SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) Lil (46) Štev. (Na) 37-38
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 23 de septiembre - 23. septembra 1993
Informacije iz Slovenije
Prof. MIRIAM JEREB-BATAGELJ
Balantičev jubilej
Govor na Balantičevi proslavi v San Justu
Iz ilovice, ki jo jug sprosti v bežečih psalmih predpomladi, si zgnetel me. Svetloba me teži bolj kot čebele, ki šumč na bradi.
Prst in svetloba! In božje roke!
Iz tega je življenja dar, ki žge, ki srečo nosi kakor mati med otroke, ki ognja da, da kri je kot resjé.
Tako si Balantič odgovarja na vprašanje, ki si ga skoraj vsak človek, slej ko prej, zastavi. Morda se to dogaja v miru kon-templativnega veselja ali pa v notranjem vrtincu, ki ga povroča bližina možnega uničenja; vsekakor ne more se uiti glasu, ki sprašuje o Izvoru in o Namembnosti. Prst in svetloba sem, pravi Balantič; zemlja sem in večnost, ugotavlja Mauser.
Da, naj bo nocoj naše osrednje zanimanje življenje, ki nam je bilo podarjeno, ki ognja da, ki srečo nosi tako kot starši med otroke. Srečo, katere izvor je v žrtvi in ne zgolj v užitku, v plemeniti ljubezni in ne samo v uživanju. Mislim tu na življenje v polnosti, v izobilju, na življenje, ki se razdaja, na tako, kot ga je živel France Balantič, mladostnik, kristjan, Slovenec, pesnik, domobranec. Balantič se je namreč dokopal do spoznanja, in o tem zgovorno priča prenekateri njegov verz, da fizična smrt, torej ta pred petdesetimi leti v Grahovem, ni konec, pač pa del življenja, prehod v večnost.
V Kamniku, Balantičevem rojstnem kraju, je bilo v dneh od 18. do 27. julija 1940 mogočno zborovanje Slovenske dijaške zveze. Kot član zveze se je Balantič udeleževal priprav in vseh srečanj v znamenju teh gesel: „hočemo biti predstraža našega rodu, nočemo, da bi ta narod, ki mu je Bog namenil tako važen kos zemlje, v teh časih z lastno malomarnostjo, individualistično privezanostjo in z uživaželjnostjo ne zapravil življenjske sile, ki so mu jih v zadnjih sto letih razvili naši narodni prebudite-lji..." Ta zbor je 26. julija, kot stoji zapisano v dnevniku Slovenec, po mogočni bakljadi po mestu na Malem gradu zažgal veličasten kres. Ob svitu največjega ognja pa je tedaj vstal duhovni vodja zborovanja,
prof. Ehrlich, in naznanil hude čase preizkušnje, ki čakajo slovenski narod in krščanstvo, pokleknil pred goreči kres in v svitu plamenov kleče zmolil naprej častitljivi del rožnega venca „za slovenski narod". In tam blizu je klečal tudi France Balantič, ki se je zavestno odločil slediti Kristusu. Hotel je biti kreposten, pristen človek. Človek, ki zvesto hodi po poti resnice in ljubezni. Nekdo, ki hoče ostvariti človeške zmožnosti v naravnem in nadnaravnem pogledu.
Pot pa ni lahka. Ne gre brez boja. Borba mu je sredstvo v službi ljubezni in kot taka je krepost.
Kot dokazuje njegova pesem „V vročici" je doživetje boja med čistostjo in strastjo, kakor ga more občutiti globok človek ob erotičnem prebujanju, vzbudilo njegove pesniške ustvarjalne sile. „O Bog, usmili v svoji dobroti / in kani vame vse moči nekdanje, I zasuj prepade, vse brez dna kotanje, / ki vanje padam na brezkončni poti!" poje pesnik.
Balantič je bil zdrav in pokončen fant. Poznal je ljubezen staršev in tudi tisto, ki vzcvete med fantom in dekletom. „Imel, marjetica, sem deklico, / prinesla vsako jutro je poljub / in me z bogato rjavimi lasmi / zapredla v žarke sanjanih obljub." Boril pa se je proti neuravnovešenosti in iskal v svojih verzih Temelj, osnovo. Hotel se je otresti zemskih strasti in smrtne groze in preiti v duhovno pojmovanje življenja.
Če mu pozorno prisluhnemo, če sledimo razvoju, rasti, ki je prisotna v njegovem pesniškem opusu, ne moremo nikakor trditi, da je pesimist, mračnjak, saj je poln hrepenenja po svetlobi: „Studencev močnih, čistih sem željan, / rad bi napil se iz sončnega korita / in rad bi, da bi luč bila razlita / čez vso kot ajdov hleb črnd ravan." Kako pa naj potem razumemo besede literarnega kiritka Mitje Mejaka v Muževni stebliki, naslov Balantičeve pesniške zbirke, ki je izšla v Ljubljani leta 1948 in za katero se izdajatelji bojijo „da bi služila slovenski emigraciji, ki si prisvaja Balantiča, kot poligon za politične manipulacije zaradi neizpodbitnega dejstva, da je p>esnik med vojno pripadal oboroženim samogenoddnim skupinam."?
Nad. na str. 2
V	soboto, 20. septembra, je zborovala slovenska desnica v ljubljanskih Križankah. Udeleženci — od parlamentarnih strank se je zborovanja udeležila samo Slovenska ljudska stranka — so jasno povedali, da želi slovenska desnica skupaj s somišljeniki prevzeti oblast, v sedanjem trenutku pa je njihov cilj tudi podpreti Janeza Janšo „v njegovem neenakem boju z nasprotniki slovenstva". V poseben memorandum, ki so ga sprejeli na zborovanju, so zapisali, da v Sloveniji potrebujemo pravično pravno državo, neodvisno sodstvo, uresničitev deklaracije o narodni spravi, odvzem neupravičenih privilegijev, zaščito razlaščenih delavcev, vrnitev nezakonito pridobljenega premoženja in odvzem neupravičeno pridobljenih državljanstev. Zaostriti je treba pogoje za pridobivanje državljanstva, vrniti begunce v njihovo domovino, uveljaviti slovensko mejo na Mirni, skrbeti za ekološko čistost Slovenije, za Slovence v tujini ter za socialno urejeno in vojaško zaščiteno državo.
Slovensko desnico je zbranim — bilo jih je okoli 2000 — predstavil član Liberalne stranke Danijel Malenšek, številni drugi govorniki pa so zagotavljali, da prihod desnice na oblast ni več daleč.
V	Kopru so se srečali predstavniki skupnosti obmejnih občinskih odborov Slovenskih krščanskih demokratov. Spregovoril je predsednik stranke Lojze Peterle, ki je rekel, da so krščanski demokrati kritični zlasti do nekaterih gospodarskih potez vlade. Rekel je tudi, da „smo v času, ki je izrazito primeren za razvoj nacionalne in socialne demagogije tako na desni kot na levi, žal pa to ne pelje nikamor." Slovenija bo šla naprej le v stabilnih političnih razmerah in vladi je treba omogočiti, da izpelje sanacijo bank, privatizacijo in druge naloge, ki bodo prispevale k stabilnosti. „V naši stranki nismo za predčasne volitve, ne ukvarjamo se z zamenjavo vlade, hočemo delati," je med drugim rekel Lojze Peterle.
Predsednika vlade dr. Janeza Drnovška je Temeljno sodišče v Mariboru prosilo za odvezo dolžnosti varovanja uradne ali vojaške tajnosti obdolženim v kazenskem postopku pred sodiščem v preiskavi orožarske afere v Mariboru. Predsednik vlade je pristal na to zahtevo sodišča in obdolžene odvezuje dolžnosti molčanja. Prav tako to stališče velja za vse sedanje in bivše funkcionarje državnih organov, uslužbence in druge delavce vlade, ki so bili ali so kakorkoli povezani s preiskavo konkretnega primera. Predsednik vlade pri svoji odločitvi izhaja iz stališč in ugotovitve vlade in političnega kolegija, po katerih vlada ali noben drug državni organ ni dal nobenega soglasja ali pokritja za nakup ali tranzit orožja, odkritega v Mariboru.
Pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje zadevo HIT, so pričali tudi nekdanji direktor Službe državnega knjigovodstva Igor Omerza, predsednik komisije za finance in nekdanji minister Mitja Gaspari in še nekateri drugi, medtem ko se povabljeni predstavniki HIT-a razprave niso udeležili. Posebnih novosti ni bilo mogoče zvedeti. Z vprašanjem HIT-a pa je bilo povezano zasedanje odbora za finance, ki je obravnaval predlog zakona o igrah na srečo in razpra-
vljal o lastninjenju igralnic. Nekateri poslanci so menili, da bi bil zakon o igrah na srečo lahko, v kolikor bi bil sprejet, v ustrezni obliki prvi slovenskih protimafijski zakon.
Skupina anonimnih „poštenih policistov", kot so podpisali, je naslovila na najvišje državne voditelje in na javnost pismo, ki naj bi končno razkrilo, kako tesno so nekateri vodilni policisti v Ljubljani povezani s podzemljem. Priložili so tudi 15 strani dolgo poročilo notranje zaščite o povezanosti delavcev organov za notranje zadeve s kriminalci. Sporočajo, da se kljub preiskavi notranje zaščite, ki je potrdila sume, doslej ni zgodilo nič. Skoraj vsi šefi so ostali na položajih, nekateri pa so celo napredovali. Zato so ocenili, da je tak način obveščanja javnosti edina možnost, da bi rešili čast policistov, kajti med njimi je kljub slabim plačam in velikemu tveganju velika večina poštenih ljudi.
Državni zbor je 16. septembra nadaljeval julijsko sejo. Najprej je bila živahna razprava o krčenju pravic v delovnem razmerju. Državni zbor se je z večino odločil proti skrajšanju odpovednega roka — tako da naj bi bil po sprejetju prenovljenega zakona o delovnih razmerjih še vedno dolg 6 mesecev in ne tri. Vroče je bilo tudi ob predlaganih spremembah stanovanjskega zakona. Poslanci so odločili, da se mora vlada še enkrat lotiti dela in to pripraviti.
Zaradi zadnjih spopadov na Hrvaškem Slovenija ni pripravila posebnih ukrepov za varovanje meje, kajti to mejo že nekaj časa intenzivno varuje. Tudi jedrska elektrarna Krško ima pripravljen program ukrepanja v primeru bombnih napadov. Sicer pa je bilo v prejšnjih dneh na slovenski strani tudi precej hrvaških avtomobilov, kajti ljudje so se umikali pred nevarnostjo. S slovenskega obrambnega ministrstva pa so sporočili, da je imel v sredo 24. oklepno mehanizirani bataljon pri letališču Cerklje pri Brežicah vojaško vajo. Zanjo so se odločili zaradi obnovljenih spopadov v neposredni bližini meje. Zaradi njih je obrambno ministrstvo tudi pospešilo redni proces usposabljanja nekaterih vojaških enot.
Na obisku v Sloveniji se je mudil kitajski zunanji minister Qian Qichen. S slovenskim zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom sta podpisala več sporazumov in tako določila izhodišče za nadaljnje sodelovaje med državama. Gre za sporazum o kulturnem sodelovanju, o vzajemni zaščiti, promociji in spodbujanju naložb, o znanstveno tehnološkem sodelovanju ter protokolu o sodelovanju med zunanjima ministrstvoma. Visoki gost iz Kitajske se je pogovarjal tudi s predsednikom republike Milanom Kučanom, premierom Janezom Drnovškom in predsednikom državnega zbora Hermanom Rigelnikom. Med drugim so se pogovarjali tudi o embargu na prodajo orožja republikam nekdanje Jugoslavije. Minister Qichen je obljubil vso podporo prizadevanju, da bi v Varnostnem svetu razpravljali o tem vprašanju. Sloveniji je po mnenju kitajskih sogovornikov stabilna in uspešna država na prehodu.
Nad. na 7. str.
FRANCE BALANTIČ
1843

<* HrraesETLBWici smkm
VEUKBOA MRŠNIKA m NJEGOVIH SOVSSTNIEOV SE OB SPUMINO NA TSAOEHUO : v okcabicah. na imn IN V ORAHOVE«
SLOVENSKA SKVENOSr V SAN JCETG
spoštljivo nuMAJKimmm :
VAŠKIM OTKAiSAM IN SOMOBHAKCEM KAmOH aVLIKRJA SOVKHLUKKAAA <tA NEIKBBISNB IDEAI*
DOM - NAROD -800
Spomenik pesniku Francetu Balantiču v Našem domu, delo kiparja F. Ahčin
Balantičev jubilej	i


■ •<
Tone Mizerit
iz ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Nad. 1. str.
Mejak namreč trdi tole: „Balantičeva skrajno pesimistična, panična groza, smrt in vsesplošno izničenje izpovedujoča lirika... je demantirala temeljne doktrine bojevitega katolištva... Njegova lirika je popolnoma in do konca nebojevita." Mar ni to manipulacija? je to umevanje pesnikovega sporočila?
Balantič mora skozi pot očiščevanja, da je zato njegova odločitev toliko bolj premišljena, doživeta: „In to Te prosim še, da odpustiš, / da metal blato sem v srca izvir..." in doda brez oklevanja: „Gospod, za Tabo se bom napotil". Nekaj podobnega beremo v Cankarjevi noveli Hudodelec Janez: „Nikoli bi mi pač tako svetlo in groko ne sijalo sonce, da ne bi bilo prej tako dolge in mr-
prof. Miriam Jereb-Batageljeva.
zle noči. Nikoli bi Boga tako vdano ne hvalil za vsako veselo uro, da ni bilo prej toliko žalostnih let..." Preizkušnje, težave, so le odskočna deska do gradnje osebnosti z neprestano rastjo.
France Balantič je gotovo poznal besede sv. Avguština, ko pravi, da Ta, ki nas je ustvaril brez našega sodelovanja, nas bo zveličal le, če bomo mi v ta namen kaj storili. Balantič je vedel, da je ustvarjeni svet dar in naloga. Zato se je odločil, v določenem trenutku, da s poezijo in z življenjem postane božji pričevalec, klicar harmonije. Zavedal se je zakramentalne dolžnosti, ki jo je prevzel z birmo. Čutil je potrebo, da izraža resnico in lepoto. „Jaz pa bom vedno Tebi pesem pel" jasno pove v prošnji za besede. Jezik, možnost izražanja, je bila izmed največjih dobrin človeštva in zato tudi, kot pravi Hölderin, ena izmed najnevarnejših. Z jezikom moremo zapisati v prazno čenčanje, v klevetanje, moremo se pa tudi povrniti k izviru stvari in znova poimenovati svet. In ta je naloga, ki si jo je zastavil Balantič. Postal je religiozni pesnik, pesnik svetlobe, ki jo je odkril v naravi. Sv. Matej pravi: „Svetloba telesa je oko. Če je torej tvoje oko zdravo, bo svetlo vse tvoje telo." S to svetlobo hoče nasititi še druge. Pomagati hoče še drugim, da bi našli srečo v hoji za Kristusom. „Naj čezme k Tebi hodijo ljudje," moli v hvalnicah. Beseda poeta je kot plamen, ki spreminja in osvetljuje vsakdanjost. Z izrazi zajema življenje in ga uklepa v biser besede.
„Hvala, Gospod, da sem bil rojen, / da sem bil otrok nebogljen, / hvala, Gospod, da si mi pustil rasti s telesom in duhom," moli Karel Mauser. „Čutim, da rastem v globino," poje Ivan Hribovšek, Ta rast, ta harmoničen razvoj celostnega človeka, duše in telesa, h kateremu smo vsi poklicani in ki je tako prisotna v pesmih Franceta Balantiča, pa mora biti rast iz korenin. Pesnik
je navezan na konkretne danosti, na rodni kraj na Gorenjskem, na prednike, na slovenski jezik. „Ljubim zemljo, ljubim njihove kot brazde sive glave"
Vsi moramo neprestano rasti. Vsi, mladi in starejši. Vsak čas postavlja nove izzive. Nimamo dokazov, da so izzivi našega časa najzahtevnejši, najtežji. Ni dvoma, da so drugačni kot, recimo, v času Prešerna, Balantiča, naših dedov in pradedov, Moremo reči, da je bila ureditev življenja v taboriščih med drugo svetovno vojno lahka naloga? Morda pot v neznano, v tujino? Bile so morije, preganjanja, vojne, ljudje v Judeji, v Sodomi, v Sloveniji, v Argentini. V vseh krajih, okoliščinah in v vseh časih pa so bili mehkužneži, polo-vičarji in ljudje, ki so odgovarjali pogumno. In kot tak, pogumen, a ne smel, hrepeneč po sreči in ne le po užitkih, stopa pred nas France Balantič. Bodimo vredni dediči njegovega bogatega izročila! Le kdor je ponosen dedič svojih prednikov, more biti pionir. „Sedanjost je polna preteklosti," je dejal Leibnitz. Ne bežimo v preteklost, kajti to ni zdravo, črpajmo in učimo se iz nje. Zajemajmo z veliko žlico iz zakladnice, ki so jo ljudje polnili v zgodovini naroda. „Za Bogom, smo največ dolžni staršem in domovini," pravi Sv. Tomaž. Bodimo zvesti in dosledni v mišljenju in v dejanju v vsakdanjem življenju. Le tako bomo tudi vredni predniki naših zanamcev. Sem spada, seveda, pravica in dolžnost staršev, da posredujejo otrokom slovenski jezik in jim tako omogočijo dostop do virov slovenske kulture in do sredstev njenega javljanja. Frederic Mistral, Nobelov nagrajenec leta 1904, je izjavil: „Kdor zna uporabljati svoj lastni jezik, drži v rokah ključ, ki ga osvobaja okov."
Vzdušje doma in vzdušje, ki so ga znali ustvariti učitelji v Balantičevi šoli, kamor sta me vodila dobra mama in ata, sta odločilno vplivali na moje vrednotenje materinega, slovenskega jezika. Hvala Bogu za njihovo modrost, vztrajnost, predvsem pa za ljubezen.
Ljubezen, prva in najvišja krepost, pa je tudi iznajdljiva. Išče nove prijeme, nove metode, nove načine, kako biti kos raznim dejavnikom. Poskuša razumeti različnosti in se jim prilagoditi. Nečesa pa ob vsem tem ne moremo pozabiti; da ima tudi krščanstvo vrednote, ki so vedno sodobne in ne morejo zastareti, če jih hočejo sprejeti in po njih živeti. Ne nasedajmo tem, ki pravijo, da so edina načela tista, ki jih postavlja družba, da ni neminljivih vrednot, da je morala subjektivnega značaja. Vzemimo si čas za branje, za razmišljanje, za molitev. Vzemimo svoje življenje v roke. Unamuno piše mlademu fantu takole: „Toma la vida en serio, sin dejarte emborrachar por ella; sé dueno y no su esclavo, porque tu vida pasarä y hi quedaräs. No les hagas caso a los paganos que te digan que tu pasas y la vida queda... ;La vida! jUn idolo pagano al que quieren que sacrifiquemos cada uno nuestra vida! Sé serio. Aiegre también, pero seriamente aiegre. La seriedad es la dicha de vivir tu vida."
Kristus je naš najboljši in edini učitelj. Kako lepo pa nam je, pri srcu toplo, ko srečamo nekoga, ki ima podobne boje kot mi, ki ima iste cilje, nekoga, s katerim moremo najti sozvočje. Potrebni smo vzorov, ki nam pomagajo na poti življenja. Balantič je lahko naš vzor. Dal je minljivo življenje za vero v neminljive vrednote. Ni zaničeval življenja, razumel pa je, da brez trpljenja ni življenja, ne rojstva, ne rasti. Samo v sedanjem življenju moremo polagati temelje tudi onstranske sreče.
Naj bi tudi mi mogli reči s pesnikom, ki je, tako trdno upamo, „ves srečen v vrtovih svetlih dni pri Bogu, ki nad zarjami bedi":
moj Oče, naj ljubezen me razvnema
in naj bom dolgo, dolgo bakla nema,
ki potnikom samotnim v noč gori.
Komaj dobrih deset dni manjka do volitev, ki bodo pokazale sedanjo tendenco političnih simpatij argentinskega naroda. Res je, da se razen v Corrientesu ne voli nobenega mesta izvršne oblasti. Te volitve se „legislativne", a po svoje so odločilne v marsikaterem oziru za bodoči politični razvoj v državi.
BREZ NAVDUŠENJA
Morda je prav zaradi tega manjšega pomena, ko se ne voli ne predsednika ne guvernerjev, niti županov, zaznati neko pomanjkanje predvolilnega navdušenja. Razen morda peronističnih „karavan" po buenosaireškem predmestju, ni množičnih shodov ne zborovanj. Po pregovoru, da „če ne gre gora k Mohamedu, gre Mohamed k gori", so stranke uvedle način „karavan", „sprehodov", „jahanja" in podobno, način ki predpostavlja, da se kandidat približa ljudem, namesto da bi bilo obratno. Ta sistem cilja na slučajna srečanja, na omejene krajevne spontane shode, prilične obiske, osebne stike, ki so morda volilno bolj učinkoviti, a zahtevajo od kandidatov večji napor, več posvečanja, več časa. In tako je tudi težje zajeti vse okraje, ki jih smatrajo kot važne za uspeh na volitvah, ki bodo že v nedeljo, 3. oktobra.
To se delno opaža tudi po provincah, kjer je dejansko nemogoče, da glavni kandidati obiščejo vsa mesta, vasi in naselja, kjer se bo odločala volitev. Res je sicer, da je položaj v notranjosti še nekoliko drugačen, ko osebna prisotnost važnega kandidata še vedno pritegne pozornost okrožja. A v mestu, kjer televizija ubija privlačnost osebnega stika je navdušenje nad prisotnostjo tega ali onega kandidata omejeno na strankarske kadre ali posamezne fanatike; in vtis ob tem je porazen.
Morda je temu pojavu iskati globljih razlogov? Gotovo da. Manjša važnost volitev res vpliva, a ni manjše važnosti omejeno nezanimanje nad osebno prisotnostjo, ki se opaža tudi na drugih krajih po svetu. Potem je zabeležiti rastoče nezanimanje za javno stvar, ki je posledica bridkega spoznanja, da normalen človek nima dejanskega posega v razvijanje vsakdanjih važnih dogodkov v državi in da se politiki zanj zanimajo le, kadar potrebujejo, da jih potrdi s svojim glasom. Pomanjkanje upanja na spremembe, pa obup nad tolikimi obljubami, ki jih potem nihče ne izpolni, je tudi zapisati kot vzrok vidne apatije.
Tako potekajo zadnji dnevi pred 3. oktobrom in razen plakatov po stenah (in še teh je izredno manj kot pri prejšnjih volitvah) in pa propagande po radiu in televiziji, ki se bo pomnožila šele zadnje dni pred volitvami, ni zaznati, da se dejansko igra marsikatera važna točka bodočega ustavnega življenja v Argentini.
Porazno pa je zlasti primerjati sedanji položaj z onim, točno pred desetimi leti, ko so se pripravljale prve volitve po dolgotrajnem vojaškem režimu. Obe večinski stranki sta tedaj na zaključnem zborovanju volilne kampanje zbrali množice nad milijon duš.
Da, že deset let... In če pomislimo prav tisto prej omenjeno dejstvo, koliko obljub je bilo izrečenih tedaj in v teh desetih letih in koliko je bilo res skrbi za malega človeka. Če pomislimo, da se je gospodarski in socialni položaj mnogo spremenil, a da so bogati še bolj bogati in revni še bolj revni, tedaj lahko razumemo nezanimanje ljudstva, kot tudi lahko razumemo, da prav med podjetniki in veleindustrialci vlada vidna naklonjenost na peronistični uspeh in zlasti na možnost ustavne spremembe in ponovne Menemove kandidature.
RAZNE FRONTE
In vendar so te volitve važne. Vlada stopa v zadnjo tretjino sedanjega obdobja in potrebuje za izvedbo svojih načrtvo bolj ugodno stanje v kongresu. Gre za poslansko zbornico (senatna je za tri leta že odločena), kjer položaj ni rožnat. Pustimo za trenutek ob strani ustavno reformo in pomislimo le na pokojninski zakon, ki se bo iz senata vrnil med poslance, na novo delavsko zakonodajo, na zakon o zdravilih in njih patentiranju, na katerem imajo ZDA tako jasen in glasen interes, na razne gospodarske spremembe, ki bodo še morale nastopiti romanje po kongresu.
Dosedaj je ob vsakem važnem zakonu vlada trpela, da je sploh mogla doseči sklepčnost zasedanja. Brez pomoči liberalcev in raznih provincijskih strančic ji tega ni bilo mogoče. Radikali in levica so enostavno s svojo odsotnostjo zaustavili marsikatero vladno iniciativo ob nemoči pero-nizma, ki ni mogel doseči sklepčnosti. Te volitve bi bile prilika, da si vlada zagotovi vsaj nekaj poslancev več, da ne bi bila odvisna vedno od zaveznikov (včasih nezanesljivih kot so liberalci), ali da vsaj ne bi bila primorana trpeti ob vsakem važnem glasovanju.
In sedaj se moramo znova obrniti k množici ustanov, ki v predvolilnih dneh izvajajo ankete o možnem izidu. Na splošno napovedi soglašajo o tem, da bo pe-ronizem dosegel zmago. A jakost te zmage ni jasna. V notranjosti države so pe-ronistične province zveste svoji tradiciji. A v nekaterih so za vlado že zazvonili alarmni zvonci. V Santa Fe, kjer je Reutemann pred dvema letoma presenetljivo pogazil radikale, ankete kažejo možnost peronis-tičnega poraza. Cordoba naj bi bila še naprej radikalna. In v provinci Buenos Aires, kjer ni dvoma o zmagi, do katere bistro vodi guverner Duhalde, ankete vendar kažejo, da razlika ne bo tako velika kot pri zadnjih volitvah. Federico Starani, mlajša zvezda na radikalnem nebu, je pripravljen odšteti nekaj procentov peronistični nad-moči. V prestolnici pa prav tako, kljub izrednemu naporu vlade in njenega kandidata Ermana Gonzäleza kaže, da bodo radikali ohranili svojo nadmoč, ki jo je pe-ronizem v zadnjih desestih letih samo enkrat zmogel prebiti.
Tak je položaj v štirih največjih volilnih okrožjih države. To kaže na gotovo zmago peronizma. A vprašanje je, če bo zadostovalo, da si vlada olajša položaj v poslanski zbornici. In zlasti kar je največja predsednikova skrb, če zagotovi možnost, da tam prodre zakon o potrebi ustavne reforme, katerega mora potrditi dvotretjinska večina kongresnikov. Na vsak način je v pero-nizmu že skoraj enotna volja, da se skliče plebiscit, ki naj ljudem stavi vprašanje o soglasju z reformo. Debata teče o tem, kdaj naj predsednik podpiše dekret o razpisu plebiscita; pred volitvami ali potem.
Od samega nastopa predsednika Me-nema pa do zadnjih dni je bilo razmerje med vlado in sindikati kaj napeto. Še več, po hudem trenju med vlado in nekdanjim glavnim tajnikom CGT Ubaldinijem, je prišel spopad med Menemom in starim kovinskim vodjem pravovernega peronis-tičnega sindikalizma. Lorenzo Miguel je javno napadel vlado in predsednika in temu zanikal peronistično vernost. Sedaj pa so vsi skupaj pokadili pipo miru in stvar je šla celo tako daleč, da je Miguel zatrdil o Mariji Juliji Alsogaray, da je ta „nekoliko kovinarka", ker je bila interventorka SO-MISA predno so privatizirali to jeklarno, kljub hudemu uporu sindikata. Kakšna je bila cena za to spoprijateljstvo?



50-LETNICA BALANTIČEVE SMRTI
Slovenci v Buenos Airesu smo se svečano spominjali 50-letnice tragične smrti enega največjih slovenskih pesnikov Franceta Balantiča, ki je kot domobranec zgorel v Grahovem leta 1943.
V imenu vseh rojakov je pripravil veličastno proslavo Naš dom v San Justu, katerega šola se imenuje po Balantiču, 28. avgusta letos.
Proslava se je pričela s petjem državnih himen in dviganjem obeh državnih zastav na dvorišču Našega doma, nakar je bil ob steni odkrit velik umetniški kip našega nesmrtnega pesnika, ki ga je že pred leti izdelal pokojni akad. kipar France Ahčin. Odkrila sta ga predsednik Doma Janez Albreht in voditeljica Balantičeve šole Angelca Klanšek. Kip je blagoslovil delegat prelat dr. Alojzij Starc, šolarji Balantičeve šole pa so oblečeni v narodne noše položili pred' kip velik venec.
Predsednik Doma Janez Albreht je nato pozdravil vse obiskovalce in rojake. Med drugim je dejal:
„Z odkritjem spomenika Franceta Balantiča se pridružujemo trojnemu spominu:
Spominu smrti pesnika in domobranca Franceta Balantiča in njegovih sovrstnikov, ki so pred petdesetimi leti zgoreli kot borci in mučenci proti brezbožnemu komunizmu.
Spominjamo se tudi tragedije v Grčaricah in na Turjaku, kjer so bili s pomočjo okupatorjev pobiti naši mladi fantje.
Naša sanhuška skupnost se spoštljivo klanja vsem tem junaškim žrtvam."
Angelca Klanšek, ki že 40 let vodi Balantičevo šolo, je o zavetniku te nato dejala:
„Z veseljem in hvaležnostjo pozdravljamo med nami nov simbol zavetnika naše šole — kip Franceta Balantiča —, ki je delo našega umet-nika-kiparja že pokojnega Franceta Ahčina, daroval pa ga je Našemu domu, zlasti mladini Zorko Simčič. Ta kip Balantiča naj bo vsem, ki se bomo na tem kraiu z niim srečavali, klic k mladostnemu idealizmu, saj nam prav on kot mlad fant v svoji poeziji in z življenjem kaže zgled izgorevanja mladega človeka v delu za lepše srečnejše dni domovine.
Zato mladi, ki se zbirate v tem Domu, prisluhnite klicu tega mladega mučenca, ohranjajte, gojite in krepite v svojih srcih zdrav, plemenit zagon za ideale, za katere je Balantič daroval svoje življenje, gojite in ohranjajte zvestobo Bogu in daljni domovini. "
Tudi dr. Marko Kremžar je v svojem načelnem govoru orisal težave istih let in Balantičevo odločitev za obrambo demokracije in svobode, kar je moral plačati z življenjem. Govor bomo priobčili zaradi pomanjkanja prostora v naslednji številki Svobodne Slovenije.
i Fotografije: Marko Vombergar
Vsi navzoči so nato skupaj zapeli himno Oče, mati...
V veliki gornji dvorani se je program razvijal dalje, to pot s poudarkom na kulturnem delu in orisu pesnika.
Slavnostna govornica prof. Minam Jereb Batagelj eva je v globokem in poetičnem nagovoru podala Balantičevo pesniško globino. Govor objavljamo na uvodnem mestu.
Frido Beznik je nato pripravil z mladino veličasten prikaz pesnikovega dela. Na mogočno opremljenem odru — delo scenografa Toneta Oblaka — so nad 30 Balantičevih najlepših pesmi — skupaj s sonetnim vencem — recitirali Nuška Belič, Cilka Bregar, Nevenka Godec, Janez Krajnik, Boštjan Modic, Gregor Modic, Irena Urbančič, Dani Zupanc in Pavlinka Zupanc, poleg teh pa še mladi učenci Balantičeve šole. Z umetniškim čutom, odlično pripravo in brezhibno predstavitvijo so pred nas stopale poetične misli pesnika in nam polnile srce. Vmes pa je mladinski pevski zbor pod vodstvom Andreja Selana zapel nekaj primernih narodnih pesmi.
Naš dom v San Justu je duhovnega pokrovitelja svoje šole častno predstavil v vsej ljubezni, ki ga jo njega gojimo protikomunistični begunci in njih nasledniki. Pesnik je v duhu stopil med nas in nam položil svoje pesmi v srce, da se spet naužijemo slovenske besede in v soglasju z njim zapojemo hvalnico Bogu in slovenstvu.
Predsednik Našega doma Janez Albreht pri odkritju spomenika
Angelca Klanšek, Frido Beznik, Andrejka Selan, Anica Rode in druge učiteljice.
Voditeljica Balantičeve šole Angelca Klanšek ob nagovoru pred spomenikom.
Mladinski pevski zbor na odru pred sceno, delo Toneta Oblaka.
MHKSiBflP? ..---...........—---------f~—-—M,— Mrl ____g ..M______
Recitatorke in recitatorji Balantičevih pesmi v režiji Frida Beznika
Šolarji Balantičeve šole med zborno recitacijo
Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti
Z2XÜÜ GDGü	ras SüowcbgdTO
Skoraj leto dni smo se pripravljali na potovanje. Končno je le nastopil težko pričakovani dan odhoda v Slovenijo.
Nisem si mogla predstavljati, kako je tam. Toliko sem se učila o Sloveniji in skoraj nisem mogla verjeti, da bom stopila na našo ljubljeno zemljo. Vožnja z letalom je bila dolga, pa prijetna v družbi sošolk in sošolcev, ki so moji prijatelji. Na tem potovanju smo se še bolj zbližali. Letalo je pristalo v Frankfurtu, od tam smo poleteli na Brnik.
Ko smo stopili na slovenska tal, smo bili vsi ganjeni. Bili smo v naši drugi domovini naših staršev in starih staršev.
Takoj, ko smo pristali v Sloveniji, se je moje srce vznemirilo. Čutila sem, da nisem prišla samo v lepo deželo, kjer se lahko naužiješ najlepše narave, ampak da je v tej prekrasni deželi nekaj, kar mi pripada. Nisem bila namreč v tujini, ampak doma. Čudno je, kajti od doma sem stopila na cesto, ki je vodila v svet in ta me je pripeljala drugam, toda tudi domov.
Slovenija, kako oddaljeno smo te čutili pred kratkim in vendar smo v štirinajstih urah stopili na domača tla. Nihče od nas se ni zavedal, kako je bilo to mogoče, trepetali smo. Od strahu? Ne! Bili smo ganjeni.
Na Kongresnem trgu so nas pričakovali sorodniki. Naši daljni, nepoznani sorodniki. Kako lepo so nas sprejeli, tako ljubeznivi in pozorni so bili do nas, da smo se počutili kakor doma. Doma? Kje smo mi doma? Tukaj in tam? Sorodniki so me hoteli pregovoriti, da bi ostala tam. Bi ostala? Še danes ne vem odgovora.
Srečali smo se s sorodniki, ki so nas prijazno sprejeli in z nami ravnali tako, kot da bi se poznali že od nekdaj. Bili so ljubeznivi. Čudili so se, da znamo slovensko govoriti in pisati. Takrat smo se zavedali, kaj pomeni, da so nas starši naučili slovensko govoriti, da je slovenščina naš materin jezik. V tistem trenutku smo se čutili poleg Argentincev tudi Slovence.
Ogledali smo si Ljubljano. Šli smo na Ljubljanski grad, v Akademijo znanosti in umetnosti, obiskali stolnico, frančiškansko cerkev, Tromostovje itd.
Sprejel nas je nadškof dr. Alojzij Šuštar. Prof. Alojzij Peterle, zunanji minister Republike Slovenije nas je povabil na kosilo, kjer je bil navzoč tudi dr. Vencelj.
Lepo je bilo, ko smo šli v Rovte. Tam so nas vaščani sprejeli oblečeni v narodne npše. Postregli so nam s kruhom, sirom in žganjem. Rovtarski pevski zbor nam je zapel nekaj pesmi v pozdrav. Zvečer smo tam nastopili. Recitirali smo pesem Povodni mož, odlomek iz Antigone ter zaplesali chacarero in pericón. Povabljeni smo bili na večerjo in po večerji na zabavo. Bila sem zelo vesela, ker sem lahko spoznala večino sorodnikov, ki živijo v tem kraju.
Potem smo se podali na Dolenjsko. Bili smo v Novem mestu, na Otočcu, v Metliki, Črnomlju, v Stični, na Muljavi in v Kočevskem Rogu. Tu nas je spremljal domobranec France Dejak, ki nam je pripovedoval, kaj se je tam godilo.
Zdaj pridem ven na sonce in nekje zagledam lesen križ. Pod križem gori cela vrsta svečk. Zal ta križ označuje kraj trpljenja, joka, smrti. Zavedla sem se, kakšno mučenje se je tukaj zgodilo, koliko žrtev, koliko žalosti. Te misli me ranijo globoko v srce in ni mi mogoče ustaviti solz, ki se prikažejo v mojih očeh, mi tečejo po licih in
padajo na tla, kamor so padale mnoge druge solze, kamor so padala trupla naših mučencev, naših domobrancev.
Pojdem na Štajersko...
Da tudi na Štajerskem smo bili. V Mariboru smo imeli sprejemno večerjo s škofom Krambergerjem in župnikom. Bili smo na Ptujski gori, v Murski Soboti, v Logarski dolini, na Trojanah, v Teharjah. Umetno jezero na kraju, kjer so grobišča...
Moje srce je potrto, ko vidim, da na trupla ne padajo solze ampak smeti. Duševno izmučena sem, ko vidim, da zakrivajo našo resnično zgodovino pod vodo...
Po trenutkih žalosti se solze posuše, zopet zasije sonce. Znajdem se v objemu mogočnih gora.
Jaz pa pojdem na Gorenjsko...
Odpeljali smo se na Gorenjsko; zdi se mi najlepša pokrajina Slovenije. Bled, Bohinj, slap Savica in Vintgar so čudoviti kraji. Na Brezjah smo imeli sv. mašo. Prosili smo Marijo za vse naše domače, da bi ostali zvesti Bogu, pa tudi za Slovenijo.
Najlepše je bilo na Bledu. Tam vidiš prekrasno, čisto jezero, ob njem na pečinah grad in sredi jezera otok, kjer stoji cerkev. Ko zahaja sonce, je tam najlepše. Med oblaki se prikažejo žarki, kot da je šam Bog pogledal na svet. Da, samo cerkev je na otoku, kaj drugega bi bilo odveč sredi tega zemeljskega raja.
Bili smo na Koroškem pri zibelki slovenstva. Ogledali smo si Celovec, hišo Mohorjeve družbe itd. Na Krnskem gradu in pri Gospe Sveti smo se spomnili ustoličenja slovenskih vojvod. Šli smo preko Vetrinja, nastopili na kulturnem večeru pri Št. Primožu in se vrnili v Slovenijo.
Po ogledu Koroške smo imeli prost teden, da smo lahko obiskali sorodnike.
Zelo mi je bilo všeč, ko sem preživela šest dni pri sorodnikih, čeprav so moji stari strici in mali bratranci. Veliko smo se pogovarjali, peli. Skupaj smo preživeli krasne trenutke, ki jih nihče ne bo pozabil, ne oni ne jaz. Spodbujali so me, naj se še naprej učim slovensko in to s ponosom in dobro voljo. Težko mi je bilo, ko sem se morala posloviti od svojih sorodnikov.
Po tem veselem tednu smo odšli na Primorsko. V Kopru smo bili pri sv. maši, katero je daroval škof-Pirih. Bili smo na uredništvu Ognjišča, tam so nam podarili knjige. Ogledali smo si mesto Piran, se odpeljali v Portorož, kjer smo se kopali v Jadranu. Odpravili smo se v Trst, tam smo se sprehajali po mestu in si ogledali cerkve. Vrnili smo se preko Gorice, kjer smo zvečer nastopili v kulturnem domu. Drugi dan smo obiskali Škocijansko jamo. Pa tudi v Postojni smo se ustavili in si ogledali to čudo. Omamljeni po vseh teh lepotah smo se vrnili v Ljubljano.
Prišel je čas odhoda.
Zopet smo se zbrali na Kongresnem trgu in se odpeljali na Brnik. Med potjo sem še zadnjič opazoval to prekrasno pokrajino, domovino Slovenijo. Pripeljali smo se na letališče. Tam je bila večina mojih sorodnikov. Vsi so mi naročili pozdrave, vsi so bili veseli, da smo se spo-znali, s solzami v očeh smo se poslovili.
Slovenija, vedno boš v mojem srcu.
To naše potovanje bo zmeraj globoko v spominu, ker je bilo zelo važno v mojem življenju. Zavedam se, da sem tudi Slovenka, da je Slovenija tudi moja dežela.
Li-____________.....
Rast XXII pri Sv. Primožu na Pohorju.

Ob križu pri jamah v Kočevskem Rogu
■'■■'■v;
Sprejem pri nadškofu dr. Alojziju Šuštarju.
V Kopru pri škofu Pirihu in uredniku Ognjišča Boletu.
Slovenija, lepa si in ostala mi boš v najlepšem spominu!
Gornje besede so vzete iz domačih nalog, ki so jih študenti pisali v Srednješolskem tečaju.
RAST XII. se zahvaljuje svojim staršem, ki so jim omogočili to potovanje v Slovenijo. Hvala lepa profesorjem srednješolskega tečaja, ki so nas vsa ta leta poučevali slovenski jezik. Najlepša hvala spremljevalcema Ivani in Franciju ter vsem, ki so jih v Sloveniji in drugod tako prisrčno sprejeli.
XXIV. GLASBENI VEČER
sobota, 21« avgusta v Slovenski hiši
Damijan Markež igra Chopina,
Valentin Markež igra Chopina,
Orkester iz Slovenske vasi v Lanusu,
Andrej in Franci Grilj s kitarama,
Mladinski pevski zbor iz San Justa (vodita Andrejka in Andrej Selan),
Tone Vivod igra na tolkala
Orkester „Rock & Polka".
Moški zbor iz San Justa (vodi prof. Andrejka Selan).
Fotografije:
Marko
Vombergar
Oprema in scena odra: Tone Paulič; Luči in zvok: Janez Jereb, Pavel Malovrh in Bogdan Magister.
Duet
Cvetka Kopač -Luka Debevec, spremljava Ivan
Vombergar.
Bas-baritonist Marko Fink.
Prof. Ivan Vombergar.
Basist Luka Debevec.
Mezzosopranistka Cvetka Kopač.
V vhodni hali Slovenske hiše je razstavljal svoja rezbarska dela Božo Urbančič.
0 GOSPODARSKI V€STNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
SLOVENSKO-LATINSKO AMERIŠKA TRGOVSKA ZBORNICA v Buenos Airesu sporoča, da je argentinska carinska uprava (Admninistra-ción Nacional de Aduanas) dodelila Republiki Sloveniji posebni kodeks št. 499 za vso trgovsko izmenjavo med obema državama (uvoz-izvoz).
HMELJARJI so si zdaj že oddahnili po spravilu pridelka. Letos je bilo to delo končano skoraj dva tedna prej kot običajno. Vseh podatkov še nimajo zbranih, vendar v hmeljarski družbi Slovenije računajo, da so tisti, ki so vključeni v družbo letos pridelali okoli 3200 ton hmelja, preostali pa še kakšnih 200 ton. Letos naj bi torej na slovenskih hmeljiščih zraslo okoli 3400 ton hmelja, kar pa je manj od povprečja. Večina letošnjega pridelka je že prodana, za neprodani del pa obeti niso dobri, kajti na svetovnem tržišču cena hmelja močno upada.
NA OSREDNJI letni prireditvi mednarodnega instituta za izbor kakovosti Monde Selection v Bruslju sta bila letos nagrajena tudi slovensko vino in pivo. Kerner letnik 1990, ki sta ga pridelala Franci in Zlatka Cvetko iz Kogla je bil odlikovan z bronasto medaljo, Unionovo svetlo pivo prav tako z bronasto, Unionov Pils original in Premium pa sta dobila srebrno medaljo.
SLOVENSKI PRIDELEK SADJA, predvsem pa jabolk, bo letos kljub suši obilnejši od lanskega. Cene še niso povsem določene, vendar strokovnjaki pravijo, naj bi bila najbolj kakovostna jabolka okoli 50 tolarjev za kg, slabše pa od 25 do 30 tolarjev. Ne glede na dokaj dober pridelek in na nekoliko slabši pridelek v državah evropske skupnosti, pa se sadjarji bojijo, da bi se v jesenskih mesecih ponovilo dogajanje iz minulega leta, ko so na slovensko tržišče v velikih količinah prihajala jabolka in drugo sadje iz Italije zaradi česar so domača jabolka ostala v hladilnicah.
INŠPEKTORJI Službe družbenega knjigovodstva so do konca avgusta izvedli revizijske postopke v 86. od skoraj tisoč slovenskih podjetij, v katerih naj bi doslej opravljeno lastninsko preoblikovaje šlo v breme družbenega premoženja. Revizijski postopki so končani v 28. podjetjih, pri čemer je že zdaj jasno, da je prav tam, kjer je bilo kršitev veliko in kjer je oškodovanje znatno, najteže priti do ustrezne dokumentacije in ključnih ljudi. Strokovnjaki te službe ocenjujejo, da utegne škoda ob koncu revizijskih postopkov doseči več kot 33 milijard tolarjev. Levji delež zlorab še vedno odpade na znamenite By-passe firme
V SOBOTO 2. t. m. se je v Celju končal letošnji 26. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM. Čeprav je bil za dan krajši kot pretekla leta, si ga je ogledalo okoli 240.000 ljudi, razstavljalcev je bilo 1740 iz 18 držav, pa so bili s poslovnimi učinki izjemno zadovoljni. Kar 85 odstotkov vseh jih je zagotovilo, da bodo na sejem prišli prihodnje leto.
UPORABA RAZLIČNIH ENERGETSKIH VIROV. Multivak, izdelek, ki omogoča ekonomično ogrevanje z uporabo različnih energetskih virov, je Toplotna tehnika Tone iz Velenja na mariborskem sejmu predstavila kot svetovno novost.
SLOVENIJA NA URALU. Osemnajst slovenskih podjetij se je o organizaciji Slovenijalesa predstvilo na razstavi z imenom „IZDELANO V SLOVENIJI". Razstava je bila v mestu Pern na Uralu. Na 200 m2 površine so predstavili prehrambene izdelke, blago za široko potrošnjo, kozmetiko in konfekcijo. Razstava, ki je bila tudi prodajna je imela velik odmev pri tamkajšnji ja-
vnosti. Že prve dni je bila v celoti razprodana.
DOVOLJENJA ZA RUSIJO je dobilo gradbeno industrijsko podjetje Pionir iz Novega mesta. To je prvo slovensko podjetje, ki je dobilo dovoljenje za gradbena dela.
KOMPASSOV POSLOVNI IMENIK SLOVENIJE v knjigi in disketi je mogoče dobiti v 128 državah sveta. Kompassove poslovne imenike poznajo na petih celinah. Mednarodno sprejet sistem kvalifikacije omogoča, da jih povsod zlahka razumejo in tudi uporabljajo. Tudi slovenskega!
SLOVENIJA NAPREDUJE. Evropska banka za obnovo in razvoj je pred kratkim objavila pregled gospodarskih gibanj v 25 državah svojega območja, s posebnim poudarkom na bančništvu. Pri tem opozarja na glavne napake socialističnega sistema. Iz poročila izhaja, da Slovenija še kar zadovoljivo napreduje pri sanaciji svojih bančnih ustanov.
KNJIŽNA NOVOST. Izšla je nova knjiga, ki jo je uredil Dušan Snoj pod naslovom ES — Slovenija in notranji evropski
frg- -
NAJVEČJA VELEBLAGOVNICA V SLOVENIJI. 16. avgusta so slovesno odprli INTERSPAR, trgovski center na Šmartinski cesti 152 C. Ima 17.700 kvadratnih metrov pokrite površine. V njem je 16 prodajaln in restavracij. Ima pa tudi 800 brezplačnih parkirnih mest. Naložba več partnerjev znaša več kot milijardo in pol tolarjev.
VIŠJE PLAČE IN POKOJNINE. V juniju so se v Sloveniji zvišale plače in pokojnine za 2,7 odstotka. Tako bo najvišja pokojninska osnova 133.476 SIT, kmečka pokojnina pa 11.711 tolarjev. Povprečna junijska neto plača je znašala v juniju 44.789 tolarjev.
KAR 505 VINSKIH VZORCEV so ocenili na že 19. ocenjevanju slovenskih vin iz treh vinorodnih okolišev (podravski, posavski in primorski). Lani je bilo 247 vzro-cev, leta 1991 pa 331 in leta 1990 le 199. Komisija je imela težavno delo. Opazila je sicer nekatere manjše napake pri kletarjenju. Toda kljub temu niso niti enega vzorca izločili zaradi slabe kakovosti. Podelili so 16 priznanj (14,01 do 15 točk), 29 diplom (16,01 do 17 točk); 154 srebrnih medalj (17,01 do 18 točk); 270 zlatih medalj (18,01 do 20 točk). Poleg tega so pa podelili tri šampione in to za merlot vina Koper letnik 1958 z oceno 18,98; za sivi pinot letnik 1992 iz Maribora (Peter Erznožnik) in za suhi jagodni izbor letnik 1990 Stanka Čurina iz Koga z oceno 19.67. Vsa razstavljena vina bo moč tudi pokusiti v torek, 24. avgusta na 31. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni, ko bo dan vinogradnikov.
43. MEDNARODNI SEJEM V KRANJU je bil slovesno odprt 13. avgusta. Notranji minister Ivo Bizjak je med drugim dejal, da ne bi škodil večji red med slovenskimi sejmarji. Posebej pri organizaciji specializiranih sejmov, sicer se jih bodo tujci izogibali.
PIŠKOTI IZ MEDEXSA. Podjetje Me-dex, največje specializirano podjetje za izvoz in uvoz medu ter predelavo čebeljih pridelkov v dietetične izdelke, je sklenilo pogodbo z italijanskim podjetjem Crich. Od njih je kupilo proizvodno linijo, na kateri bodo pekli devet vrst piškotov. Vrednost naložbe je 3 milijone nemških mark.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI	
	11. septembra
1 dolar	116,22 SIT tolarjev
1 marka	72,19 SIT tolarjev
100 lir	7,46 SIT tolarjev


NOVI« IZ SLOVENIJE M
SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Pivovarna Union je v hrvaški Istri prevzela pivovarno Buzet in jo gospodarsko postavila na noge. Imela je veliko načrtov zanjo, ki pa so jih sami Hrvatje prekrižali, ko so pivovarno „registrirali" kot BUP d.o.o. V Ljubljani so imeli za Buzet pripravljeno novo polnilno linijo za pivo in brezalkoholne pijače v pločevinkah, pa so jo zaradi zapletov in nejasne bodočnosti pognali kar v lastnih prostorih.
NEMČIJA — V prvi letošnji številki literarne revije Neue Literatur so posvetili strani književnosti in vojni. Med drugimi svetovnimi ustvarjalci besede so sodelovali tudi Drago Jančar z zgodbo, Aleš Debeljak z esejem in Uroš Zupan s tremi pesmimi.
KREDARICA — Triglav je postal gora miru in se povezal v tranzverzalo miru s šestimi najvišjimi gorami v Liechtensteinu, Nemčiji, Švici, Franciji, Italiji in Avstriji. Na idejo je prišel filozof Sri Chinmoy, magister Andrej Feining iz Sveč na Koroškem pa je na kredariški koči odkril ploščo z napisom, ki naj spominja, da so gore naše pravo bistvo brezmejnega notranjega miru, ki je pogoj za mir na svetu.
POSTOJNA — Postojnska jama in Predjamski grad sta si letos malo opomogla. Po lanskem katastrofalno nizkem obisku so letos našteli kar trideset odstotkov večji obisk. Največ gostov je iz obmejnih držav ter iz Nemčije, Češke, Slovaške in Poljske.
LJUBLJANA — V preteklem slovenskem poletju je študentski servis posredoval od 40 do 60 zaposlitev na dan. V primerjavi z lanskim poletjem so se možnosti za zaslužek povečale za kakih 40 odstotkov, vendar jih je bilo manj v proizvodnih obratih. Plače so bile odvisne od dela: v proizvodnji ali kurirji so dobivali od 200 do 300 tolarjev na uro, v administraciji od 300 do 350, strokovna opravila do 500, težja fizična dela pa od 400 do 600. Letos je bilo dobro plačano plakatiranje (od sedem do devet mark za vsak reklamni pano — reklamno deso), malo navdušenja pa so pokazali za ponudbe kot akviziterji (nabiralci naročnikov ali odjemalcev).
KAL PRI PIVKI — Medved se je poigral s čredo in poklal v enem dnevu 41 ovac, 15 koz, 15 ovc pa je tako poškodoval, da so jih morali takoj poklati. Menda je bil to že dvanajsti ali trinajsti napad v dveh mesecih in domačini si kar ne upajo v gozd po borovnice ali gobe. Vendar medved ni sam, saj ima oporo v sami človeški „družbi", ki je odločila, da ga bodo lovci šele nasledje leto mogli odstreliti.
NOVO MESTO — Porodnišnica in ginekološki ter otorinolaringološki oddelek sp se preselili iz sto let stare stavbe v prizidek „nove" (30 let stare) bolnišnice. Sicer pa še precej manjka, da bi bolnišnični kompleks bil zaključen. Ni še zadosti denarja za preselitev operacijskega bloka. Radi bi prodali staro bolnišnico, ki je ocenjena na 6,5 milijona mark in je na zelo ugodnem kraju, a je potencialnih resnih kupcev bolj malo.
SOČA — 110 let je poteklo, odkar je avstroogrska monarhija podelila status redne enorazrednice šoli, ki je bila do tedaj le neobvezna. Šola je imela nekoč precej podružnic po celi Trenti, danes pa premore komaj — sedem šolarjev...
ČRNOMELJ, METLIKA — Mladinski simfonični orkester z Nizozemske je na povabilo Glasbene mladine Slovenije gostoval nekaj dni v Sloveniji. Sto glasbenikov jo nastopilo na dveh koncertih v Beli krajini, nato pa še v Brežicah in v Mariboru.
KOPER — Festival Melodije morja in sonca je že šestnajstič zbral razne amsamble na slovenski obali. Na trodnevnih (ali tro-večernih) programih so izbrali kot najboljšo med petnajstimi slovenskimi nastopajočimi
Darjo Švajger s pesmijo Pogrešam te, občinstvo pa se je odločilo za Čuka s pesmijo Črne oči. Nastopali so z delnim play-backom (posneto instrumentalno spremljavo) na srednjeveškem koprskem trgu. — Drugi večer je bil posvečen mlajšim nastopajočim. Absolutna zmagovalka je bila dvanajstletna Sanja Mlinar iz Velenja (Na morju vse najlepše je), ki je tudi že posnela svojo prvo kaseto. — Tretji večer je bil mednarodnega značaja. Žirija je prisodila prvo mesto Nizozemki Sophiji s pesmijo Take it or leave it (Vzemi ali pusti), tretja pa se je uvrstila Darja Švajger.
LJUBNO — Lovec France Cvenkel je pri založbi Zlatorog Lovske zveze Slovenije izdal knjigo Iz moje lovske torbe. V njej je petdeset pripovedi, ki so razmaknjene tudi po 40 let vsaksebi. Cvenkel ima že 72 let, a ga lov in pisanje vedno bolj priklepata k življenju. V zasnovi ima še zelo zahtevno delo: spisati slovar lovskega jezika, ki bi hkrati bil tudi lovski leksikon. Prejšnje tako delo, lovsko-ribiški slovar je pisal dr. Janko Lokar in je bil izdan že pred drugo svetovno vojno.
MARIBOR — Pri založbi Helidon so izdali spominsko kaseto z naslovom Nostalgija, trobentača in humorističnega pevca Franca Koširja, ki slovi s priključitvijo k ansamblu bratov Avsenik. Od šestindvajsetih pesmi so izbrali osemnajst najbolj znanih, ki jasno oživljajo njegovo veselost in hudomušnost. Košir je umrl konec leta 1991. — Skupina Šukar se posveča ciganski glasbi in je lansko leto izdala svojo prvo kaseto Cigani ljubijo pesmi, ki je bila dobro sprejeta med poslušalci. Zato so letos izdali novo, na drugi pesmi, ki so jih spisali člani ansambla, tri pa je prispeval kantavtor Jani Kovačič. Da bi pesmi prišle bolj do ljudi, so nekatera besedila tudi v slovenščini.
VINICA — Spoznajmo se je bil naslov srečanja, ki so ga pripravili v tem belokra-jinskem mestu. V ta namen so povabili v goste predstavnike „naj" krajev: najbolj zahodnega kraja (Robidišče, v tolminski občini), najbolj severnega (Budnici, v murskosoboški), vzhodnega (Pince, v lendavski) in južnega (Damelj, v črnomeljski). Govornik je bil dr. France Bučar; za družabnost so poskrbeli razni ansambli, folklorne skupine, godbeniki in mažoretke iz Ljubljane.
LJUBLJANA — Film Babica gre na jug bo dobil še drugi del s podnaslovom Primer Oliverja Twista. Začeli so ga snemati v mesecu avgustu in je posvečen vojnim sirotam, ves dohodek filma je pa tudi namenjen njihovemu skladu pri Unicef. Režiser je Vinci Vogue-Anžlovar, ki je sce-nerist in producent.
ROGAŠKA SLATINA — Steklarska šola je podpisala sodelovanje z akad. slikarjem in kiparjem Nedeljkom Pečencem iz Nove Gorice. Sad tega sodelovanja je zbirka desetih vaz, ki imajo orientalske in antične oblike z bogato eksotično noto. Oblike vaz predvidevajo razne vrste cvetlic in razne vrste „žepov", saj bodo izdelane v treh različicah: dve iz kristalin stekla (ena barvno obogateno), tretjo pa iz visokokakovostnega kristala z brušeno likovno dekoracijo, ki vsebuje več svinčenega oksida in izredno lepo lomi svetlobo.
STIČNA — V bližini Stične je staro mesto , ki so ga imenovali Virsko mesto, danes pa je kraj znan kot Cvinger. Je to naj večje železnodobno naselje v Sloveniji, nastalo v 8. stoletju pred Kristusom, dolgo 800, široko 400 metrov in je živelo približno tisoč let. Najboljši poznavalec izkopanin je prof. Stane Gabrovec, ki si prizadeva, da bi občinske oblasti kraj zavarovale kot arheološko dediščino, vendar njegova prizadevanja trčijo ob nekatere lokalne interese in nerazumevanja.
Novomašnik Pavle Novak nas je obiskal
Med letošnjimi slovenskimi novomaš-niki je bil eden tudi iz Argentine in sicer član Slomškovega doma in mladinskih organizacij — Pavle Novak. Po novi maši v očetovi rojstni župniji v Dobrepolju in ponovitvi v Šlovenski vasi, Mendozi in Bari-
Informacije
V petek, 19. t. m. sta se na neformalnem srečanju sestala predsednika vlad Slovenije dr. Janez Drnovšek in Hrvaške dr. Nikica Valentič. Hrvaški premier je prišel v Ljubljano na nogometno tekmo med splitskim Hajdukom in nizozemskim Ajaxom, ki je zaradi vojnih razmer v dalmatinskem zaledju niso mogli pripraviti v Splitu. Po srečanju sta predsednika vlad na tiskovni konferenci povedala, da bo kmalu prišlo do poluradnega sestanka na ravni predsednikov vlad in zunanjih ministrov obeh držav, na katerem se bodo dogovorili za merila pri reševanju medsebojnih problemov.
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle potuje na večdnevni obisk v Ždružene države Amerike, kjer se bo med drugim udeležil zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov in se srečal tudi z ameriškimi Slovenci. V New Yorku pa bo v kratkem na zasedanje Generalne skupščine odpotoval tudi premier Janez Drnovšek.
ločah je obiskal v nedeljo, 5. septembra svpjo domačo srenjo Slomškov dom in daroval nedeljsko službo božjo. Uvodoma
ta je pozdravil domači dušni pastir Jože kerbec in predstavnik Slomškovega doma Marjan Loboda ml. nato pa mu je učenka Slomškove šole Aleksandra Omahna izročila slovenski šopek s primernim posvetilom. Pavle se je v nagovoru zahvalil za topel sprejem in se spominjal let, ko je v ta Dom hodil v slovensko šolo in delal z mladino v mladinskih organizacijah.
Pavletu želimo na njegovi duhovniški in misijonski poti veliko božjega blagoslova, pa tudi da bi se rad vračal med nas, kot si tudi želimo njegove duhovniške ljubezni in dela.
iz Slovenije
Ob 75-letnici ustanovitve Narodne galerije so v Ljubljani odprli novo krilo poslopja oziroma nove galerijske prostore. Ob slovesnosti je ravnatelj Narodne galerije dr. Andrej Smrekar orisal 75-letno zgodovino in se zahvalil vsem, ki so prispevali k dokončanju tega nacionalno pomembnega kulturnega objekta.
V petek, 17. t. m. so v Krškem v okviru prireditev v počastitev 300-letnice smrti Janeza Vajkarda Valvazorja odprli arheološko razstavo o ajdovski jami v cerkvi Sv. Križa. Ves september bo v krški knjižnici odprta tudi priložnostna razstava z naslovom „Valvazorjevi tiski", pripravljajo tudi večurni koncert in poseben Valvazorjev večer.
Silvo Komar, ki ga je slovenski obrambni minister že na tiskovni konferenci ob odkritju orožja v Mariboru edinega imenoval kot vpletenega v trgovanje z orožjem, je vložil kazensko ovadbo proti Janezu Janši zaradi blatenja dobrega imena.
„Slovenija v svetu"
Kmalu bodo v Sloveniji trije slovenski umetniki iz Argentine. Basist Luka Debevec-Meyer, mezzosopranistka Ani Rode in pianist Ivan Vombergar, vsi trije iz Buenos Airesa. Koncertno turnejo bodo začeli v Parizu, nato bodo peli v Celovcu, Škofji Loki, v Ljubljani, v Begunjah, v Mariboru, Gorici in Trstu. Predstavili bodo dela slovenskih in tujih skladateljev. Turnejo je pripravilo izseljensko društvo Slovenije v svetu. Glavni sponzor Družina in gostitelji.
Univerzitetna poletna šola. „Namenjena domačim in tujim strokovnjakom, da se vzajemno informirajo o dosežkih na različnih področjih znanosti in kulture... Slovenski izseljenci, zlasti druge generacije pa so se v svetu uveljavili na različnih strokovnih področjih in bi bili njihovi dosežki zelo zanimivi za domače stroko..." (Ta članek smo zasledili v Slovenskih brazdah, glasilu Slovenske ljudske stranke)
Informativni list za september 1993
Vojaška dolžnost slovenskih državljanov
Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije pojasnjuje položaj glede izvrševanja vojaške dolžnosti oseb, ki so po kraju rojstva argentinski državljani, po rodu pa slovenski državljani, in se po opravljeni vojaški obveznosti v Argentini pred izpolnjenim 27. letom preselijo v Slovenijo ali jo obiščejo. •
Ministrstvo ugotavlja, da zakon o vojaški dolžnosti oprošča služenja vojaškega roka samo osebe, ki so pridobile slovensko državljanstvo z naturalizacijo, če so zadostile vojaški dolžnosti v državi, iz katere izhajajo, ali so dopolnile 27 let starosti.
Nerešen pa je v zakonu položaj tistih, ki so slovenski državljani že po rodu, pa so vojaško dolžnost v tujini zadostili in se vrnejo v domovino. Dokler ne bo položaj teh z zakonom urejen, se takšni primeri rešujejo v praksi tako, da se ti državljani ne pozivajo na ponovno služenje vojaškega roka, saj bi bili s tem v izrazito neenakopravnem položaju glede na tiste, ki so pridobili državljanstvo z naturalizacijo.
Božidar Fink pooblaščenec Ministrstva za Zunanje zadeve


m
Še je čas za vložitev zahtevka za denacionalizacijo vaših nepremičin v Sloveniji! Ponujamo vam pomoč. Alejandra Iglič Šef. Glavarjeva 45. 61000 LJUBLJANA - Tel.: (38-61) 347-808, Fax: (38-61) 311-362 Proyectos de Informatica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 -13. nadstr. „D" - Capital
-	Tel: 433-1713
NEVESTE - 15 LET: Izdelava šopkov in naglavkov iz svežih cvetov. Gabrijela Marolt - Tel. 664-1656.
PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 826-5005.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologia, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel: 755-1353. TURIZEM
Alas Tour Vam nudi po ugodnih cenah potovanja po Argentini, svetu in v domovino, tudi skupinska. Na uslugo Vam je Juan Kočar. Rivadavia 5283 - Loc. 34
-	Tel.: 903-4006.
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
mm
LEGAJO N2 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ARHITEKTI
Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel: 631-9600 in 0291-22977.
ADVOKATI
dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure - Roque Saenz Pena 3245 -(1752) Lomas del Mirador - Tel: 652-1910. dr. Vital Asie — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 18 do 20 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tue urna n 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do petka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica. Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel: (023) 51-0180/0177
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske
-	industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt
-	Avellaneda 216 - San Miguel - Tel: 664-1656.
ŽADOM
REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel: 654-0352.
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N°3113 - (1663) San Miguel - Tel: 664-1656. GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repüblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30	(g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisama) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30	ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
DENAR S. R. L
KOCMUR IN
KOMPJUTERJI
Estados Unidos 2219 Tel. / Fax: 943-6023 942-8681
SDO SLOVENSKA VAS SFZ	
V NEDELJO, 26. SEPTEMBRA 1993 BO	
42. MLADINSKI DAN	
8.45 Dviganje zastav 9.00 Sveta maša 10.30	Začetek tekmovanj 12.30	Kosilo 18.30	Kulturni program Nato prosta zabava Prisrčno vabljeni!	
	
9. oktobra pride med nas v Argentino znani „Trzaš Ki o letet" Sezono 1992/93 je Tržaški oktet začel septembra lani z nastopom na prvi reviji slovenskih oktetov na gradu Štatenberk pri Litiji. To srečanje je bilo namenjeno predvsem vzpostavljanju trdnejše strukture letnih srečanj slovenskih oktetov. Za tem je imel, do konca letošnjega junija, dvajset večjih in manjših nastopov. Prav v tem zadnjem mesecu je bil na dvodnevnem gostovanju na Koroškem. Po vrnitvi je žel lep uspeh v šentjakobski cerkvi v Trstu, nato pa odšel na turnejo v Lombardijo. Po poletnem premoru je oktet obrnil vso pozornost na obisk Argentine. To bo že druga njegova pot čez Atlantik. Ravno pred šestimi leti je oktet nastopal, med 8. in 27. oktobrom, po Združenih državah Amerike in Kanadi s presenetljivim in nepozabnim uspehom. Temu potovanju je posvetil oktet, pod vodstvom umetniškega vodje prof. Aleksandre Pertot, svojo glavno skrb ter ves čas marljivo prenavljal svoj repertoar in praktično naštudiral povsem novega, zlasti z narodnimi in domoljubnimi pesmimi. Predvidenih je do zdaj med nami dvanajst nastopov, a jih bo verjetno še nekaj več. Omeniti je, da je oktetov izbor pesmi tako obširen, da bodo posamezni koncerti skoraj povsem izvirni, kajti obiskovalci se zavedajo, da se kljub razdaljam Slovenci iz raznih naselij radi obiskujemo, posebno še ob takšnih veselih prilikah. Da bo temu tako, bo moči razvideti iz kratkega opisa repertoarja v prihodnji številki.	
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administradón: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesión N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión NQ 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
(čeke na ime „ESLOVENIA LIBRE" j
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRÀFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
Naš dom	San Justo
bo v nedeljo, 10. oktobra, praznoval svojo
37. OBLETNICO
Na sporedu tudi koncert „Tržaškega okteta". Lepo vabljeni!
NOVICE S KOROŠKE
JAVNA DVOJEZIČNA LJUDSKA ŠOLA; Celoletno skupno delo učencev in učiteljev na šoli je prineslo svoj sad. Vzpodbujanje otrok k ustvarjalnemu delu, oblikovanju učenja in dela, da bo privlačno in zanimivo, je presenetilo goste. Predstavili so dva projekta: dva koroška kraja s svojimi posebnostmi in značajnostmi — Celovec in Mallnitz — , otroci so ju obiskali, prerešetali posebnosti in zgodovino, naredili spise, spremljali so jih z diapozitivi, ki so bili prikazani na zaključni prireditvi, bila je tudi razstava slik in se je lahko opazilo veliko nadarjenost in mnogo vloženega truda otrok.
GLOBAŠKA MLADINA: Nad 30 otrok že od pol ene naprej skupno pojejo, se predstavljajo javnosti in to zelo navdušeno. A mladina ne želi samo peti, želi tudi aktivno sooblikovati svoj vsak dan, obogatiti kulturno življeje v občini, nekateri med njimi pa so napisali svoje želje in predstave.
NOVI PREDPISI: Od 1. julija veljajo novi predpisi za bivalno dovoljenje za tujce, dobi se tudi delovno dovoljenje. Za tuje državljane, ki zaprosijo za bivalno dovoljenje že v svoji domovini, ni več potrebno prositi posebej turistično bivalno dovoljenje.
Št. JAKOB: Za varstvo okolja so namenili dvorišče za predelavo kosovnih odpadkov. Poleg 15 otokov za varstvo okolja imajo sedaj prostor za oddajo kosovnih odpadkov, ki jih nato primerno predelajo.
PETEK, 24. septembra:
SKA: Kulturni večer ob 20.30: Mezzo-
sopranistka Bernarda Fink-Inzko: Samospevi.
SOBOTA, 25. septembra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
Slomškova proslava slovenskih šolarjev v Slovenski hiši.
NEDELJA, 26. septembra:
V	Slovenski vasi 42. mladinski dan.
V	Carapachayu družinsko kosilo.
SOBOTA, 2. oktobra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 9. oktobra:
Slavnostni koncert Tržaškega okteta v Slovenski hiši.
NEDELJA, 10. oktobra:
37. obletnica Našega doma v San Jus-tu s koncertom Tržaškega okteta.
SOBOTA, 16. oktobra:
Proslava Misijonske nedelje v Slovenski hiši.
Slovenski dom Carapachay
v nedeljo 26. septembra
Skupno družinsko kosilo
Dobra postrežba - domače ozračje Prijatelji doma prisrčno vabljeni!
t Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je 14. septembra v 88. letu starosti	
umrl v Celovcu duhovnik, profesor	
Alojzij	Luskar
Priporočamo ga v molitev.	
	Žalujoči: brat dr. Franc svakinja Katica Vedenik nečaka: Breda in Dušan
Št. Vid pri Planini; Malargiie, Mendoza	in ostalo sorodstvo