barna in blagorodni grof Kalotal — kaka porazna razlika I Podgana le levk (Pa)]« prihod**^# Iv Л a Л Vv 1, Ji и o i Klar zur letzten und entscheidenden Phase dieses Krieges Tagung der Reidisleiter, Gauleiter und Verbandeliihrer der NSDAP anlafllidi des Paileisriindungstages am 24. Februar Berlin, 29. Februar. Die Natioiialso/ialisti'the '»rteikorrcspondcnz melcict: Aus AnIaiS ilcs Partci-Sfiindungstages am 24. Februar fand eine Tagung «r Reichslciter, Gauleiter und VerbSndefuhrer der NSDAP statt, die von dem Leiter der Partci-•anzlei Reidisleiter Bormann geleitet wurde. Kcidisicitcr Reidisministcr Dr. Goebbcls ver-||iittclte eine Gesamtschau des politischen und mi-'itiirischcn Gesdicliens, das cr durdi die Feststel-lung diaraliteri.^ierte, dafi die,ser Krieg ein Kampf unsre nationale Existenz und eine Auscin-anderseizung zweier Weltansdiauungen sei und ""halo, wie atle Kampfe weltanschaulidier Art in "'r Gcsdiidite, mit &nntag in jedem Monat tiir ihre nationalsozialistisdie Bewegung marsdiieren. Mit dem Marsdirritt dieser jiingsten Garde Adolf Hitlers, die »us begeisterten Herzen die alten und neuen Lieder des kampfe; »ingt, werden diese Appelle ihr Geprage trhaltcn. Am Tage der Parteiaufnahme beim ersten Monatsappell — haben die Jungen und Miidel wieder ein iiber-zeugendes Beispiel fiir die Kraft der Jugend ge-geben, die trotz der Harte des Krieges fiber alle Not siegen wird. Reidisjugendfiihrer Artur Axmann eroffnete die weltansdiaulidien Monats-appelle der Hitler-Jugend mit einer Anspradie an die deutsdie Jugend und das deutsdie Elternhaus. Er fiihrte dabe' aus: Die Jugend begehe heute einen feierlichen Tag. In alien Gauen des Reidiet wiirden die Jungen und Madel, die sidi besonders bewShrt hUrten, in die Nationalsozialistisdie Deutsdie Arb*iterpartei aufgenommen. Sie seien durdi eine Unge Scnulung und Erzichung in der Hitler-Jugend gegangen und hatten sidi dort im Erie-den wie im vielfaltigen Kriegseinsatz der Hitler-Jugend durdi ihre standige Bereitsdiaft, ihren FleilJ und ihre Beharrlidikeit bewahrt. Die Harte des Krieges sei ihnen Gelegenheit gewesen, ,siA neben den sadilidien Leistungen ihre diarakterlidien Eigensdiaften lu bewahren. Viele hatten tdion in fruhester Jugend ein tapferes Herz gezcigt. Die Anforderungen unserer Zeit seien ein lorgfaltiger Mafistab der diarakterlidien Auslese. Dies sei gut, denn nur die Besten soli en immer wieder Parteigenossen werden und sie verdienet es nur, der nationalsozialistisdien Bewegung und damit dem Fuhrungsorden dcs deutsdien Volket anzugehoren. Die Erfiillung der Aufgaben der Hitler-Jugend, fuhr der Reidisjugendfiihrer fort, sei fiir, diese Jungen und Miidel zugleidi die beste Ausbildung und Vorbildung fur den Auftrag der Partei, der sie mit alien Berrichen de« Lebens Yerbindet, gewesen. Sdion in jungen Jahren hatten sie das grofie Gliidi der Kameradsdiaft der Deutsdien erlebt, die nidit mehr das Trennende der Herkunft, der Konfession und des Besittes kenne. In diescm Sinnc seien sie erzogen und soil ten nun als jiing-ste Parteigenossen und Parteigenossinnen die begeisterten K Under nationalsozialistischer Welt-ansdiauung sein. Der Reidisjugendfiihrer lenkte dann nodi ein-mal den Blids der Jungen und Madel, die gestern vor ihrer Aufnahme m die Partei standen, auf den gesdiiditlidien Weg der nationalsozialistisdien, Bewegung. Das Beispiel des FUhrert in seinem langen Kampf fiir unser Volk und Reidi soil immer den Jungen und Madeln, wenn sie nun Parteigenossen seien. vor Augcn stehen. Sie mulSten es immer wieder, so betjnte der Reidisjugendfiihrer, als das GroSte der nationalsoziali-stisdien Revolution empfinden, dal5 ihr Mittel-punkt und Inhalt die Erziehung des deutsdien Mensdien sei. Die Weltansdiauung dee Fiihrers, so erklarte der Reidisjugendfiihrer weiter, habc den Werten des germanisdien Charakters zum siegreidien Durdi-brudi verholfen. Ehre, Freiheit und Tapferkeit selen^eKe starken Grundfesten der grofien germanisdien und mirtelalterlidien Kaiserreidie und seien audi heute die Fundamente unseres Lebens. Das Goethe-Wort „А11м ist wahr, was fruditbar ist" — erweise sidi an unserer Weltansdiauung, die in ihrer Verwirklidiung dem Staate Aufstieg und Segen bringe. Indem der Reidisjugendfiihrer nodimak auf den Idealismus der alten Kampfer wies und auf den heldenhaften Einsatz unserer Soldaten, gab er ihnen fls Riditsdinur fur ihr kommendes Leben das Wort Friedridi des GroBen: „Helden haben unser Reldi gesdiaffen, haltet dieses Reidi auf-redit, damit der Ruhm Eurer Viiter nidit Eure Sdiande werde." Df. v. i. LakM Anmchneldea! Aufheben! DEUTSCH METHODISCH UND PBAKTISCH Deutsdie Sprachedc« III. Ebrfuroht vor dem Broi. hh thr* dM Brot. BlnM TafM wanT ich eine Rinde we*; inetn ^Ater tet hingegang'en und hat ele aufgeleMo. »Meln Kind*, hat er zu mir geeagt,. >Brot •Wl man nlcht wegwerfen; es mufl »auer ver-^nt werden. Eines Tage« wirst du vielleicht n drei Monate Ziel gewdhnt«, sagte la-cbend der KompanieeH«! Berlin, 29. Februar. Ein US-amcrikanischcr Bom-berverband, der am Mittag dee 23. "ebruar mit Jagdschntz von Siidcn her in das o.stliche Alpcngcbict eingeflogen war. traf auf eine sehr wachsame und Starke deutsche Lnftabwehr, Schon iiber den siidli-chen Au.sliiufern der Alpcn sowie iiber dem Hcch-gebirge seibst wurden die Angreifer durcb deutsche Jager und Zerstorer in schwere Luftkampfe ver-wickeit. Auch zahlreiche Flakbatterien nahmen die feindlichen Flugzeuge unter Fcucr und -virkten mit den fliegenden Verteidigungskriiften zusammen, um den nordamerikanischen Verband aufzusplitterc und am gezielten Bombenwurf zu bindern Trotz fcindli-dieiB Jagdsdiutz drangen unsere Jager und Zerstcrer immer wieder bis auf kiirzeste F,ntfern«ug zu den viermotorigcn Borobern dutch und eriedigtcn sie oft nur mit wenigen Feuer.stoBcn. Der Bomberverband loste sich in kleinere Gruppen auf, von denen jede nur danach strebte, sich von den angreifeaden Jagcrn und Zerstorem freizuraachen. Infoigcdcssen warfeo sie ihre Bomben vielfach im Notwurf Mit dem AbschuB von insgesamt 45 feindlidien Flugzeugen wurde, wie dei Wehrmachtberidit vom 24. Februar meidct, fast die Hiilfte des eingefloge-nen Bomberverbandee vemichtet. Ferner ist damit zu rechnen, daB noch zahlreiche weitere Maschinen, die in dcn harten Luftkampfen oder dutch Flaksplitter beschadigt wurden, auf dem Riickfiug abgestlirzt sind. Nadi Deutsftiand heimgek^rt Lissabon, 29. Februar. Im Rahmen der vom Aus-wartigcn Amt durchgefiihrten Heimkchreraktion fur Auslandsdeutsdie sind am 26. Februtr 1944 di# Mitglieder dee ebemeligen deutschen Generalkonsulats in Algier ond 1116 Reichsdeutsche aus Nord-. Mittel-und Siidamerike eowie 118 schwerverwundete deutsch« Kriegsgefanjene aus USA and Kanada in Lissabon eingetroffen. Bei ihrer Ankun-ft wurden sie vora deutschen Gesendten von Huene im Namen de« . Reichsaueenministers begriifit. Die Heimkehrer werden ■ In drei Teilen die Heimreise von Lissabon n«ch' Deutschland in Sondcrziigen fortsetzen. W!e England Erlegslnvaliden behandelt Genf, 29. Februar. Allgcmeine Unzufriedenheit herrecht unter den als nicht mehr ale verwendungs-fahig aus der britischcn Wehrmacht ausgeschiedcnen Kriegsversehrten iiber die mangelhaflen oder iiber-haupt nicht vorhandenen Versorgungsplane der Re-gierung, melden die „Times" Das sei audi auf einer Tagung dcs britischcn Fliegerverbandes, der British Legion, zum Ausdrudi gekommen. auf der man vor allem die Pensioocn als vol lig unzulanglich ablehnte. In einer EntschlicSung sei von der Regierung eine sofortige Erkliirung iiber die Wiederbeschaftigung de-moblUslerter &1daten gcfordert word en sowie eine Anpassung der Pensionssatze an die erhiihten Lebcns-baltungskosten. Fiir eine anderc Kategorie im briti-echen Heer diencnder Soldaten setzt siA der „Daily Herald" ein. Ee seien die Malaien," von denen viele bei Ausbnidi des Krieges mit Japan in die britische Armee eintreten and inzwischen, sofem sie nicht mehr langer tauglidi sind. entlassen wordcn. Sie lagen arbeitsloi a'uf der StraBc obgleidi die meisten von ihncn in England studiert hatten und gebildete Men-schen seien. Die englisdien Arbeitsamter hittteo ihnen giinstigenfalls nur dcn Posten eines Kiichen-gehilfen anzubieteo oder, wie es audi oft gesdiehe, gar keinen. \ Furdit vor Massenarbeitsloslgkeit Genf, 29. Februar. Nichts sei iiber die ge-sdilossene Sitzung von Unterhausmitgliedern ver-offentlicht worden, auf der Lord Woolton seine Wiederaufbaupliine im einzelnen darlegen solite, heiHt es in der Zeitsdirift „Cavalcade". Samtlidie Parteien seien auf der Sitzung vertreten gewesen, aber wie jetzt durdisickere, sei man zu kei-nerlei Ergebnissen gekommen. Die urspriinglidie Hoffnune, Lord Woolton wurde nun endlidi mit der Wiederaufbauplanung ernst madien, habe sich lis triigerisch herausgestellt. „News Statesman and Nation" beklagt sich gleidifalls daruber, daR Lord Wooltons Arbeiten keine siditbaren Ergebntsse zeitigten. Die Monats-zeitschrift „World Review" klagt, es gesdiehe im Wiederaufbiuministerium gar nidits, um fiir eine voile Besdiaftigung nadi Kriegsende zu sorgen, obwohl die Vermeidiing der Massenarbeitsloslgkeit zu den lebenswiditigstcn Problerhen der Nachkriegspenode gchirt. Kein Wundcr, d«l5 die britijdie Dffentlichkeit gerade dieser Frage im Augenblick das al'i-rgrdlSle Interesse entgegeni bringe. Um den naAkriegszeitlidien Wiedtrauf-bau fUhle man sich in samtlidien Wahlbezirkett auf; Sufierste besorpt. Daraus erklarten sidi zum «roBtfn Teil die jiingsten Wahlniederlagen der Churdiill-Regierun?. Die Stimmen, die aus dem jeweiligen Wahlsieg spredien, diirfe man in der Tat ak die Stimme de« englisdien Volkes «prediea. St^n 4. - SW. 17.__KAR* П ^ V " V n n T ^ Sreda. T. marc, 1944. L/lsoda hmefice l J ]ilke U Jarfoitooe SPISAL KRIfcOSrilrRICHrfcR KARI OTIP ZOTIMAMN COPYRIGHT BY DEUTSCHER VER' AG, BERLIN 15 Veliko let pozneje sem se vdrug^C poročila, toda tudi tokrat nisem bila dolgo omožena. Morala sem prisostvovati, ko je moj mož padel, zadet od strelov, izkopala sem tudi njemu njegov hladni grob, v isti url pa zgubila tudi svojo hčerko in prejokala veliko solza zaradi obeh, tako da so mi iztekle oči. Videle so toliko bede, toliko boli in stiske, da bi počile ko steklo, če bi le še eno uro dalje gledale luč dneva in od smrtnega sovraštva skrivljene hrbte, od pohlepa in divjosti razorane obraze, ki so bili vsak hip pripravljeni raztrgati' in ubijati, roke, ki so bile sklenjene v pesti, da ti udarile, srca. ki niso poznala nič drugega ko rop, gospostvo nad hlapci brez volje, veselje ob neskončnih mukah in vedno in edino samo vsako hipno naslado, zaradi katere so vedno in vedno prelomili vse prisege časti in nedolžnosti, vse prisege ljubezni in pokornosti in vse obljube zvestobe ter jih prelamljajo danes in jutri in vse dni jih bodo prelomili, vsa leta do konca svojega življenja... »Daj mi še enkrat svojo roko*, je rekla nato po kratkem premolku, in jaz sem jo ji dala. Nato me je potegnila k sebi navzdol In božala moje teme, moja lica. potegnila z roko čez nos, čez brado, čez čelo, čez oči, čez usta. Poljubila sem njene roke. In njena glava je bila obrnjena popolnoma proti meni. Nato je rekla: »Sedaj pojdi in stori, kar moraš. Ml moramo prenašati svoje gorje sami, od Boga nI nobene pomoči, razen ljubezni«. Tu «em se obrnila in šla ven. Nemci so naskakovali паЛе gorske položaje. Vse naSe razpoložljive brigade so ležale v rovih In bimkarjih, v gozdovih in zasedah, Li-čanl, Kordunci, Srbi, Slayonci, Krajinci, ženski bataljon. Slo je sedaj za življenje ali smrt tolp. Od Bihača, od OstroSca, od Novija od Prl-jedora, so gnali svoje kline proti nam. Narod je sedel sredi gozdov in gladoval. 2ene so vrgle svoje otroke v sneg. Tu so ležali in nas gledali s svojimi svetlimi In temnimi očmi, in njihove roke so se stegovale k nam. Toda niso kričali In so brez glasu zmrznili, vtem ko jih je pokril sneg, in jim veter brenčal zadnjo uspavanko. Silila sem, kako je moja mati pripovedovala o svojem begu čez srbske gore, in znala sedaj naenkrat našo usodo do zadnje ■ure. V dolgih vodih so s« gnali med Ključem In Petrovcein proti Glamoču in Vaganju, ^'tem ko eo zadnje biigade uničile skladišča živil. Mnogo jih je zakopalo puške In šlo v vasi, drugi so poskušali zmuzniti se skozi nemške črte in priti v zaledje. Strah je gnal tako ljudi kakor živino skozi gozdove. In jim ni dal ne počitka ne odmora, preden so našli kakšno izmed mnogih globeli, v kateri so se za neliaj ur smeli počutiti na varnem. Poveljniki in komisarji so kričali na nje: »Nohte vam bodo strgali s prstov. Prl-ostrene kole vam bodo pognali skozi telo! Kožo vam bodo potegnili z obraza In odluSčiH meso od kosti! Zakopali vas bodo v zemljo In vas polili s katranom, da jim boste svetili za večerjo!« BežaH #o, čeprav so se zgrudili, ker že več dni niso bill jedli ničesar drugega kot zmleto skorjo hrastov, bukev in kostanjev. Konji so popadali na gozdnih poteh in z napol steklenimi očmi gledali v neme vrhove dreves. Iztrgali so umirajočim živalim jezike in jim razparali truplo, da so pogoltnili srce in jetra, ki so se A@ kadila od krvi. In doživela sem beg svoje matere, kakor da bi bila takrat sama zraven. Sedaj je prišla spet grozna stiska nad nas, ki smo skozi veliko tednov slavili .svoje zma?e ki so obsta- jale le v naših sanjah. Tu sem se vzpela in rekla: »Ne! Ti ostaneš!« In vrnila sem se v Luži Palaako. * Tam sem naletela na svojo mater, ki je sedela na kamnu ob cesti. Ko sem šla mimo nje, mifno katere je tedne Slo na tisoče nog. je prisluškujoče dvignila glavo in rekla: »Ne boj se. Vsaka pot vodi do veselja«. Med tem so pritekli možje od naših skupin po cesti In kričali na nas, naj pridemo za njimi, ter nam grozili s puškami. Jaz sem obsedela pri materi. Cez nekaj časa je šlo neko nemško izvidnlško krdelo naprej mimo hiš. Prijela sem svojo mater za roko in vojaki so šli mimo naju. Mnogo koč je bilo v plamenih. Ob izhodu vasi je bila še trda, toda kratka bitka, nato so se tolpe končno umaknile. »Kakor v tistem letu 1915.«, je rekla moja mati in poslušala cvrčeče krogle pušk, grmeče strele topništva, čegar izstrelki so bučall preko nas, da so potem z votlim treskom udarili v gozdove. Nato sva šle počasi do male hiše, v kateri je moja mati našla zavetiSfe. Zmerjajoča žena je sedela še tako kakor takrat pred pepelom in dvignila mlinec ječmenovega kruha, ga preskusila in ga potem zopet zakopala v žerjavico. Dekletce s svojimi zlatimi lasmi je sedelo pri njej In se držalo traka njenega predpasnika. Vojaki so s silo odprli vrata In nas pozvali, naj gremo ven. Sle smo pred hišo. In oni so nas preiskali, če nosimo orožje. Potem so preiskali tudi hišo; .ker niso našli ničesar smo smele iti zopet notri. Eden je slepi materi podaril velik kos kruha. Videla sem veliko sodrugov, ki eo se ponoči priplazili in šli mimo vasi, da bi se naselili , v tistih pokrajinah, ki so jih zasedli vojaki. Prebili so se skozi bojujoče se linijo, pustili svoje brigade da so umirale in s« uetalill tu pa tam v dolinah kot kmetje. In vojaki niso mogli razbrati misli z njiho-гпћ src, raz obrazov, ki ao bill prijazni, dajali pojasnila, če »o jih vprašali In urno prinesli mleka ali jajc. Naposled sem dobila tudi obvestilo od bežnih. Nekega večera sem slišala, da je nekdo nietal kamenje na okno, In Ala ven. Tam je ležal za grmovjem mož in tiho klical, naj pridem bliže. Tu sem videla, da je bil eden izmed mož раривке tolpe; rek«! je, da mora Iti čez Savo, da bo zbral nove stotnije, kajti moči brigad pojemajo. Iskali so me vsepovsod in potem slišali, da sem ostala na tem kraju. Sporočiti mi Ima, da naj pridem k tolpam nazaj in prinesem s seboj dobro poročevalsko gradivo, če bi pa oetala tukaj, bom še slišala o njih, toda ne bo nič dobrega, kar mi bodo imeli povedati. Po teh besedah se je ne da bi čaJcal ba moj odgovor, zavihtel preko vrtne ogrm)« tn tertnil V temi. Čete so bile korakale naprej. In gorovje Je bilo zopet zapuščsno, kakor nekoč pod sivim nebom. Nekega poldneva sem šla v gozd, da bi se prepričala, če nI tam kakšno skladišče živil ki ga tolpe na svojem begu morda niso razstrelile. Ker ta skladišča niso bila vrisana na nobenem zemljevidu In ao bila zelo dobro skrita, se Je moral tisti, ki je hotel najti ene izmed njih. že izbomo spoznati. PriAla #em do dveh malih skladišč orožja in končno, preden se je stemnilo, tudi še do neke globoke jame. v ksteri so bile nakopičene moka In posušene ribe. Vzela sem, kolikor sem mogla nesti, In se zoppt vrnila. тштш Pod zaščito ii i-i k i li v o j a k o v vkorakajo v 111 ni. Angleški In ameriški vojni ujetniki Iz bojišča mostišča pri Nettvmu korakajo skozi Rim. (PK.-Aufn-hme: Kriegsberichter Vaok, Atl., M.) Gozd je bil tako gost, da se je človek moral deloma plaziti po trebuhu, če je hotel priti skozi goščavo rastlin. Bila je noč, ko sem prišla pred vas, pred katero me je takoj obhajalo nečloveško čustvo. Slišala sem klice, tekanje nog, kričanje o-trok Tu sem vedela, da je morala vdreti v vas majhna skupina tolp ki se je bila nekje skrivala v nedostopnih skrivališčih. Ker sem svojo izkaznico Se vedno imela shranjeno v nogavici, sem brez strahu pritekla tja. Pristopila sem k dvema možema, ki sta prišla iz neke hiše in ju vprašala: »Sodruga, od katerega oddelka sta vidva?« Smejala sta se in se držala drug drugega. Opazila sem, da sta bila pijana. »Midva sva«, je odgovoril eden, »od tistega oddelka, kjer ljubijo lepe žene«. Zagrabila sta me in mi hotela delati siilo. Ker sem pa bila žilava, sem-jih sunila od sebe In tekla po cesti navzdol, od koder ml je prišla nasproti cela skupina. »Sodrugl«, sem klicala, »pomagajte mi!« »Napadli so me!« — »Kaj se pravi tukaj sodrugl«, ml je odvrnil eden in stopil proti meni. Posvetil mi je z žepno svetilko v obraz in me prijel za zapestje. »Vzemite jo«, je rekel nato, »ta je za mene«. Tu sem vedela, da je bila to tolpa, ki se je na lastno pest podala skozi gorovje. Plenilci mr-ličev in morilci, ki so 811 le za ropom in plenom. Preiskali so že vas, toda niso našli ničesar. Gotovo so morali že ubiti nekaj ljudi, ker sem to posnela iz njihovega govorjenja; in bala sem se zase najhujšega. Povzela sem zopet besedo in relčla; »Sodru-gi, jaz vam lahko pokažem dve skladišči orožja, ki ležita v gozdu. Toda zato me morate Izpustiti!« — »Za tebe Imamo dovolj orožja«, ao rekli. Nato so govorili grde kvante v obilici. Spravili so me v neko hišo, ki je stala na cesti In me prepustili tistemu, ki ml je bil prvi odgovoril In M je moral biti njihov kolovodja. * Proti jutru eo kričali v hlio: »Proč! Proč! Vdirajo v vas!« Tu so tekli In me pustili kakor mrtvo ležati na tleh. Pozno popoldne, sonce Je že stalo globoko In pošiljalo krvavordečo svetlobo skozi luknjičasto steno, so prišli k meni možje proietarske divizije NOU, ki so me poznali — »Sodružica, kdo ti je to storil?« so klicali. Vstala sem in se opotekala, se naslonila nanje In poročala. Tu so roparjem In skrunilcem prisegli krvno osveto in trikratno muko. Ko so še preklinjali, je prinesel eden vest, da so ti možje Iz tega kraja, da so se najprej borili proti vojaštvu z drugimi in da so potem pobegnili. — »Oe Je to bila ta vas«, so rekli možje nato, »Jim bomo povrnili«. — Planili so ven, in jaz sem ostala z dvema ali tremi sama. Ker sem pa bila zelo slaba, sem se ulegla in zaspala pod njihovimi očmi. Ko sem se zbudila, je bila tema. Ozrla sem se okrog sebe toda nikogar več nisem videla v prostoru. Klicala sem, vendar je vse okrog in okrog ostalo tiho. Tu sem se odpravila in stopila pri vratih ven. V zori Je pihal mrzel veter čez gozd. Megla Je ležala nad vrtovi. NIČ se ni ganilo na cesti, nobeno govedo ni mukalo, noben konj ni rožljal z verigo v hlevu, noben petelin nI zapel, noben pes ni zalajal. Tii sem tekla, kakor hitro sem mogla teči, k hiši svoje matere. Tu je bila megla tako gosta, da sem šele ob vrtnih vratih »poznala, da je hiša v plamenih. 2ena, ki sem Jo takrat videla sedeti ob pepelu in katere zmerjanje mi je še vedno zvenelo v ušesih, je ležala preko praga. S sekiro so jI zdrobili lobanjo. Bila Je mrtva. »Mati! Mati!« sem klicala in vdrla v hišo. Objel me Je dim, ki me je žgal v oči In mi povzročil, da sem kažljala. »Mati!« sem zaklicala še enkrat, vtem sem pa že stopila na ne« kaj mehkega, se sklonila, prijela za eno roko. za eno ramo. Bila je moja mati. Se Je živela! Zavlekla sem jo ven, čeravno sem bila že brez , sape in sama bi bila skoraj brez uma. Zunaj sem se z njo vred zgrudila v slano Jutra. »MaU, mati«, qcm milo proeila, »povej, ,„r ■ 80 t! Storil!?« — VidMa 'вет;ш la njena duSa In sem pokleknila pri njej. »čuvaj otroka«, so Se rekle njene vele ustnice J bil je pa samo Se dih. ' Planila sem kvišlni, da potegnem k »eW o-troka, na katerega Je še mati nazadnje mislila toda ko sem hotela vdreti v sobo, se Je ž* podrl strop in pokopal pod sabo vse, kar Je bilo Se živega v hiši. Iz neke hiše ob cesti, kjer so bila raAlt& vrata In okna, sem si prinesla kramp in lopato. S tem sem napravila jamo, dovolj globoko, da sem lahko položila v njo svojo mater, ki Je sedaj Imela svojo lastno hliico, v kateri je ni mogel nihče več motiti. Delala sem, ne da bi kaj mislila in ne da bi pogledal* kvišku. (Dalje prihodnjič). Eiae Eizđhiuno mis Von Moiitz Winter Die Foichetta / 4s vrar Anno Domini 1318 In Augsburg Im Gasthoie »Zu den 3 Mohren«. Um den schwe-Г9П eichenen Tisch saflen: Der Maler und Forraichneider Melster Hans Bur^mair, der Regensburger Baumelster Albrecht Altdorfer, Hen elne wichtlge Anaelegenhelt nach Augsburg gefOhrt hatte, und der Goldschmied Ni-kolaus Seld. Femer: die berOhmten Waffen-pohmlede Selsenhofer und Hoppner, der Al-t^rtumsforscher und Humanist Konrad Peu-t'ngsr und endllch der Bakkalaureus der Me-dtzln, Hleronymus Henleln. Elne Pause war entstanden. Das GesprSch wollte nichi recht In Gang kommen. Endllch meinte Peutlnger iSchelnd zu dem Waifen-»"STiled S(»lsenhofer: »Ja, was geht denn r-rh. vlp'phrsfl'ner Melster, wider den ?'rich? M»'n°r Treul Eln solch sauertCpfi-Fches Geslcht sah Ich in mein»m T.rhen nie!« — »Wenn Ihr den Arger gehmbt h#t!et, den nan mlr machte, Itirwahr, Herr Peutlnger, r'»nn wflrde schier auch Euch alles verdrle-Pen«, erwiderte der Angesprochene mflrrlsch imd fuhr rornschnaubend fort: »Denkt Euch nur: Mein kOnftiger Schwlegersohn, der Sau-f?wind, der lunge Kaufherr Gumprechl, hat meiner Tochter .Emma, seiner Versproche-r.en, von seiner Fahrt nach Welschland, elne Forchetta, oder wle das Zeug helBt, mltge-Vracht. Тглип! Soil einem da nlcht die Call* Oberlaufen?!« Dee Melsters Selsenho'er Augen Hammten, nI* er weitersprach- »Gumprecht, dem die Welschen wohl ganz den Kopf ver^reht ha-ben, machte meiner Fmma eln Gesch«nV mlt eVnem Bshftlter aus Ebenholz. Sle Cffnete Ihn gespannt und da erbllckten wlr Absonderll-ches: Im Futter aus knallroter Selde einge-bettel, lag eln sllhernes Wsrkzeug mlt vler ■ ddnnen, spltTen 7. Ink en und einem Stlel. Mun erzShite uns -der Breusewind, daB slch dlesei abscheullchen DInges besonders die vornehmen Patrizier Venedigs und Ihr* Da-men sowl? die Signori und Signer* In Flo- dem Jabii 1518 renz bedlenten. Alleln, Ihr Herren, nun kommt erst dai UnerhOrte: Wlr setzten un* alle zu Tlsche. Gebratenes Flelsch wurde auf der hlerzu tiblichen groBen Holzplatt* auf-getragen. Was tat nun mein zukttnftlger Schwlegersohn mit selnem, von den wel-schen Unsltten ganz benebelten Cehlrn?! Er nahm des fremdartlge Zeug aus dem Fut-teral, stleB es zu unserem Entsetzen unge-stam in den Braten, und schnttt Ihn mlt dem Messer in StOcke. Sodann spleRte er einen Brocken mlt den icharfen Zacken auf und fteckte dat Stack Flelsch mlt dem CerAt in den Mund, anstatt, wle es allgemelner lObll: cher Brauch 1st, die Flelschbrdckleln appetit-lich mit der Hand zu fassen, lie auf die vor ihm llegende Brotschelbe zu legen, um sle sodann mlt Daumen und Zeigefinger feln iftuberllch zum Mund* tu fdhren. Wir wa-ren alle hfichiich empftrt, nur melne Tochter, die alles herrlich und treiflich findet, was ihr unfehlbarer BartholomSut tut, war weld-lich entzflckf. Nun, Ihr Herren, was *agt Ihr zu dleser Geschichte? War sehon so etwat da in teutschen Landen?« Die Tafelrund* brach unwlllkflrlich In ein schallendes GeUchter aus. Nun meint* Herr Peutlnger bedSchtig: >Traunl Wenn Ich mtl- ne Meinung freimutlg AuBern dart, geiallt mlr der Brauch einer solchen Gabel, wle wir Deutschen das Werkzeug wohl nennen warden, gar nlcht flbelj Ich flnde Ihn durchaus nlcht so ungerelmt, wle es Euch, Melster, deucht. Ich bin der festen Oberzeugung, daB slch auch In teutschen Landen dieses niedll-che Werkzeug Bahn brechen wird«. ErzOrnt, hochrot Im Antlltz, entgegnete Herr Selsenhofer; »Gemach, vlellleber Herr Peutlnger. Ich glaube, deB Ihr nlcht vlele finden werdet, die mil Euch glelchen SInnes sind. Ich will nur voch das elne sagen; In melnem Hause und auch im Haute melnes kOnftlgen Schwiegertohnes, des Welschland-freundes, wird es nlemalt eln solches ab-scheullches Ding, elne sogenannte Gabel. ge-ben. DalOr werde Ich Sorge tragen. Ich und melne ganze Famllle, niemend ausqenommen, werden, wle es unsere Altvordern getan, und wle es auch unsere Nachkommen tun werden, die Spelsen appetltlich und sSuber-llch mil den Flnqem zum Munde fahren, wle es der alle Brauch und der gute Geschmack erhelschen«. Der Waffenschmled ichwleg, ganz ertchOpft vom vlelen Reden. Melster Selsenhofer solite recht behalten. Noch 130 Jahre dauerte es, bis die Gabel slch allgemein als ERgerfit elngebOrgert hatte. GbM Odei OrdOn? / GMChlcbti TOD Stetan Storgg In der Schlacht Wei RoBbach ging м hart her. General von Seydliiz, der berOhmte Rei-tergeneral, Uberwachte mlt Argusaugen das Schlachtield und seine Truppen. Da flel Ihm ein lunger Oiflzler auj, der slch durch be-tondere Taplerkelt und ratchen EntschluB-gelst hervorhob und der in telnem Bereich das Beste geleistet hatte, was zu lelsten war. Der General merkte slch den Mann. Als er dann seinem Kdnlg, Friedrich dem GroBen, Berlcht erstattete, versiumte #r nlcht. euf die Tapferkelt und. Bewthrung die#*# |unqen Offizlert hinzuwelien. »Majestfit sollten ihm tine Auszeichnung geben«, meinte Seydliiz, »det wflrde lelnen Ehrgelz kanftlghin ticherlich noch mehr an-spornenl« Frledrich der GroRe freute slch zwar Ober GehOrte, meinte aber dennoch: »Der Olfizier itt tehr jung, lagen Sle? Ich weifl, daR uniere jungen oTiizlere auJ dem Schlachtield da: lelsten, dafi ihre Auf- Wubten bie sGHon... ...daR der Schriftsteller Frledrich Ger-st&cker, der durch teine Indlanerbtlcher be^ kannt geworden ist, elnet »elbet mlt Bvichse und Jagdtasche den ganzen wilden Weitan durchstreih hat* ___daB ichon um 1760 alt VorlSufer det htutlgen Panzerwagens In Augsburg eln Mi-lltJlrautoraobll gebaut vnirde, das antchel-nend durch Dampf angetrleben wurde und mlt elner Kanone bestOckt war* Л.''■"'''el eller Selbttmord# auf Geisteskrankhelt zurflckzufOhren Itt, wSh-rend eln weiteres Drlttel der LebentmOdea aus Psychopathen besteht? • •. daB der Arzt Pard um das Jahf 1530 dl# ersten Amputa'ionen vornahm? iassung von Ehre im Privatleben aber noch nlcht ganz abgetchllifen Itt. Nun, er toll eln-mal zu mlr kommen«. Seydliiz kommandlerte nun den )ungen Oiilzler zum KOnig. Der legte Ihm nun ein# Roll* Geldstttcke und elnen Orden vor und lagte; «Er hat tich brav getchlagen, und di.iar toll Er telne Belohnung »rhaften. Hler tind fOnfzlg Frledrlchsdor und eln tchdner Orden — dazwlschen mag Er wShlenU Der Oiflzler machte telne Referenz, betann ; tlch nlcht lange und tleckte dat Geld ein-»Ich httte Ihm doch mehr Ehre zugetrauti« meinte der K&nig etwat unwllllg, Aber d*f Offlzler entgegnete: »Halten zu Gnaden, Malestlt, aber et er« scheint mlr ehrenhafter, melne Schulden zu bezahlen, als melne Brust mlt einem Orden zu schmdckenl Den Orden hoffe Ich mlr tp&' ter noch zu holeni« Da klopfte Frledrich der Grofie, den dies* Antwort elnigermaflen ttberratchle, telnem Olfizler auf die Schulter und tagte: »Er h«' schon den rlchtigen Begriff von Ehre. Nehm* Er nur den Orden gleich mil, verdlent hat Er Ihn Ja«. Sreda, 1. marca 1944. RARAWANKEX BOTE stran S. — 6tev. 17. Voifa bili zdrav je najmočnejše zdraiilo Kako spoznamo bolezni - Važna le volja do okrevanla v seriji predavanj »Nastajanje in minevanje človeka« je govoril vseučiliški profe-»or dr. Leopold Schonbauer v Wienu o človeških boleznih In njihovi ugotovitvi. Bolegni kot. reakcija na vzroke, ki napravijo človeka bolnega, se lahko lotijo telesa v njego-VI celoti (n. pr. z bolezenskimi spremembami žlez). Lahko se nanašajo na organske sipine, posamezne organe ali malo celic. Nji-"ovl vzroki so deloma človeškega izvora: v 4eg:ovi konstituclji in dispoziciji za določene DOlegni. Deloma povzročajo bolezni vplivi od zunaj; vreme_ vlaga, mraz, požkodbe, učlnko-raznih strupov (alkohola, nikotina, ži-ali rastlinskih živih bitij) črvov oz. ®®4terij. Tudi naravna obraba telesa je veli-pomena. Cela vrsta pojavov lahko izda "'jrtvo obolenja: glavobol, omotica, bljuvanje, ^Prtje, driska, težave v mehurju,' krvavitve, Nečine, naraščanje temperature. 2a ugotovitev bolezni Ima zdravnik razne Možnosti preiskave na razpolago, in sicer zla. Stlri klasične metode; inšpekcijo, pregled pacienta (izraz oči, videz kože, bledost, otek-''Oe): palpacijo, otipavanje (občutljivost na Pitisk, otrdbe, otekline, kar je bilo pri obo- Za naše gorenjske čebelarje Konec. Obrazec П. nam kaže »skočidolski panj« v Podolžnem prečnem prerezu in sicer vidimo v ®jem 9 satnih letev in meri panj v svetlobi S'l-S cm (znotraj), št. 1. kaže stranici tega panja. Stranici sta debeli 20 do 25 cm, široki do 18.5 cm. V stranici so zareze, v katere vdelane končnice; sprednja in zadnja. St. 3. kaže na prazen prostor med stranico In pr- K «.<4<5 3 >& J^fineh Ж oatrim nožem obrezana. St. 5. In 6. kaže паСШ žlčanja takega eatntka v obli-trke »V«. Ce svojih čebel ne vozimo v pašo, "(Ji žičenje ni nujno potrebno. Ravnokar opi-način, narejanja satnikov s satniml letva-ђ ' Ла katerih Je dodelano satje nam izvrstno ^ошеКа tako Imenovane satnlce, a katerimi blU doslej vajeni vdelavati v satnlke, da y^oeJ(5 boljši kot pa. kupljene satnlce, ca J^re dostikrat, ne vemo, ali #o zanesljive Manjše panje kranjlče pa lahko opre-z krajšimi satniml letvami, na katerih t^ Čebele izdelale osnovne sate za satnlke, čeK^j'h zanesli z medom. Na takih osnovah zelo dobro uspevajo. Če opremimo tak Д s satniml letvami dolgimi 41 cm (za Panj), postopamo prav tako kot pri epl-»skočldojskem panju«. 1агј^''®иј8к1 čebelarji, poskusite tudi vi čebe-t» ^Da ta način. Sedaj v zimskem času Ima-da opremite svoje panje oa opisan na-P* napravit« nov*. lenju danke znano že v 12. stoletju, a se je potem zopet pozabilo). Nadalje perkiwljo, po-trkavanje, da ugotovi Iz razlik zvoka spremembe organov (pri pljučih, srcu, trebuhu, jetrih): votle prostore, nabiranja tekočine. Končno avskultacijo, prisluškovanje, katera metoda je prav tako kakor perkusija izšla is medicinske šole v Wienu In se od tam razširila po svetu (zvoki srca, šumenje pljuč). K tem metodam je od 1895. leta prietopila preiskava po rentgenu, možnost, da se z izpolnitvijo kontrastov označi oboleli organ, nadalje enteroskopija, gledanje v notranjost mehurja, črevesa, požiralnika, želodca, kakor tudi preiskava laboratorija, ki je za ugotovitev mnogih obolenj neizogibno potrebna. Zdravljenje bolezni je lahko simptomatično, to se pravi zatirati predvsem pojave, težave, bolečine, vročino, ali pa tudi kavzalno, to ee pravi prizadevati se, da se »pravi ■ sveta vzrok bolezni. Ta način zdravljenja bo moral biti pridržan kirurgu v mnogih primerih, kjer so Izčrpane vse možnosti internega zdravljenja. Tudi pri klrurglčnem poeegu zelo dobro pomagajo za okrevanje obsevanja. Največje važ- nosti za ozdravljenje od vseh bolezni je pa duševne miselnost bolnika: on mora s trdno voljo do okrevanja podpirati težavno delo zdravnika. Stremllenle po blazlnastlb sedežih Mnogi mislijo dandanes, da morajo pri vsaki le možni priliki, v gledališču, v kinu in na železnici imeti najboljši sedež, če imajo morda nekaj bankovcev več kot preje v žepu. Tako se dandanes godi skoraj dnevno, da priglasi na 25 sedežev v drugem razredu svoje zaliteve morda 150 ali še več potnikov. Prizadeti so pri tem tisti, ki se jim mora v tem času v prvi vrsti priznati pravica, da se vozijo v razredu z blazinami: naši po vojni težko poškodovani, starejši in slabotni rojaki in po možnosti tudi preseljene!, ki »o na poti iz po bombah poškodovanih ali po bombah ogroženih ozemelj v pokrajine, ki jih sprejemajo. Večkrat imajo res »kazen«, ti »domišljavi« potniki v razredu z blazinami, če morajo stati na hodniku drugega razreda, dočim bi morda dobili Se sedež v tretjem razredu — vsekakor bi tam stali bolj poceni. Kakor «e je prej lahko dobro dosegel potni cilj v tretjem, razredu, tako malo vzroka je danes za to, da bi se preobremenili oddelki 2. razreda. Zlasti pa je nepotrebna vožnja y drugem razredu brezobzirnost proti našim ranjencem in slabotnim. Današnja mladina raste hitreje Toda premočno naprezanje se maščuje v poznejšem življenja s. ^0 letev ob stranici, ki mora biti vedno tofno ' ® Bam. Ostale satne letve so med seboj v raz-"^Ijl 10 mm. Ti dve meri, naj bi pri vsakem Panju 8 premičnim satjem naši čebelarji na-WnCno vpoštevall. Površnost pri tem se čebe-^rju jako maščuje, št. 2. označuje brado pa-o tej Bino govorili že v prejšnjem odstavku št. 9. St. 4. prikazuje satne letve, ki bo v Obrazcu tudi označene z št. 4. Tudi o teh smo preje govorili. Le to bi še omenili, da je fcnajdltelj g. župnik J. Sumper opremil svoj Vskočidolskl panj« s trioglatiml satniml letva-\l, radi večje odpornosti so res močnejše tri-^te, toda radi lažje izdelave bomo upo-mi štrioglate. št. 6. nas opozarja na Jfelo. St. e. pa na nosilec satnih letev nad zad-®jo končnico, ki je vdelan v stranici. Tak je le Površen opis »Sumper jevega skočidolskega Panja« Vet kakor opie sam nam pojasnjujejo ®brazci tega panja. Namen tega panja je ta, da nam olajša na-'in čebelarjenja v mnogih ozlrih. Je že to ve-prednost tega panja ,da lahko v jeseni, Ob trgatvi, poberemo medeno satje Iz panja J Pomočjo satnih letev, ne da bi se uničila le tro-medu. In potem ■ tem medenim satjem razpolagamo kakorkoli; manj medeno satje spra-^'Шо za prihodnje leto, na katere bomo lahko j^yajali roje, kateri bodo hvaležni zanje. Pa ^ nekaj je velike važnosti za način čebelar-plja^ namreč ta, da lahko a pomočjo latnlh 'etev'narejamo Batne okvire za katerikoli panj ' premičnim satjem. To naredimo takole: ko 'oio vzeli satno letvo z dodelanim satom Is Panja, bodisi ■ čebelami, še bolje pa brez če-{"el, satno letvo prežagamo z malo ročno žago, 'ako dolgo, kolikor je predpisana mera z* Panj 8 premičnim satjem, ki ga hočemo opre« "ti z temi satniki (n. pr. za A.-2. panj bomo Odžagali 41 cm dolgo satno letvo). Kakšen je tak satnlk, nam kaže obrazec *t. III. St. 1. kaže zgornji del satnlka s satno ^novo. St. 2 in 3. nam nazorno kažejo ostali satnlka, ki smo ga zbili z žebljički skupaj. 4. kaže osnovo samo, katera je ns, treh Ko so pred dvema in pol letoma ustanovili v Frankfurtu am Main zdravniško raziekoval-nico za mladostne, so hoteli s tem ravno omogočiti Intenzivnejše zdravniško preiskovanje mladostne dobe med 14. in 20. letom. Ravno* ta starost je za zdravstveni razvoj odločilne važnosti. Motnje v razvoju In napačna izbira poklicev povzročajo ravno v tej življenskl dobi nastajajoče bolezni, ki se dajo navadno o-zdraviti, če jih v teh letih pravilno spoznajo in leči jo. Zdravnikom daje obilo opazovalnega materiala nova mladinska vzgoja po HJ т skupnih taboriščih In s pošiljanjem na kmete in s tem zvezanimi zdravniškimi preiskavami. Reichsarzteflihrer je dal pobudo, da so bili izdani velikopotezni načrti za znanstveno preiskavo mladinske starosti. Raziskovalnica se je v temeljitih preiskavah bavila s potekom razvoja in prišle, do spoznanja, da današnja mladina hitreje raste in do-soreva. Mladinski zdravniki svare pred precenjevanjem telesne in duševne storilnosti da- našnje mladine. Sicer se dajo začasno dosečt večje storitve, kakor ustrezajo starosti, vendar mora ta preobrememba imeti za posledico-predčasno obrabo moči, kar se pozna v tretjem in četrtem življenskem desetletju. Zdravniki, vzgojitelji In starši morajo iz teh spoznanj izvajati potrebne posledice. Intenzivna zaposlitev z mladinsko medicino j« povzročila tudi zahtevo po pogebnih bolnišnicah za mladostne. Naslovi tovornih pošlllatev Za naslove pri tovornih pošiljkah uporabljajte moder svinčnik. OdpoSiljateljl uporabljajo pri izpolnjevanju naJepkov in obeskov pri brzovoznem blagu ali ostalih tovornih pošiljkah nmogokrat tintnl ali pa rdeč ali zelen avlnčnlk- železniška praksa je pokazala, da se dajo 8 temi svinčniki napisani listi le težko prebrati. Nasprotno pa se je izkazalo, da so naslovi napisani z modrim svinčnikom zelo trpežni ta čitljivi tudi pri slab* razsvetljavi. Ziišanfe pridelka pri jagoditaslem sadjo Jagodičasto sadje - pastorki domačega vrta - Pravilna nega se bogato povrne čeprav se v marsikaterih krajih ne vzgaja jagodičasto sadje v pridobitne svrhe_ je njegov pomen precejšen, ker ee skoraj v vsakem vrtu nahaja jagodičasto grmičevje. Toda žali-bog večinoma v obupnem stanju! Nenegovano, slabo hranjeno in deloma ušivo, predstavlja pastorke vrta. Tudi pri tej sadni vrsti obstaja splošno veliko zanimanje le za nove nasade, ne da bi se potrudili doseči že poprej kake uspehe pri »tarejžem grmičevju. In vendar počivajo ravno v, teh grmih največje rezerve, katere lahko — kar je danes odločilno — hitro mobiliziramo. Na prvem mestu med vrstami jagodjčastega sadja se nahaja rdeče grozdje (ribez). Večinoma ee to grmičevje posadi v Icakšen kot vrta, in če visoko zraste, se še pri nasajanju enkrat poreže, potem pa prepusti usodi. Nekje in nekdaj je bilo omenjeno, da je jagodičasto sadje skromno, — bo že raatlo in dajalo sad. Tako mislijo mnogi lastniki vrtov! In res ribe: tudi kmalu rodi. Toda Iz leta v leto postajajo sadeži manjši in brez okusa. Temu je kriva, samo pomanjkljiva nega. Vrste jagodlčastega sadja so sicer Ж ozirom na lego precej skromne, toda brez gnojenja, obrezovanja itd. ostane tudi pri njih rodovitnost malenkostna. Predvsem ljubi jagodičasto sadje tla, ki vsebujejo humus. Zato je dobro, če se zasuje grmičevje s kompostno zemljo. Dobro je tudi, če ee pokrije preko zime zemlja do koder segajo korenine z gnojem, kateri se spomladi podkoplje. Pozimi lahko dolijemo gnojnico, vendar ne fcosmuljam. Kdor ima umeten gnoj, stori tudi prav. 6# od tega odetopi nekaj ja-godičaetemu sadju — kalij se naj da ribezu po možnosti v žveplenokisll obUki. Velik sovražnik jagodičastega sadja je plevel. Nasadi, ki jih je prerastel plevel se težko zopet očistijo, ker se radi plitko ležečih korenin zemlja ne niore globoko prekopati In ee tako rad naseli trajen plevel (vetemica, pimica). Pravočasna in temaljita odstranitev plevela м ne •me opustiti. Najslabše pa je z obrezovanjem. Večinoma ee grmičevje sploh ne obrezuje, kar se pozna potem pri zmanjšanju donosnosti. Z obrezovanjem se zboljša harmonično razmerje med vegetativno rastjo (tvorjenje poganjkov in listov) In razvojem cvetov In sadja. BoljSa osvetljava pri obrezanem grmičevju pospefiuje Istočasno tvorjenja nastavkov in razvoj sadeža ter omeji razvoj različnih bolezni. Brez strokovnega obrezovanja p* je atalua rodovit-noat nemogoča. Pri starejšem rdečem grmičevju, ki te mnogo let ni bilo obrezano, je potrebno najpoprej temeljito čiščenje. V prvi vrsti se morajo odstraniti starejši poganjki pri tleh. To »zdravljenje« naj služI predvsem temu. da se razvije zopet mlad, donosnejši les. Kajti najlepši sadeži zore prt rdečem grozdjiču In koemulji na mlajšem lesu. Posebno dolge poganjke lahko tudi krajšamo, In s tem povzročimo tvorjenje poganjkov v spodnjem delu. Tudi pri -kosmuljah je pri starejših grmih potrebno temeljito čiščenje. S tem se lahko omeji predvsem pojav amerlkaneke kosmulne. rose. Na mlajšem grmičju se naj prav tako od«traalJo progoeti pogwjki, novi pogtafid nadnjegra leta v kolikor ao predolgi, pa naj se približno za eno tretjino skrajšajo. Zapomniti si je treba, da da rdeče grmiCje najlepše sadeže na dve — do triletnem lesu, kosmul^ pa na. enoletolh. močnih poganjkih. MtLlinam ia robl4am ee odrežejo odmrle, »adnjeletne veje tik nad zemljo in požgejo, da se ne razvije bolezen mallnovega protja. Za letošnji pridelek se naj pusti it^ri do šest močnih novih poganjkov, vse druge pa odstrani. Pri robidah se naj skrajšajo postranski poganjki na dva očesa. Poganjke moramo privezati na opornike. Vršičke malinovih šib lahko istočasno v loku privežemo, s tem dosežemo bql^ nastavek in višji pridelek. Sedaj se še lahko izvedejo vsa ta najvažnejša dela. ki bodo dobro učinkovala deloma že aa letošnji pridelek, predvsem pa koristila xa prihodnja leta. Če ol tebtnice v киШлП.«* Ce manjka v kuhinji tehtnica, kar je v današnjem času pač večkrat slučaj, za gospodinjo ni ravno vedno preprosta stvar, najti рпи ve mere in količine za pripravljanje jedi. Toda tudi tukaj je izhod, ki je sicer obširnejši ka-*kor preprosto tehtanje, vendar pa izpolni isto svrho. Pomagamo ai z žlicami In akodelioaml kave: Zvrhano polna čajna žlica ustreza količini 10 g soU акб* pacUnega praška, aH 5 g m*-•ti. Zvrhano polna ilioa driH 20 g masti ali 16 g ■oU ali 16 g sladkorja ali 16 g kaše, 10 g sdro-ba, 5 g ovsenih kosmlčev, 5 g testenin ali 10 g moke. 4 žlice vrhano polne tekočine (na pr. Шека aU vode) dajo i/ie 1- Pičlo napolnjena normalna skodelica kave drži % litra mleka ali vode ali 90 g moke, 180 g aladkorja, 140 g zdroba, 60 g ovsenih koami-čev, 15 g rezancev. Oe si gospodinja vloži v svojo kuhinjsko knjigo te podatke, bo lahko hitro pogledala, kadar jih bo potrebovala ;vsekakor je potem manjkanje tehtnice v kuhinji ne bo več tako občutno bolelo. Namrznlen krompir Krompir, ki je trpel zaradi mraza, se že da Izkorletlti. Prej pa me morajo odstraniti gnl-jočl gomolji. Oetali krompir, ki je še zmrznjen, ali se je ž« staja! ,damo dva dni v mrzlo vodo, W jo tri do štirikrat obnovimo in odstranimo plast ledu, ki se morda nahaja na površini. Po tem predhodnem delu ga pripravimo kot krompir v oblicah. Ne smemo pa nikdar namočiti več krompirja, kakor ga ravno hočemo uporabiti. Manjše količine ležijo lahko več dni v vodi, tako da jih vzamemo šele takrat iz vode In jih takoj skuhamo. Mnogo gospodinj je Imelo prav dobre uapehe s tem, da takega namočenega krompirja niso začele kuhati z mrzlo, ampak x vročo vodo. Če Imajo gomolji še potem sladek okus, jih lahko kljub temu vse porabimo, če jih pripravimo za slad-koklmla jedL Volja močna kot Jeklo Podeželsko ljudstvo živi v neki stalni borbi z naravnimi silami. In ta borba je naredila podeželsko ljudstvo trdo kot jeklo, tako da lahko vse, tudi največje težkoče obvlada In premaga. Postalo je trdo, da premaga vse težkoče in ovire petega vojnega leta, utrdila se je pa tudi volja, da te premaga. Ta železna volja podeželskega ljudstva pa je tudi tista, ki bo s pomladanskim delom na polju ki se bo vršilo v duhu po Oberbefehlsleiterju Staats-sekraterju Backeju izdanimi parolami pridobitne borbe vodila proti Izstradalnlm načrtom sovražnikov novo pomladansko ofenzivo. Delo na njivah je kakor borba na fronti, služba skupnosti in narodu, od katerega vestne Izpol-nitve zavisi obstoj celega nemškega naroda, živila so sredstva za življenje! Vsak čas jih mora biti dovolj na razpolago, da se tako obdrži borbena moč naših vojakov in delovnih moči v domovini na višini. Hrana je orožje in to spoznanje se je vkorenlnllo v misli in dejanja nemškega podeželskega ljudstva, da j* postala volja za delo še bolj močna kot kdaj koli popreje. DAF-Franenwalterlnnen v Waldu Pred kratkim se je vršil v lepi Soli v Waldu večdnevni tečaj Betriebs- In Ortsfrauenwalte-rinnen der DAF iz vseh Krelsov Altgaua. 8 Bipodbudnimi predavanji so si žene poglobile svoje znanje o svetovnem nazoru, socialni po-.litikl, ter o smotru in cilju ustanove Deutsche Arbeltsfront. Kreisfrauenschaftswalterln ta Villacha je govorila o poslanstvu Nemčije. WachtfUhrerin DRK. Pg. FUrpas je uvedla v večumlh predavanjih Frauenwalterlnnen teoretično in praktično v spretnost prve pomoči pri nesreči. Posebno spodbudne so bile ure, v katerih je vsaka žena poročala o svojem delu. šele ob takih posameznih poročilih spoznamo, kako se v največji tišini vrši najboljše skrbstvo in kako najdejo naše delovne žene v vsakem času oslombo In pomoč v svojih voditeljicah. Kljub težki obremenitvi » delom 80 obdržale naše pogumne žene svojo dobro voljo ter se hitro našle v prisrčnem, tovarištvu. Ob koncu je utrdila Gaufrauenwal-terln žene v veri v našega Filhrerja In jim vlila novo moč za delo. Doklade za plemenska žrebeta In kobile Iz posebnih sredstev se bodo v omejenem obsegu odobrile doklade za nakup plemenskih žrebet in kobil, ki so se vršili v letu 1948. Prošnje se naj vlože preko konjerejskih združenj na Landesbauemschaft. IzčrpnejSa pojasnila se dobe pri konjerejskih združenjih, kjer me dobe tudi listine za prošnje. Prijave se sprejemajo do 15. marca 1944. Pozor pred nerazpočeniml Izstrelki v nekem kraju Gaua Moselland je našlo več dečkov nerazpočen izstrelek, katerega so vzeli s seboj domov. Pri tem je padel nekemu dečku izstrelek iz roke. In eksplodiral. En deček- je bil na mestu mrtev, ostalih šest pa je dobilo težke poškodbe. Strašna nesreča se je zgodila tudi v nekem drugem kraju istega Gaua. Med materino odsotnostjo se je deček, ki je omtal v stanovanju, ukvarjal z izstrelkom, ki je nenadoma eksplodiral. Iztrgalo mu je roko, razen tega je dobil še težke poškodbe na trebuhu. Drugemu otroku, ki se je igral v isti sobi, je prodrl drobec iMtrelka v možgane. Oba otroka sta podlegla poškodbam. Vesti iz L}ubl}ane in okolice Ustanovitev kmečkega poverjenlitva v ljubljanski pokrajini. Službeni Ust šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja naredbo da se za obnovo kmetijstva v Ljubljanski pokrajini zajamejo vse v kmetijstvu delujoče osebe kakor tudi ustanovi organizacija, ki bodi temelj delu kmečkega prebivalstva. Za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva In za usmerjanje strokovno, socialne, nravstvene In kulturne vzgoje kmečkega prebivalstva se ustanavlja zato kmečko poverjeništvo za Ljubljansko pokrajino. Kmečko poverjeništvo se deli na pokrajinsko kmečko poverjeništvo, okrajna kmečka poverjenlštva in občinska kmečka poverjeni-štva. Zaplemba Imovine oponilkov. Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja odločbo o zaplembi vse premične In nepremične Imovine brez Izjeme, lastnine upornikov: dr. Tavčarja Igorja, zdravnika, Simonitlja Rada, zborovodje, obeh Iz LJubljane in Imovine njunih rodbinskih članov. Vedno več dezerterjev med kmnonistt. Ii Nov^a mesta poročajo ljubljanskemu >Slo-vencu<. Ker vedno več komunistov dezertira od svojih tolp In se zaradi tega njih vrste manjšajo, so komunistični kolovodje izdali strogo naredbo glede postopanja s dezerterjl. Vsak dopust moštva je prepovedan. Vse komunistične edini ce morajo pod vzeti najstrožje ukrepe, ki se nanašajo na dezerterje. Ime vsakega dezerterja morajo takoj Javiti nadrejeni komandi, ki se trudi na vrne načine, da ga ujamejo. V zvezi z dezertiranjem pa je treba v vseh oddelkih na političnih urah razlagati in pojasnjevati, kaj pomeni dezertlranje In kakšen bo postopek proti dezerterjem. Gornje navodilo komunističnega vodstva zgovorno priča o razpoloženju, ki vlada med komunističnimi oddelki, NIČ čudnega, če je komunistično vodstvo sklenilo zamenjati bosenske In slovenske tolpe, ker ee d^zertiranje med komunisti tako množi. NllJ krAčammkega pogreba ne dovolijo. Kakor poroča »Slovenec« so komunisti nedavno v Ajdovcu ubili med drugimi tudi Zupančiča Antona ter Jožeta he Žužemberka. Domači so oba pokojna odpeljali domov v mrtvašnico, da bi jlhia pripravili dostojen pogreb. Ponoči pa so jih komunisti nasilno odpeljali, skupaj z drugimi mrliči zmetali v razne jame ter ju zasuli, tako da domači ne vedo, kje ležita. Niti spomina mrtvih In najbolj osnovnih človeških navad korounlet4 M l^ožtujejot - !- KARAWANKEBT BOTE Sreda, 1. mswa 1844. AMTLICHE B№;K4i\i\T!ll4CHIjNGEI« Arbeitsajnt Krahiburg Krainburg, den 25. Februar 1944. Lobner^iparni^eberueisongen ilallcnisdier \rbcitor Auf Grund der zwischen der deutschen und der italieni-schen Reglerung: getroZfenen Vereinbarungen gilt fiir die Lolinersparnisiibci'welsungen der Arbeiter aus Italien mit so-fortiger Wirkung folgendes: Arbeiter, Arbeiterinnen und Angesteilte aus Italien (im folgenden kurz >Arbeiter« genarmt) konnen ab 1. Marz 1944 Ihre eigenen Lohnersparnisse nur noch liberweisen, wenn sie im Besitze eines gliltigen Bankausweises sind. Alle bisher ausgestellten italienischen Bankausv/eise behalten ihre Giii-tigkeit. Arbeiter, welche noch nicht im Besitze eines italieni-schen Bankausweises sind, mtissen die Ausstellung desselben sofort bei der fiir die Lieferung von Vordrucken zu.standigen Ausgabestelle der Deutschen Bank, das ist fUr in Oberkrain tatige Arbeiter die Bank fiir Karnten in Klagenfurt, beantra-gen. Ab. 1. Marz 1944 kann derjenige Teil der Lohnersparnisse, den ein Arbeiter liberweisen w^ill, nur innerhalb von vier Wochen nach jeder Lohnzahlung zur Weiterleitung an die Deutsche Bank, Berlin W 8, Abteilung Ausland 2, beim Einsatzbetrieb eingezahlt werden. Dem Einsatzbetrieb obliegt es, hierbei zu Uberwachen, daB dip Einzahlung den Betrag nicht iiberschreitet, den der Arbeiter nach Lage der Dinge aue dem seit der letzten Einzahlung oder (bei neu eingestellten Arbeitern) seit der Einstellung ausgezahlten Lohnbetrag er-spart haben kann. Die Einsatzbetriebe sind verpflichtet, die von den Arbeitern im Rahman der obigen Bestimmungen abgegebenen Lohnersparnisse jeweils sofort auf das bei der Deutschen Bank Berlin W 8, Abteilung Ausland 2, gefiihrte »Samnielkonto Arbeiter aus Italien« zu liberweisen. Nur dann, wenn ein Arbeiter mehrmals monatllch beim Einsatzbetrieb einzahlt hat letzterer dlese Einzahlungen zu sammeln imd monatllch e 1 n m a 1 unter Einreichung eines Uberweisungsvordruk-kee >A« Uber den Gesamtbetrag an die Deutsche Bank wei-termUeiten, Es wl'rd ausdrlicklich darauf hingewiesen, daB Lohniiber-welsungen nach Italien auf anderem Wege nicht gelcistet werden konnen. Insbesondere ist es unzulass'g, inlandische Zahlungsmittel oder Reichskreditkassenscheine nach Italien zu versemden oder zu Uberbrlngen. An den iibrlgen Bestimmungen hat slch nichts geandert. Ein neues Merkblatt 1st in Vorbereltung; dassclbe kann in etwa zwei Monaten bel den fiir die Lieferung von Vordruk-ken zustandigen Ausgabestellen der Deutschen Bank bezogen werden. SSmtllche Vordrucke und MerkblStter, welcie zur Durch-fUhrung von LohnersparnlsUberweisungen auslandlscher Ar-beltskrafte aus den Landem Belglen, Bulgarlen Dftnemark, Fraahxeich und Italien von Einsatzbetrleben mit dem Sitze im Arbeltsbereich des Arbeitaamts Krainburg benotigt werden, elnd mlt eofortiger Wirksamkeit nur noch bei der Bank fUr K&rnten A. G. in Klagenfurt anzufordera. Oer l.^Iteir de* Arbeltfuunt« Kralnburic KohU-, Kokt- und Baumeteriali«n9ro()hand«l Kreinburg ■ BUro: Adolf-Hlllar-Plat] IS, Tal. 193 Lager: Savevorslacit und Valdesarstr. 12 v globoki žalosti naznanjamo vsem so-rodnikom, prijateljem In znancem tužno vest, da je naš ljubljeni sin, brat in stric Talenčak Alois, Grenadier, star komaj 26 let padel junaške smrti dne 25. decembra 1943. na Vzhodu. Vse naše upanje in naša žlvljenska sreča počiva daleč proč od rodne grude, ki jo je tako zelo ljubil. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. RUdenberg—Wlndlsch Lydsberg v feb. 1944. žalujoči: oče Anton, Ter.P7.ll»a_ Angela, sestre, brat Josef In svaka Johann In Karol. MaUo^l^ Menjam Službo dobi Kovaškega vajenca sprejmem, kateri ima veselje do kovaške in podkovske obrti. Hrana in stanovanje v hiši. Alois Schcbalz, kovai, Butsdi i, bei Stein. 5090-1 Službo dobi takoj sposobna mlajša natakarica. Ponudbe na Gast-hof „Krone'', Laak/Zaier. 2575'' Službe išč-e Mirno, pošteno, pridno in izobraženo dekle želi sebi primerne zaposlitve. Najraje tam, кј.т bi imelo priliko izpopolniti se v nemščini. Naslov v K. B. Krainburg pod „Zanesljiva". 2581-1 Prodam Prodam razne turbinske naprave in mnogo drugega v razne stroke s padajočega. Na pgled od 25. П. do 29. II. 44 v Wocheiner Mit-terdorf, Oberkrain, Poljak Johann 2561-6.__ Oljnato sliko, vredno 400 RM, zamenjam za fotoaparat. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Lepa slika" 2524-6. __ Prodam telico 7 mesecev staro. Naslov Bergant Anton, Sdiwarzendorf 7. 25^3 ^ Kupim Kupim dobro ohranjeno moško kolo, dam tudi v zameno drugo protivrednost. Naslov pri K. B. Krainburg. 2563-7 Kupim tehtnico za opazovalni panj, dobro ohranjeno in stijkal-nico za satnic« velikost 40 X om za A.-2. panje. Vse mora biti v dobrem stanju. Ponudbe ne Jamnik Josef, Nels 14, Post Frattminsdorf, Untersteiermark. 2 577-7 Kupimo ročni voziček na dveh ali štirih kolesih: Uprava K. B. Krainburg. * 257^-7 ZAHVALA V težki boli, ki пад je doletela, ko nas je za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni in dobri sin, brat; svak In stric, gospod Oskar Soklitsdi» šofer nae je tolažilo toplo sočustvovanje sorodnikov In dobrih znancev. Toplo zahvalo Izrekamo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti In olMuU preranl grob z obilnim cvetjem. Posebna zahvala naj velja obratovodji g. Brenn-meier-ju za njegove tolažilne besede ob odprtem grobu, kakor tudi tovarišem pevcem za ganljivo petje. Krainburg, Laibach, O. U., 28. 2. 1944. Globoko žalujoči starišl, brata In sestre ter vse ostalo sorodstvo. Als Priiferin fiir Luftschut?gcrafe O'bciHI Frou K. fm Kullungiwvrii. G«no« to g#wii)*mho4 v«fsor9t iia dom#b## obtr ouch !hf#m HouthoH. Warn im w«rk idioffl, ub«Ho(V t!« on* Wotdito) d*« t(nw«icharb«rt HtnJta. Dw mil M#nho genvgemd long« •ingawvicM* Watch« farouchr gla nur gut dv'chiutiompf*# und dona kufi z urn Kochen tu bnngan. So wrird oHer Schmufz ohn« Rcib- wnd orbaA antfaint. Durdi Hanko wdichl mom taichtaf. Khonander. komml baitar тИ dam Wciichpvlvat luracht w»d ipan K*hl«% Erkaltiine zieht man eicli leicht zu. wenn man aus Uberheieten Zimmern ine Freie tritt. Da her (lie Wohnraume nicht ilberhei-zen und keine K oble тегкеи-den. So vermeidet man BrkSl-tung und beiiBt den haufin fol-irciulpn ernsteren Brkrankun-een vor, ^uch wenn dan wirk-name und eo beauera ansuwen-rlende Formtmint heute nicht immer zu haben iet. BAUER Љ CIE. BERLIN. ilniqelassene Fabriken Brauchbare Maschinen k auf t KURT FRICK Klasenfarl Saimntralie Fernrut 1486 Menjam pumparicc za jahalne hlače. Naslov pri K. B. Krain burg pod 1566-15. Elektromotor, ^'7 Ps 1400 obratov, 220 V zamenjam za motor I Ps 2600 obratov 220 V. Razliko doplačam. Ponudbe pod motor na K. B. Krainburg, štev. ^38-15-______ Več dobro idočih ur zamenjani za protivrednost ali prodam. Naslov na K. B. Krainburg. 1579-4 Veliko stoječo uro iz orehovega lesa zamenjam za protivrednost event, tudi prodam. Naslov na K. B. Krainburg. 2578-15 Zamenjam gnojnično pum po za šivalni stroj. Razliko doplačam, j Moste Št. 21, Post Komenda. i Dopisi Katera dekle v starosti od 20 do 25 let bi hotela dopisovati z fantom, kateri želi spo7nati dekle čiste preteklosti. Samo resne ponudbe na K. B. Krainburg poH „Zvesto dekle". 2573-20 _Ž e n i t ve_ 43 letna, želi spoznati gospoda, lepe visoke po.stave, plemenitega ponašanja, ki bi ji bil zvest in ljubeč drug na poti življenja. Le resfie ponudb« $ sliko, ki se diskretno vrne na K. B. Krainburg pod „ Prava sreča" št. 2503-2; Vdovec, star 45 let, z večjo državno pokojnino brez pravega gospodinjstva želi spoznati" v svrho takojšnje ženitve vdovo ali ločenko, staro 30 do 42 let; lastnice kakega poststva imajo prednost. Dopise poslati s sliko na K. B. Krainburg pod „Srečno ognjišče" h. z;o[-2i Fant, jtar dvaintrldeset let, izobražen, v stalni službi želi poročiti dekle, staro od 25 do 28 let, prednost imajo majhne, močne. Tudi vdove niso izključene. Ponudbe na K. B. Krainburg pod ,,Takojšnja ženitev" 2521-21. Mladenič, star 30 let, želi radi pomanjkanja znanstva spoznati radi takojšnje ženitve gospodično ali vdovo v starosti 25 do 30 let,, dobre preteklosti, brez otrok. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, na K. B. Krainburg pod „Srečen zakon'" 2560-21. I Gospoda, ki se je javil na ženit-i veno ponudbo dne 31. I„ prosim, da odda svoj naslov na K. B.! Krainburg pod „Gorenjski fant", i ____ __2556-211 Kateri osamljen gospod, lepe, vi-i soke postave, resen, nežno čuteč' in blag značaj, želi biti 43 letni: gospe j iz Gorenjske ljubeč in zvest drug na potu življenja. Samo resne ponudbe poslati na K. B. Klagenfurt pod „Domače 5103-21. __ Izgubili sem črno lisico od Gumicc do Klanca in do Ken-deta. Pošteni najditelj se naproša, ker sem revna žena, da jo vrne na naslov Katharina Klein-haus, Krainburg, Kankenberg 5. 2580-22 Bazno ognjišče" 44-letni samec, tovarniški delavec želi znanja z gospodično, ločenko ali vdovo brez otrok v j starosti 35 do 44 let. Poznejša | zenitev ni izključena. Pod šifro; ,,Lepša pomlad št. 2" na K. B.' Krainburg. 2582-21! _I Zgubljeno i Sprejmem dekleta 18 do 24 iM na brez-plačno stanovanje, ki bi bila pripravljena ob prostem č»-.su pomagati v gospodinjstvu. — Ostalo po dogovoru. Naslov pri K. B. Krainburg. 2553-23. V četrtek 24. februarja sem se vozil« z večernim vlakom iz Afi-linga do Krainburga in sem imela pri sebi mali slabi kovček, pre-vezan z jermenom. Stvari katere so v njem niso moja last, trpim vsied tega veliko škodo in sem v velikih skrbeh. Kdor je ta kovček v temi nevedoma vzel prosim, da odda kovček proti veliki nagrad! na K. B. Krainburg ali pa k fotografu Rovsdiek, Vo-gelweidegasse 4. 2576-2} V sredo, dne 16. П. ob 17.40 sem pozabil v apoteki v A£lin-j gu večjo vsoto denarja in vred-j nostne papirje. Dobro poznana; osumljena oseba, ki se je pola-; stila te listnice, se poziva, da jo' vrne v izogib posledic. Vrne naji jo na točen naslov, ki je v list-j niči ali na K. B. Krainburg. ' 2565-22! Kmetovalci pozor! Laneno seme se dobi na Bezug-sAein pri Pungersdiek, Krain-burg-Wart. Na zalogi tudi razna vrtna semena. ____2584-23 Kdor je našeflned Veldesserstr. 6, Valwasorjev trg, Hinterhaus-gasse črno volneno desno mo!Sko rokavico se prosi, da jo odda proti dobri nagradi v upravi Karawanken Bote. 5325-23 Gospod, ki me prosi naj se oglasim v oglasih K. B. pod naslovom „Ljubezen" naj me čaka na postaji v Krainburgu 5. 1П. ob 4 uri pop pri glavnem vhodu na zunanji strani. V znak naj ima časopis v desni roki. KREISSPARKASSE KRAIIVBURG in Krainburg Odobrena devizna banka z glavnima podružnicama Laak a. d. Zaier in Si. Veii/Sawe Mesto za podpisovanje glede javne Bausparkasse fiir die Ostmark Žirokonti Reichsliankriebenstelle Krainburg Nr. 4041/5720 - Giro-zentrale der ()stmarki8chen Sparkassen, VVien Nr. 10/720 - Karatne-rische Sparkasse Klagenfurt - Postsparkasseukonto Wien Nr. 62.283 Telefon 449 If sett 6fudi M тииуџшоп*. lo more.lakoj doseže vse.hi se zaalmalo za Vaše ponudbe ali prošnje. Oglašajte v Karawanken Bole! Splača se! Oglas« ponedeljka in srad*: NS.-Gauvarlag Karnfan, Klaganlurt, Bismareltring 13 in NS.~Cauvarlag Karnfan, Zwaigvarlag Krainburg, Valdatertfr. 6 zahvala Ob emrtl moje dobre žene, Jožice Prežel) se za aprejete izraze sožalja in vsem onim kateri 80 se poklonili njej na mrtvaškem odru fn na zadnji poti najprlsrčneje zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem g. duhovniku In vsem onim kateri so nam stali ob strani ob najtežjih urah. Bog plačaj! Woch. Feistritz žalujoči »oprog Matevž ZAHVALA Ob smrti našega ljubljenega brata, Josefa Korenin se vsem darovalcem vencev in šopkov in onim, ki 80 ga spremili na njegovi zadnji poti iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala se izreka g. župniku Iz Mannsburga. Schwa'rzendorf, v februarju. žaliijofi: mati In sestrica. ♦ S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni sin in br&t Rok Rogel Grenadier, padel junažke smrti dne 1. 12 1043. na Vzhodu v 24. letu svoje mladosti. Počiva daleč od svoje rodne zemlje, ki jo je nad vse ljubil. Pototsche, v februarju 1044. 2bI"J<><4 *t«rSI, bratje In metre.