Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 38. seji dssne 20/1-1987 obravnaval Poročilo o delu upravnih organov in štrokovnih služb občine Ljubljana Vič-Rudnik in ob obravnavi sprejel naslednja STALIŠČA 1. Izvršni svet ugotavlja, da so iz povzetka poročila o delu upravnih organov in strokovnih služb razvidni poudarki, ki sojih posamezni upravni organi dajali pri svojem delu v preteklem letu, ker je vse aktivnosti in delovanje upravnih organov na takšnem prostoru nemogoče opisati. 2. Celovito gledano izvršni svet ocenjuje delo upravnih orga-nov dobro, ker ugotavlja, da so bilipri delu upravnih organov in strokovnih služb tudi v preteklem letu storjeni pozitivni premiki. 3. Vprihodnje je treba pri upravnih organih še nadalje posve-titi vso pozornost odnosu do občanov, ki se kaže tako v pospe-šenem reševanju nerešenih zadev zlasti tistih iz preteklih let in v takojšnjem obveščanju občanov vprimerih, ko rešitev zadeve ni mogoča, zakaj se zadeva ne more rešiti. 4. Izvršni svet sodi, da so se v letu 1986 že začete aktivnosti na področju samoupravnega urejanja delovanja delovne skup-nosti upravnih organov uspešno nadaljevale, da se je dal večji poudarek tudi stimulativnemu nagrajevanju delavcev. Ob tem pa opozarja, da v preteklem letu ni bilo moč zaradi omejenih sredstev in zaradi sklepov o rasti OD v celoti uskladiti rasti OD delavcev upravnih organovz rastjo vgospodarstvu, še zlasti ob upoštevanju zaostajanja ravni OD teh delavcev za povprečjem v gospodarstvu. 5. Z zagotovitvijo prostorsih pogojev za delovanje AOP v preteklem letu so dani pogoji, da se bo v letu 1987 v celoti vpeljala uporaba mehanografije v skladu z začrtanim progra-mom in bo to prav gotovo doprineslo k večji učinkovitosti in ažurnosti vseh upravnih organov, še zlasti pa uprave za druž-bene prihodke in k izboljšanemu pisarniškemu poslovanju. 6. Delo upravnih organov in strokovnih služb se bo v letu 1987 odvijalo na podlagi programa dela upravnih organov, ki ima podlago vporočilu o delu v letu 1986 ter v usmeritvah izvršnega sveta, pri čemer velja posebej omeniti sprejeti program nadalj-njih aktivnosti za povečanje učinkovitosti dela upravnih orga-nov in strokovnih služb terza uresničevanje že sprejetih usme-ritev za organizacijski, kadrovski in prostorski razvoj upravnih organov in strokovnih služb v letu 1987, kjerpa ugotavljamo, da je večina aktivnosti za to racionalizacijo in povečanje učinkovi-tosti že izvedena oz. aktivnosti potekajo. IZVRŠNI SVET POROČILO o delu upravnih organov in strokovnih služb občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1986(povzetek) l. UVOD Upravni organi izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, predpise in druge splošne akte, smernice in načelna stališča skupščine in izvršnega sveta. Upravni organi poleg tega sprem-Ijajo stanje in razvoj na svojem področju, poročajo in dajejo pobude za reševanje vprašanj izvršnemu svetu in skupščini občine, odločajo v upravnih zadevah, pripravljajo predpise, dajejo občanom podatke, obvestila in zagotavljajo pravno in drugo strokovno pomoč. Organizacija občinskih upravnih organov in strokovnih služb se v letu 1986 ni spremenila, spremenjena je bila le sestava nekaterih občinskih komitejev. Notranja organizacija upravnih organov in strokovnih služb je naslednja: I. Komiteji kot kolegijski upravni organi 1. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo - brez notranjih organizacijskih enot 2. Komite za družbene dejavnosti - oddelek za družbene dejavnosti - referat za varstvo borcev NOV in vojaških invalidov ; 3. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja - oddelek za urbanizem in lokacije - oddelek za gradbene in komunalne zadeve - oddelek za premoženjsko pravne zadeve 4. Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo - brez notra-njih organizacijskih enot II. Individualni upravni organi 1. Sekretariat za Ijudsko obrambo - brez notranjih organizacij-skih enot 2. Sekretariat za občo upravo in proračun - oddelek za AOP - ooddelek za računovodstvo - oddelek za splošne zadeve 3. Uprava za družbene prihodke - oddelek za odmero prihodkov - inšpektorat prihodkov ; - oddelek računovodstva in izterjave prihodkov III. strokovne službe 1. Sekretariat skupščine 2. Sekretariat izvršnega sveta 3. Kadrovska služba V letu 1986 se je trend zmanjšanja števila zaposlenih nadalje-val, predvsem s tem, da nismo nadomeščali delavcev z nižjo strokovno izobrazbo. Naloge upravnih organov in strokovnih služb so bile kljub temu opravljene, ker sistemizacija del in nalog omogoča, da se zagotovi polna zaposlenost delavcev, občasno povečan obseg del in nalog na posameznih delovnih področjih ali začasno zmanjšanje števila delavcev s prerazporejanjem delavcev v okviru upravnega organa in med upravnlmi organi in strokovnimi službami. Število zaposlenih delavcev na dan 31. 12. 1986 (brez funkcionarjev) po upravnih organih in strokovnih službah: • Upravni organ, strokovna služba 31.12.. 84 31.12. 85 31.12. 86 1. Komiteza družb. plan. in gospodarstvo 11 11 11 2. Komite za družbene dejavnosti 11 11 10 3. Komite za urej. prostora in var. okolja 25 21 20 4. Komite za kmetij. gozdar. in preskrbo 3 3 3 5. Sekretariat za Ijudsko obrambo 6 6 5 6. Sekretariat za občo upravo in proračun 47 50 50 7. Uprava za družbene prihodke 46 38 37 8. Sekretariat skupščine 4 4 4 9. Sekretariat izvršnega sveta 6 3 2 10. Kadrovska služba 3 4 4 Skupaj 162 151 146 Struktura kadrov v obdobju od leta 1983 do 3. 12. 1986 po strokovni izobrazbi in števllu zaposlenih (podatki brez funkcionarjev) je naslednja: 31. 12. 83 31. 12. 84 31. 12. 85 31. 12. 86 VII visoka 19 19 15 14 Vlvišja 36 36 36 36 V srednja izobrazba (41.) 50 49 45 44 IV srednja izobrazba (3 leta) 18 9 9 7 III srednja izobrazba (2 leti) 8 6 5 II skrajšan prog. sred. izobr. 21 21 21 losnovnašola 44 20 19 19 Skupaj 167 162 151 146 Fluktuacija v letu 1986 (podatki brez funkcionarjev) Skupina prišlo odšlo obj. razl. razlika . . ¦ (upoko- prišli odšli jitev) VII visoka VI višja V srednja izobrazba (4 leta) IV srednja izobrazba (3 leta) ; III srednja izobrazba (2 leti) II skrajšan progr. sred. izobr. I osnovna šola Skupaj 12 Kot je razvidno iz gornje tabele je odšlo 7 delavcev z visoko in višjo izobrazbo, prišlo jih je le 6, to zmanjšano število je posledica odhoda delavcev v zadnjem tromesečju 1986, ki pa jih bomo nadomestili in postopki za zaposlitev novih delavcev tačejo, tako da bodo nadomeščeni v letu 1987. Stopnja fluktuacije v letu 1986 je manjša kot v letih 1983,1984 in 1985, in sicer Leto 1983 1984 1985 1986 Stopnja fluktuacije 13,33 12 10,36 7,55 V tem letu na področju samoupravnega organiziranja v delovni skupnosti upravnih organov in strokovnih služb ni bilo blstvenih sprememb, sprejete so bile le manjše dopolnitve in uskladitve samoupravnih splošnih aktov. Na področju osebnih dohodkov ugotavljamo, da osebni dohodki delavcev v upravnih organih spet zaostajajo za osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu, v tem letu tudi ni bilo mogoče skladno s programom izenačevanja osebnih dohodkov zagotoviti dodatnih sredstev za izenačevanje osebnih dohodkov. Po sprejetju novih samoupravnih splošnih aktov za leto 1985 je bilo več pozornosti v tem letu posvečeno uskladitvi zahtevane izobrazbe po pravilniku o organizaciji dela in sistemizaciji del in nalog. Za delavce, ki že dalj časa uspešno opravljajo istovrstna dela in naloge so bila organizirana predavanja, predpriprava, nato pa preizkus z delom pridobljene delovne zmožnosti. Za VII. in VI. stopnjo (ponekod tudi za V.) so delavci poleg ustnega dela preizkusa izdelali tudi pisno nalogo iz področja svojega dela. Preizkus je opravilo 36 delavcev. S tem so si pridobili z delom pridobljeno delovno zmožnost za: II. stopnjo -2delavca III. stopnjo - 1 delavec IV. stopnjo ¦ -4delavci V. stopnjo ' -23delavcev VI. stopnjo ¦ ,. -4delavci VII - stopnjo -2delavca Ostali delavci, ki nimajo dejanske izobrazbe enake zahtevani izobrazbi po obstoječi sistemizaciji so bili napoteni na izobraže-vanje ob delu. Ob pogoju, da bodo vsi delavci, ki so napoteni na izobraževa-nje uspešno zaključili šolanje, bodo imeli vsi delavci zaposleni v občinskih upravnih organih in strokovnih službah ustrezno stro-kovno izobrazbo (dejansko ali z delom pridobljeno delovno zmožnost). Dosledno smo izvajali usmeritev, da na izpraznjena dela in naloge zaposlujemo samo delavce z ustrezno izobrazbo, vendar smo pri tem imeli tudi nekaj težav, predvsem zaradi višine osebnih dohodkov v primerjavi z višino osebnih dohodkov v gospodarstvu. V decembru je bila uvedena »Uprava odprtih vrat«. V okviru tega so funkcionarji upravnih organov in strokovnih služb vsak prvi ponedeljek v mesecu na svojih delovnih mestih in sprejemajo vse pobude, predloge občanov ter jim nudijo vso potrebno stro-kovno pomoč. II.REŠEVANJEZADEV a) REŠENE - NEREŠENE ZADEVE Na področju ažurnejšega reševanja upravnih zadev in drugih zadev so v tem letu zaznavni pozitivni premiki in je število nereše-nih zadev v primerjavi s prejšnjim letom manjše za 13%, delež nerešenih zadev je manjši za 3%. Upoštevati je potrebno, da je bilo v letu 1986 največje število novo prispelih zadev v primerjavi s predhodnimi leti (glede na leto 1985 za 1.224 zadev). Določeni premiki so bili storjeni na področju reševanja zadev iz prejšnjih let, kjer jebilostanjenadan 31.12. 1985 3.038 zadev, na dan 31. 12. 1986 pa 2.351. Ob tem je treba opozoriti, da so med nerešenimi zadevami vštete vse zadeve, ki so prispele in so v reševanju ne le upravne zadeve, ampak tudi informacije, spremljanja, navodila, delovna razmerja v delovnih skupnostih itd. Iz letnega poročila o stanju prispelih, rešenih in nerešenih zadev je razvidno, da je bilo po stanju 31/12-1986 rešenih 18.383 zadev, prispelo je 17.634 zadev, za rešitev je oštalo 5.378 zadev. Reaktivirane zadeve so sicer označene skupaj z nerešenimi zadevami iz prejšnjih let, vendar to ne pomeni, da je zadeva že več let v reševanju. Reaktivirano zadevo v letu 1986 je šteti kot zadevo iz leta 1986, le da se v tem primeru nova vloga knjiži na evidenčno številko prejšnjega spisa. Največje število nerešenih zadev ima komite za urejanje pro-stora in varstvo okolja in sicer 2290 zadev, ima pa tudi velik pripad novih zadev. Od 2290 nerešenih zadev je približno polovica takih, katerih postopki se vodijo po ZUP, ostala polovica zadev pa se s področja urbanizma in civilno pravnih razmerij, za katere se uporabljajo drugi zakoni in predpisi. Le-ti določajo različne roke reševanja zadev. Točno število zadev po ZUP bo mogoče ugoto-viti z vpisniki reševanja upravnih zadev, ki jih je potrebno, po sklepu izvršnega sveta, obvezno voditi od leta 1987 dalje. Uprava za družbene prihodke ima 1927 nerešenih zadev. Od skupnega števlla 1927 nerešenih zadev je 1366 zadev s področja izterjave davkov in prispevkov, upravnih in sodnih taks in denar-nih kazni, ki se ne evidentirajo in ne vodijo po ZUP, 528 zadev, ki se jih rešuje po ZUP, 33 pa je splošnih zadev. Do konca leta je bilo rešenih še 410 zadev, vendar niso bile napisane in odposlane občanom in se tako štejejo med nerešene zadeve. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo ima 739 nere-šenih zadev. Nerešenih zadev, ki se jih rešUje po ZUP, je 580. Največje število nerešenih zadev je s področja obrti, gostinstva in trovine in sicer 670 zadev. Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo ima 39 nerešenih zadev, od tega se 18 zadev vodi po ZUP, ostalih 21 zadev pa so statistična poročila, potrdila in dr. Komite za družbene dejavnosti ima skupaj 84 nerešenih zadev. Zadeve borcev in invalidov NOV se rešuje hitro in ažurno in se jih hrani v dosjejih v upravnem organu. Družbene denarne pomoči, teh zadev je 56, se po prenehanju pravice zaključi in arhivira. Sekretariat za občo upravo in proračun ima 94 nerešenih zadev in sicer 62 zadev s področja računuvodstva in 32 zadev s področja splošnega pisarniškega poslovanja. Sekretariat za Ijudsko obrambo ima 16 nerešenih zadev iz leta 1986. Sekretariat skupščine ima 26 nerešenih zadev, vse iz leta 1986. Od tga je 19 zadev s področja komisije za odlikovanja in komisije za prošnje in pritožbe. Sekretariat izvršnega sveta ima 29 nerešenih zadev. Kadrovska služba ima 134 nerešenih zadev. Največje število nerešenih zadev je s področja dela in delovnih razmerij in sicer 76 zadev, kadrovska služba ima 23 zadev, ki so dejansko rešene, ker pa razpisni postopek še ni končan, spis ni zaključen. PKEGLED STANJA REŠEVANJA LADEV V OBDOBJU OD 1.1. do Jl.12.1986 OboinEki upravni orcani . o • 3 -2 « "Siil n C • S «> a> b * L S) j2 oziroma strokovne elužbe o Ž p. " V « . h 8 g> 2 3 n §* o « § 3 5lu 5 c >ffl SKUPAJ OPOMBA *~——«——— p,o*-* »to^ri . -tJ p. i< 1-3 h o a q >tj x: u u* u U ±> u >*t r, w 1 *, „ ' tiO-r-t« BOO6H) .^ ~ M >o t. 3 -H X 2 M > V TJ3 »/ S e t> 1 11 B E. B^ O^ OGCftid rtrH O P. C O *O ^&H>^Jii-HcON WO-H 3 -O p. CA W tO-HW fcdffl Stanje nerešenih zadev 31.12.1985 763 76 2<*95 72 2 118 2322 j8 56 185 612? Prejete zadeve od 1.1. do 31.12.19S6 1277 306 3'*3'* ^53 ^733 207 7178 158 113 355 16211* Reaktivirane zadeve 59 7 958 9 - 9 263 9 M» 62 1420 S K U P A j 2099 389 6887 531* ?735 33*t 9763 205 213 602 23761 Rešene zadevo do 31.12.1986 - ekupaj 1360 305 '¦Sg? ^ >719 2^0 7836 179 184 ^68 18383 iz prejšnjih let 59!» 70 1733 89 2 76 2271 V) 87 186 5207 iž leta 1986 766 235 28l"» ^6 5717 164 5565 130 97 282 13176 Etanje nereženih zadev 31.12.1986 - skupaj 739 81* 2290 39 16 91* 1927 26 29 131* 5378 riihW&&aiiL Mei% 228 " l6?0 U 0 51 311* 0 13 61 2351 -------------------------------------------------------------------------------------r—--------------------¦----------------------------------------------—————------------ iz leta 1986 511 71 62O 38 16 1*3 1613 26 16 73 3027 PEEGLED RESEVANJA ZADEV OBCINSKIH UPRAVNIH ORGANOV IN STROKOTOIH SLUŽB LJUBLJANA VIČ RUDNIK 1981 - 1986 ZAP. ŠT. L E T 0 1981 1982 1983 1981* 1985 1986 1. Stanje nerešenih zadev iz preteklega leta 2\ Prispele zadevo 3. Skupaj za reševanje 1*. Rešene zadeve 5. Nerešeae zedeve St. * Št. 16.979 17.007 33.986 15.081* i+i* % 18.902 56* 18.902 14.237 33.139 19.785 60 % 13.354 40 % 13.354 11.072 6.976 6.127 12.522 25.876 14.804 57 % 11.072 43 # 15.082 16.410 17.634 26.154 23.386 19.178 73 % 6.976 27 % 17.259 74 % 6.127 26 % 23.761 18.383 77 % 5.378 23 % b) OKVIRNI ŠTEVILČNI PRIKAZ REŠEVANJA ZADEV V POSA-MEZNEM UPRAVNEM ORGANU Komite za družbeno planiranje in gbspodarstvo Na področju obrtne dejavnosti je bilo izdanih 195 obrtnih dovoljenj, 119 priglasitev popoldanske dejavnosti, 106 odjav obrtne dejavnosti in 91 odjav postranske dejavnosti. Izdanih je bilo 906 potrdil o statusu obrtnika ter drugih različnih potrdil povezanih z ugotovitvenim postopkom, ki imajo po vsebini zna-čaj javne listine, ne štejejo pa se za upravno stvar. Na področju delovnih razmer je bilo izvedenih 2524 registracij, to je: registra-cij delovnih pogodb za delavce pri zasebnikih 914, registracij odjav delavcev 740, registracij dodatkov in sprememb delovnih pogodb 870, rešenih je bilo tudi 37 upravnih zadev, ki se nanašajo na reševanje manjših sporov iz delovnega in štipendijskega raz-merja. Na področju statističnih nalog je bil izpolnjen statistični obra-zec ERO-1 za skupno 2300 obrtnikov. Opravljene so bile druge statistične naloge (raziskovanja o obrti, samoprispevku, delu poravnalnih svetov, o zgrajenih stavbah, lokalnih cestah in mostovih, o elementarnih nesrečah). Komite za družbene dejavnosti Na izvajanju zakona o naravni in kulturni dediščini so bile izdane 4 odločbe in 45 dovoljenj za izvoz delov kulturne dediš-čine ter 1 ugotovitveni sklep o oprostitvi plačila samoprispevka III. Za izvajanje odloka o prizvanalninah udeležencev NOV in zakona o varstvu družinskih članov oseb v obvezni vojaški službi ter izvajanje zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov je bilo izdano 2430 odločb, vodenih 360 postopkov za zdraviliško klimatsko zdravljenje, izdelanih 3020 obračunov in nakazil ter 1264 izpiskov in knjiženj. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja V oddelku za urbanizem in lokacije je bilo izdanih 494 lokacij-skih dovoljenj, 252 urbanističnih potrdil, 220 odločb o odmeri odškodnine za spremembo namembnosti, 22 odločb o odstrani-tvi objektov, 570 potrdil o namembnosti zemljišč, 184 razvrstitev črnih gradenj, 41 določitev funkcionalnega zemljišča ter 145 podaljšanj ali sprememb lokacijskega dovoljenja. V oddelku za gradbene in komunalne zadeve je bilo izdanih 357 gradbenih dovoljenj, 106 uporabnih dovoljenj, 80 odločb o teh-ničnem pregledu ter 82 tehničnih pregledov, 2093 potrdil o pri-glasitvi gradbenih del, 34 vodnogospodarskih soglasij, 6 odločb o izselitvi, 6 deložacij, 7 sklepov o izvršbi, pregledanih je bilo 470 objektov ter 28 ogledov objektov, izdani so bili še drugi sklepi in odločbe v upravnem postopku. V premoženjsko pravni službi je bilo izdanih 94 odločb o dovolitvi pripravljalnih del, o razglasitvi nepremičnin, o izročitvi zemljišč, o priznanju prednostne pravice oziroma izgubi, o prenosu poslovnega prostora, o ustanovitvi služnosti, po 246. in 266. členu ZUP. Izdanih je bilo 47 sklepov po ZUP-u ter 2 izjavi, da so podani pogoji za ugotovitev splošnega interesa, opravljene so bile 102 ustne obravnave, 17 odškodnin-skih obravnav za sestavo škode in 13 odškodninskin obravnav z izdelavo predloga sodišču' za uvedbo nepravdnega postopka, izdanih je bilo 107 potrdil v zvezi s ponudbo odkupa stavbenga zeinljišča občini in 27 potrdil v zvezi s ponudbo kmetijskega zemljišča, izdelanih je bilo 23 raznih pogodb (kupoprodajnih, zakupnih, o prevzemu zemljišča itd.) Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo Izdanih je bilo 25 r -Iločb o priznanju statusa kmeta, 5 odločb o zaščiti oziroma izvzemu iz zaščite kmetije, 50 razveljavitev oz. sprememb arondacijskih odločb, 100 potrdil o opravljanju kmetij-ske dejavnosti kot edinega poklica, 480 potrdil o opravljanju kmetijske dejavnosti po 4. in 29. členu zakona o kmetijskih žemljiščih, 5 dovoljenj za krčenje in kolosek, 12 dovoljenj za spravilo, prevoz in uskladiščenje neobeljenega lesa, 4 odločbe o uvedbi komasacijskega postopka, 417 posameznih odločb in sklepov o javni razgrnitvi idejne zasnove, sklepi o imenovanju komasacijske komisije, 8 sklepov o postavitvi začasnih zastopni-kov o postopku komasacij, 6 odločb o višini odškodnine za izkoriščanje rudnin, 5 odločb o določitvi mesečne preživnine, 10 potrdil o družbeno organizirani modernizaciji kmetijskega gospodarstva, 10 odločb oz. dovoljenj za pripust plemenjakov. Sekretariat za Ijudsko obrambo V sekretariutu za Ijudsko obrambo je bilo opravljenih 60 nadzo-rov nad izvajanjem obrambnih in varnostnih načrtov, 190 izdela-nih poročil in informacij s tega področja, izdelana vojaško-poli--tična ocena, izvedenih je bilo 20 postopkov v zvezi z dajanjem mnenj o izpolnjevanju pogojev za upravitelje obrambnih in var-nostnih načrtov, posredovanih je bilo 60 pravnih tolmačenj vsem nosilcem obrambnih priprav v občini ter svetovanje in pravna pomoč v 75 primerih v zvezi z usposabljanjem in izvajanjem nalog v enotah in štabih civilne zaščite ter pri izdelavi načrtov opremlje-nja in v zvezi z usposabljanjem, izvedenih je bilo 10 mobilizacij v oborožene sile, 39 ažuriranj mobilizacijskih načrtov v krajevnih skupnostih, organizacija 9 planiranih vaj z vojaškimi obvezniki ter 1200 nudenj pomoči nosilcem obrambnih in varnostnih načrtov v zvezi z izdelavo načrtov, vročanjem strogo zaupnih dokumentov, spremljanjem poročil. Sekretariat za občo upravo in proračun Na evidenci spisov je bilo 294.417 sprejema evidentiranja in odpremljanja pošte, 414 tekočih metr. vodenja arhiva, urejanja in odbiranja, 17.992 arhiviranja vlog, 21.875 knjiženja vlog ter 23.883 izknjiževanja vlog, izdanih 84 potrdil po 172. členu ZUP, 763 zdravstvenih spričeval, 1.185 delavskih knjižic in 6.511 overi-tev raznih dokumentov. Na področju strojeplsja je bilo napisanih 9.873 zadev. Krajevni uradi so v tem letu opravili 5.812 nalog s področja pisarniškega poslovanja in 9.144 nalog s področja osebnih stanj. Uprava za družbene prihodke Na področju ihšpekcijske službe je bilo opravljeno 1.542 nad-zorstev nad poslovanjem davčnih zavezancev in finančnim poslo-vanjem družbenih in civilno pravnih oseb, ki je v zvezi z ugotavlja-njem davčnih obveznosti občanov. Izvršeno je bilo 1.100 pregle-dov zaključnih bilanc pri zavezancih, ki opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti, 824 preverjanj nepravilnosti prijavljenih davčnih in drugih obveznosti in kontrola neprijavljenih davkov ter 125 predlogov in vodenje postopka o prekrških. Pri nalogah službe izterjave in knjigovodstva je bilo izdanih 6.300 opominov po registraciji računov, 3.182 administrativnih oblik izterjave davkov in prispevkov, 45 rubežev, 4.793 izterjav, ki niso odmerjene na upravi, 7.456 izterjav davkov in prispevkov na terenu, 386 odpisov davkov in prispevkov, 550 potrdil o plačanih davkih, 73.500 reglstracij računov, 431 reševanj vlog in pritožb, 386 ugotovitev stanj za odpis družbenih obveznosti, 11 predlogov za vknjižbo zastavne pravice in 386 ugotovitev stanja za odpis družbenih obveznosti. Okvirni številčni prikaz reševanja zadev v strokovnih služb je razviden iz poročila o delu. Okvirni številčni prikaz reševanja zadev ni idenličen s prikazom rešenih in nerešenih zadev (tabelo), ker so primeri, ko je vloga obravnavana večkrat, vodi pa se pod isto številko ali določene vloge, informacije niso knjižene, ker jih ni potrebno knjižiti in v pregledu rešenih in nerešenih zadev niso zajete. III. POROČILO O DELU UPRAVNIH ORGANOV IN STROKOVNIH SLUŽB V LETU 1986 1. KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO V letu 1986 je občinski komite za družbeno planiranje in gospo-darstvo imel 10 sej komiteja, od tega 5 v prejšnji sestavi in 5 sej v novi sestavi. Udeležba na sejah je bila povprečno 74%. (v stari sestavi 78% udeležba, v novi sestavi 71% udeležba). Komite je skupno obravnaval 63 točk dnevnega reda (36 točk v stari sestavi, 27 točk v novi sestavi), seje pa so bile v DO Hoja (razprave o razvojnih možnostih), DO Mercator TOZD Dolomiti, DO Emona IPKO (o problematiki poslovanja in sanaciji te DO), Elektromontaži, TTL, Tovilu in v prostorih SO. Komite se je ob obravnavi resolucije o politiki izvajanja družbe-nega plana za leto 1987 sestal na skupni seji z občinskim odbo-rom Mestne gospodarske zbornice. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je opravil vse naloge, predvidene s programom dela in posredoval gradiva v obravnavo SO in IS skladno z njenim programom (za SO je bilo gradivo »Razvojne možnosti OZD, ki poslujejo z izgubo« prelo-ženo na leto 1987, ker OZD še nimajo dokončno oblikovanih razvojnih usmeritev). PLANIRANJE Po pravočasnem in vsebinsko poglobljenem delu pri pripravi Družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 so se tudi v prvem letu novega planskega obdobja nadaljevale številne naloge na področju planiranja. Težišče je bilo iz priprave planskih dokumentov na občinski in mestni ravni prenešeno na njihovo izvajanje in na spremljanje kakovosti plan-skih snovanj zlasti v OZD. Nadaljevalo se je delo pri dograjevanju dokumenta Ljubljana 2000 in regijskih srednjeročnih in dolgo-ročnjh planskih dokumentov, dokončno pa se je uveljavilo mesečno spremljanje izvajanja resolucije s politiko izvajanja družbenega plana v tekočem letu s predlaganjem ustreznih ukre-pov za realizacijo resolucije in poročanjem SO. Pri tem so ustvar-jalno sodelovali tudi drugi upravni organi in službe. V sodelovanju z IS in občinskimi DPO je komite za družbeno planiranje in gospodarstvo pripravlja! sestanke z OZD o snovanju njihovega razvoja in na njih sodeloval. Pri tem je pripravil kritične ocene stanja zlasti v OZD, kjer so k planiranju pristopili predvsem formalno - ali pa sploh ne. Komite je spremljal tudi uresničeva-nje dogovorov ob teh sestankih in zlasti manjšim OZD in KS nudil tudi pomoč pri pripravi planskih dokumentov. SPREMLJANJE GOSPODARSKIH GIBANJ Težišče dela je bilo ob spremljanju planiranja zlasti na področ-jih delitve dohodka, investicij, ekonomskih odnosov s tujino, preskrbe, drobnega gospodarstva in uveljavljanja raziskovalnih dosežkov. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je opravil nasiednje pomernbnejše naloge: - Komite je kvartalno spremljal uresničevanje družbenih usmeritev o razporejanju dohodka in po uveljavitvi interventnega zakona tudi tekoče presojal gibanje na področju razporejanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v posameznih OZD in predlagal odločitev IS. To je bila nova, neplanirana in časovno ter vsebinsko izredno zahtevna naloga. - Aktivno se je vključeval v akcije za zagotovitev pravočasne komunalne opreme industrijskih con na Rudniku in pri Dolgem mostu; sodeloval z investitorji in koordiniral njihovih aktivnosti ter sodeloval pri pripravi dokumentacije. Obsežne so bile naloge pri animiranju možnih investitorjev za novo cono na Škofljici in ostalih prostih površinah v občini. - Komite je aktivno pomagal pri gradnji enot drobnega gospo-darstva Alpine na Šentjoštu in Galvanotehnike Glinek ter sodelo-val pri uveljavljanju DO TIPRO, novoustanovljene DO, v katero je del svojega programa prenesel Inštitut za elektroniko in vakuum-sko tehniko. - Na področju trgovine se je zaostrila problematika trgovskih delavcev, kar je imelo za posledico težave pri zagotavtjanju pri-mernega obratovalnega časa. Na področju investicij so tekle aktivnosti zlasti pri gradnji trgovine na Viču, prenovi objekta in ureditvi trgovine v Pijavi gorici ter pripravah na gradnjo trgovin v Horjulu, Škofljici, na Golem in na Brezovici. - V zasebnem sektorju drobnega gospodarstva je komite aktivno sodeloval pri pripravah, pri gradnji in pri prodaji poslov-nih prostorov v centru drobnega gospodarstva ob Tržaški cesti. Objekt pomeni pomembno vzpodbudo za nadaljnji razvoj obrti v občini, za kar so zagotovljene tudi prostorske možnosti (zlasti za gradnjo delavnic). - Na področju turizma smo pripravili in izdali brošuro »Hodil sem po sto poteh«, turistični vodnik po občini. Vzpodbudili smo in sodelovali pri pripravi prvih dveh uspelih »Tednov viških gostincev« s prikazom najboljšega, kar premore viško gostinstvo. Krepi se turistična ponudba na Rakitni, povečalo se je število turističnih društev, pridobili smo novo turistično točko - kul-turno središče na Raščici, v rojstnem kraju Primoža Trubarja. - Z delom je pričela komisija za oddajo poslovnih prostorov pri izvršnem svetu, za katero obsežne strokovne naloge opravlja Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo s ciljem zagotovi-tve ustreznega opravljanja storitvenih dejavnosti glede na plan-ske opredelitve KS. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je pozorno spremljal položaj v DO Emonaprojekt, kjer je v letu 1986 prenehal začasni ukrep družbenega varstva, v OZD z izgubo (zlasti Hoja) in OZD z motnjami pri pridobivanju dohodka (Emona IPKO, Zmaga, KIP, IGO ARS Inženiring ter v OZD, kjer so v letu 1986 izvedli statusne spremembe (IBE, llirija Vedrog). OSTALE OBSEŽNEJŠE NALOGE: - izpolnitev statističnega obrazca ERO-1 za skupno 2300 obrt-nikov (nova naloga) - statisične naloge (raziskovanje o obrti, samoprispevkih, delu poravnalnih svetov, o zgrajenih stavbah, o lokalnih cestah in mostovih, o elementarnih nesrečah), - sodelovanje pri pripravah in izvedbi volitev in referenduma o samoprispevku. IZVAJANJE UPRAVNIH NALOG V letu 1986 je s področja obrti in gospodarskih upravnih podro-čij prispelo 1.093 upravnih zadev, s področja delovnih razmerij pa 37 upravnih zadev. Iz leta 1985 je ostalo nerešenih 499 upravnih zadev. Od 1.629 upravnih zadev je bilo v letu 1986 rešenih 1216 zadev, nerešenih pa je ostalo 413 zadev. Razlogi za nerešene zadeve so v velikem številu vlog v decembru, čakanju na inšpek-cijske preglede, potrdila o nekaznovanju, na odziv strank na povabilo k dopolnitvi vlog itd. Vletu 1986je upravni organ moral izven programa dela opraviti dve časovno obsežni nalogi, zato vseh upravnih zadev ni mogel rešiti v zakonitem roku. Zato je imelo prednost izdajanje obrtnih dovoljenj in vseh odločb, na osnovi katerih izhajajo druge pravice in obveznosti občanov. 2. KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Komite za družbene dejavnosti kot kolegijski organ je imel v letu 1986 8 sej. V drugem četrtletju je pričel delovati v novem sestavu, ki je usklajen z odlokom o spremembi odloka o sestavi občinskih komitejev in zagotavljanja pokrivanje vseh področij SIS družbenih dejavnosti. Komite sestavlja predsednik in 14 čla-nov. Prisotnost na sejah v preteklem letu je bila 62,5%. Člani so se aktivno vključevali v obravnavo gradiv, kar je omogočilo obliko-vanje ustreznih stališč in zaključkov k posameznikom obravnava-nim gradivom. Resolucijska opredelitev skupne porabe in inter-ventna zakonodaja sprejeta v juliju preteklega-,|sta sta na področju skupne porabe pogojevala obsežno problematiko, kar se je odrazilo tudi v aktivnosti samega komiteja. Komite za družbene dejavnosti kot upravni organ je s svojo strokovno službo pokrival štiri večja področja: - spremljanje izvajanja programov družbenih dejavnosti v ob-čini - izvajanje družbenega varstva udeležencev NOV in drugih vojn, njihovih družinskih članov ter vojaških invalidov - izvajanje strokovnih nalog za delovanje delegatskega sistema občinskih SIS družbenih dejavnosti - izvajanje del in nalog na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu. Izvajanja nalog je zahtevalo sodelovanje z ostalimi upravnimi organi in strokovnimi službami v občini, družbenopolitičnimi organizacijami kot tudi koordinacijo z upravnimi organi drugih občin v Ljubljani, mestnima komitejema za družbene dejavnosti, strokovnimi službarni SIS družbenih dejavnosti na nivoju mesta, ustreznimi republiškimi komiteji, s strokovno službo samopri-spevka III ter z organizacijami združenega dela s področja nego-spodarstva. Naloge opredeljene s programom komiteja, izvrš-nega sveta in skupščine je strokovna služba komiteja opravila pretežno v celoti in v opredeljenih rokih. V celoti niso bile oprav-Ijene naloge na področju varovanja naravne in kulturne dediš-čine, ker strokovne organizacije niso pripravile ustreznih gradiv. Medtem ko je bil na področju varstva udeležencev NOV in voja-ških invalidov planiran obseg nalog zaradi spfovedbe večkratnih valorizacij celo presežen. V prvi polovici preteklega leta so potekale aktivnosti na spreje-manju srednjeročnih planskih dokumentov. Pripravljeni so bili samoupravni sporazumi o temeljih planov samoupravnih Interes-nih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1986-90 ter dani v sprejemanje organizacijam združenega dela. To so najpo-membnejši planski dokumenti SIS, ki veljajo, ko jih sprejme večina organizacij združenega dela. Sprejeti sporazumi so osnova za pripravo vseh ostalih planskih dokumentov. Navedeni sporazumi so bili v potrebni večini sprejeti do vključno meseca maja. Za vse ostale organizacije, teh je bilo v občini 11, pa je občinska skupščina sprejela odlok in jih zavezala k plačevanju prispevkov. Tako so lahko SIS sprejele plane za tekoče leto šele v mesecu juniju. Na območju občine deluje 67 organizacij združenega dela s področja negospodarstva. Na oblikovanje celotnega prihodka teh organizacij vplivajo pretežno prihodki ustvarjeni s svobodno menjavo dela. Več kot 80% celotnega prihodka se ustvari s prilivom sredstev zbranih v samoupravnih interesmh skupnostih, ostalo pa preko neposredne menjave dela oziroma cen storitev od koristnikov storitev teh organizacij. Stanje in problematiko izvajalskih organizacij je komite spremljal preko obravnav poročil o poslovanju, poročil posameznih strokovnih organizacij in neposrednimi sestanki s predstavniki teh organizacij. Komite kot kolegijski organ je obravnaval poročila Zavoda SRS za šolstvo -OE Ljubljana za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega, srednješolskega izobraževanja kot tudi organizacij za usposab-Ijanje otrok in mladostnikov z motnjami vedenja in osebnosti in predlagal ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjklji-vosti. Ker se večino organizacij financira iz sredstev svobodne menjave dela, je potrebno poudariti problematiko skupne porabe. Sprejeti letni planski dokumenti SIS so izhajali iz resolu-cijskih usmeritev, da se obremenitev gospodarstva ne sme pove-čati. Tako so poprečne prispevne stopnje v globalu ostale na ravni doseženi v letu 1985. Takšna omejitev sredstev predstavlja precejšen problem za financiranje dejavnosti izvajalskih organi-zacij, saj se praviloma ob enakih realnih sredstvih povečuje število nalog, ki jih je potrebno sofinancirati. Tako so se v letu 1986 povečale obveznosti SIS na račun podaljšanja porodni-škega dopusta, izvajanja sprememb normativov v posameznih dejavnostih, izvajanja programa postopne izenačitve osbnih dohodkov sprimerljivimi v gospodarstvu, odpiranje novih objek-tov (kot npr. OŠ Kolezija, VVO Brdo v občini Ljubljana Vič-Rudnik). Vse programe je bilo moč sofinancirati le tako, da se je zagotavljanje sredstev za izenačevanje osebnih dohodkov izva-jalo izven resolucijskih okvirov. Sredi leta 1986 je bila pred izobraževalno skupnost postavljena tudi dodatna naloga, to je izvršitev programa sanacije srednjih šol v Ljubljani. Sredstva so se zagotovila iz sredstev Mestne izobraževalne skupnosti, amortizacije srednjih šol, Izobraževalne skupnosti Slovenije in dodatne 1% prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov v Ljubljani. Prispevna stopnja je bila obliko-vana dogovorno na mestni ravni in je pomenila dodatno obreme-nitev gospodarstva. Program najnujnejših sanacijskih del, ki je obsegal 22 objektov je bil 1. 9. 1986 opravljen 97-odstotno. Program večjih sanacij in dograditev pa se bo nadaljeval. Najpomembnejša naloga v preteklem letu lako po resoluciji kot planih SIS je bila postopna izenačitev osebnih dohodkov v nego-spodarstvu s primerljivimi v gospodarstvu. Dosedanji sistem indeksiranja ter določilo o 10% zaostajanju rasti osebnih dohod-kov v negospodarstvu, sta namreč povzročila precejšne zaostaja-nje osebnih dohodkov v teh organizacijah. Posledica tega je bil odliv kadrov, zmanjšana možnost pridobitve ustreznih kadrov v srednjih šolah in precejšnje nezadovoljstvo med delavci. Programe izenačevanje osebnih dohodkov so v skladu z repu-bliškimi navodili pripravile samoupravne interesne skupnosti in sicer tako, da bi izenačitev bila izvedena v letu 1986 do vključno meseca decembra. Programi se po zadnjfh podatkih uspešno izvajajo. Precejšeh problem pa je nastal pri tekočem usklajevanju osebnih dohodkov. Ocenjena rast osebnih dohodkov v gospodar-stvu tega leta je 110%, kljub temu da vemo, da je bila že ob devetmesečju presežena (115%). Posledica tega bo, da se bomo ob začetku prihodnjega leta ponovno znašli pred problemom neusklajenih osebnih dohodkov. V preteklem letu je bila posebna pozornost posvečena tudi Študentskemu centru. V tej organizaciji so do 1. 7. 1986 bili uvedeni ukrepi družbenega varstva. Ker niso bile izvedene vse naloge \z ukrepov, so bili na junijski seji sprejeti ureditveni ukrepi, ki so postavljali pred organizacijo naloge za naslednjih 6 mesecev, nujnih za odpravo motenj. Dosedanja poročila kažejo, da izvajanje ureditvenih ukrepov v redu poteka, tako da pričaku-jemo, da bo moč v začetku leta 1987 ukiniti tudi te ukrepe. Komite je v analiziranem obdobju posvetil veliko pozornosti tudi varovanju naravne in kulturne dediščine. Izvršnemu svetu in delegatski skupščini je predložil v sprejem po dvofaznem postopku tri odloke o razglasitvi delov naravne in kulturne dediš-čine v občini za kulturne in zgodovinske spomenike oz. naravno znamenitost. Intenzivno so potekala tudi prizadevanja za izselitev nasilno vseljene stranke v zgodovinskem spomeniku Paviljon ob Cesti dveh cesarjev. Objekt je bil začasno razglašen za kulturni spomenik, izdelan je bil projekt sanacije in zagotovljena sredstva za sanacijo. Nadalje je komite predložil v obravnavo tudi prikaz stanja in aktivnosti na področju nepremične naravne in kulturne dediščine v občini ter ustrezno gradivo za aktiven pristop in določitev primerne in perspektivne rabe gradov Turjak in Polhov Gradec z namenom, da se celovito pristopi k zagotovitvi ustrezne rabe teh dveh spomenikov. Pri razglašanju spomenikov oz. znamenitosti smo ugotovili, da se kažejo določene pomanjkljivosti oziroma nejasnosti. Tako niso izdelani enotni kriteriji za celo Slovenijo, katero dediščino bomo razglašali, potem je kljub sprejeti zakonodaji nejasen metodološki pristop pri pripravi strokovnih osnov za razglašanje, ni opredeijeno, katere objekte oz. območja razglaša občina, mesto oz. republika itd. Komite je dal za razrešitev teh nejasnosti ustrezne predloge in pobude tako na mestno kot republiško raven. V preteklem letu, ki je bilo tudi zadnje leto zbiranja sredstev za izvedbo programa samoprispevka III se je v komiteju nadaljevalo intenzivno delo pri koordinaciji in pospeševanju aktivnosti pri-prav oz. gradnje objektov iz tega programa. Lani sta pričela z dejavnostjo OŠ Kolezija in VVO Brdo. Od 12. objektov je ko/iča-nih in danih v uporabo 9, v zaključni fazi gradnje sta MKZ Rakitna in VVO Lavrica. ZP Škofljica pa je v pripravi na gradnjo. Zaradi neprestanih pritožb mejašev se je začetek gradnje zavlekel v leto 1987. Občinski operativni štab je imel v preteklem letu dve seji. V deJo je vključeval tudi gradbene odbore v krajevnih skupnostih. V skladu s programom dela izvršnega sveta in skupščine je komite podajal tudi ustrezna poročila o poteku priprav in gradnje teh objektov. V prvem polletju je komite nadaljeval v letu 1985 začete aktiv-nosti pri odpravljanju pomanjkljivosti na objektih iz programa samoprispevka II ter pri vodenju nadaljnjih aktivnosti pri postopku ureditve zemljiškoknjižnega prenosa objektov samopri-spevka II in I. Čeprav so se izvajalske organizacije pri odpravlja-nju napak, kljub sprejetim dogovorom, srečevale z veliko nepri-pravljenostjo gradbenih organizacij, so le bili doseženi določeni rezultati. Veliko prepočasi pa se ureja zemljiškoknjižni prenos objektov na končnega uporabnika. Od ostalih investicij s tega področja je komite intenzivno vodil priprave za gradnjo Knjižnice Prežihov Voranc, Mladinskega doma Malči Belič ter sanacije ZP Ig. Čeprav sta bili Knjižnica in ZP Ig prednostni investiciji v preteklem letu, pa aktivnosti prepo-časi potekajo. Na področju osnovnega šolstva so bila usklajeva-nja za pripravo v letu 1987 pričetih investicij prizidkov k OŠ Velike Lašče in Horjul. Investicije se še niso pričele zaradi sprejetega interventnega zakona o prepovedi negospodarskih investicij. Poleg navedenih investicij se pojavlja na novo vprašanje pro-storskih pogojev podružničnih šol, predvsem PŠ Rob in PŠ Turjak. Problem je zelo pereč, vendar pa investiciji nista vključeni v planske dokumente SIS za izobraževanje niti ne matične šole. Strokovno-organizacijska dela za SIS družbenih dejavnosti so bila v preteklem letu intenzivirana. V prvem polletju je bila teža dela na organizacijskih zadevah za konstitutivne seje skupščin SIS, ki so bile v maju. Predvsem pomembno je bilo kadrovanje delegatov za najodgovornejše funkcije v SIS in sestava organov SIS. Zaradi praviloma prepozno sprejetih usmeritev od republike je bilo otežkočeno sklicevanje sej skupščin skupnosti. V kolikor so bile skupščine sklicane, so se praviloma gradiva spreminjala na sami seji. V večini primerov pa so gradiva obravnavali in spreje-mali odbori za svobodno menjavo dela pri posameznih skupšči-nah. Le-ti so imeli namreč pooblastila skupščin, da sprejemajo planske dokumente, v kolikor se prispevne stopnje ne zvišujejo. Izvajalske organizacije so zelo kritične do takega načina spreje-manja pomembnih dokumentov in so že izrazile svoje nezado-voljstvo. Zato bi bilo nujno, da se v bodoče pravočasno dogovori o okvirih, v katerih bodo delovale OZD družbenih dejavnosti ali spremeni zakonodaja, tako da bodo postopki poenostavljeni. V analiziranem obdobju so skupnosti imele 18 sej skupščin in 150 sej ostalih organov. Planiranih je bilo skupaj 144 sej. V referatu za varstvo borcev NOV in vojaških invalidov se je s sprejetjem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev obseg del povečal. Sprememba zakona je bila izvedena zaradi slabšanja gmotnega položaja vojaških invalidov in družin padlih borcev. Ustreznejše rešitve gmotnega položaja borcev NOV ureja tudi Družbeni dogovor o priznavalninah udeležencev NOV in odlok o priznavalninah udeležencev NOV, ki ju je skupščina občine sprejela v septembru, veljati pa bosta začela po podpisu vseh pooblaščenih predstavnikov udeležencev in objavi v urad-nem listu, kar bo v prvih mesecih tega leta. Zaostrene življenjske razmere narekujejo reševanje gmotnega položaja udeležencev NOV po 9. 9. 1943. Problemi so nastajali pri zdraviliško-klimatskem zdravljenju, ker se zagotavljanje sredstev zmanjšuje, cene v zdraviliščih pa so v prekomernem porastu. Za izvršni svet in skupščino je bilo pripravljeno poročilo z nakazaaimi aktivnostmi za reševanje odprtih vprašanj. Glede na nekatero prerečo problematiko je bilo dogovorjeno, da se ustrezno gradivo pripravi za obravnavo tudi na mestnem nivoju. Na področju obrambnih priprav smo izvajali ažuriranje obrambnih načrtov negospodarskih, organizacij po metodologiji in izvajali naloge v dodelavi obrambnega načrta komiteja. Ažuri-rali smo politično varnostno oceno po področjih družbenih de-javnosti. 3.KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Komite za urejanje prostora in varstvo okolja je imel v letu 1986 10 sej, od tega šest v stari sestavi in štiri v novi sestavi. Na teh sejah je obravnaval 106 gradiv, od katerih jih je 79 posredoval v nadaljnjo obravnavo izvršnemu svetu Skupščine občine. Poleg tega je izvršnemu svetu posredovai še 43 gradiv s področja premoženjsko pravnih zadev (38 oddaj zemljišč za gradnjo, 5 drugih premoženjsko pravnih zadev). Udeležba na sejah komiteja v stari »estavi ni bila zadovoljiva (okrog 50%), medtem ko je udeležba na sejah komiteja v novi sestavi dobra (65%). Na sejah so poleg članov komiteja sodelovali še predstavniki strokovnih organizacij, prizadetih KS ter delovnih organizacij. Razen gradiv, ki jih je pripravil komite v sodelovanju s strokov-nimi inštitucijami, je obravnaval še nekatera gradiva v zvezi z zadevami, ki so v pristojnosti mesta (odloki s področja urejanja prostora, stavbnih zemljišč, nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, komunale, pokopališč, prometa, itd). S področja urejanja prostora je komite pripravil za obravnavo in sprejemanje 7 prostorskih izvedbenih aktov in sicer: - ZN za območje VP-6/1 (VP-4) Plutal - ZN za muzej revolucije VI 2/8 - LN za Kardeljevo cesto - ZN sprememb in dopolnitev za VS-3/2 (VS-6) Grba (garaže + zaklonišča) - ZN za območje VS 4/4 (RS-5) Lavrica * - ZN za VS 9/10 Škofljica - UN za območje VS 2/1 Krakovo ¦ ' - LN za čistilno napravo Rob. Poleg tega je pripravil še odlok o ugotovitvi skladnosti LN in UN s prostorskim delom družbenega plana in odlok o ugotovitvi skladnosti PIN in PUP s prostorskim delom družbenega plana ter sodeloval pri pripravi prostorskega dela družbenega plana občine za obdobje 1986-1990. Na premoženjsko pravnem področju je komite v preteklem letu predvsem pridobival stavbna zemljišča na območjih urejanja RS-1, RS-2 in RP-2. Nadaljevale pa so se tudi aktivnosti v zvezi s pridobivanjem zemljišč za potrebe gradnje muzeja revolucije ter Kardeljeve ceste. Komite je obravnaval poročila, programe dela, rebalanse pla-nov, plan ter planske dokumente SIS materialnih dejavnosti, v kolikor so se nanašali na območje občine Vič-Rudnik. Tako je med druglm obravnaval gradiva, ki so jih posredovale Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin, Območna vodna skupnost Ljublja-nica-Sava, Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Vič-Rudnik in Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana. Obravnavana so bila tudi poročila delovnih organizacij v zvezi z nalogami za katera so ppoblaščene (ZIL TOZD Urejanje stavb-nega zemljišča), poročila v zvezi s problematiko gradnje (Ig, Peruzzijeva, Jurčkova pot, Golo-Zapotok). Nadalje je komite obravnaval gradiva v zvezi z investicijskimi programi urejanja stavbnih zemljišč (Grba) ter določitvijo stroškov urejanja (Žič-nica). Komite je sodeloval še z drugimi upravnimi organi občine pri razreševanju različne problematike (komite za družbeno planira-nje in gospodarstvo, komite za družbene dejavnosti.sekretariat za Ijudsko obrambo, uprava za družbene prihodke itd.). Zelo intenzivno je bilo sodelovanje tudi z mestnimi upravnimi organi (komite za urbanizem, komite za komunalne dejavnosti, promet in zveze, komite za stanovanjsko gospodarstvo) ter strokovnimi inštitucijami (ZIL, TOZD Urbanizem, TOZD Urejanje stavbnih zemljišč, Zavod za družbeno planiranje Ljubljana itd.). Delavci komiteja so tudi kot člani aktivno sodelovali v delu mestnega komiteja za urbanizem ter komiteja za stanovanjsko gospodarstvo in strokovnih teles na nivoju mesta. V tem letu smo nadaljevali z uvajanjem oziroma izvajanjem novo sprejete prostorske zakonodaje. Pri tem smo razreševali perečo problematiko financiranja pro-storsko izvedbenih aktov tako prostorsko ureditvenih pogojev kot tudi prostorsko izvedbenih načrtov. Radi prenehanja veljavnosti GUP mesta Ljubljane investicij ni možno reševati neposredno na podlagi izdelane lokacijske doku-mentacije, temveč mora biti pred izdelavo lokacijske dokumenta-cije izdelan ustrezen prostorsko izvedbeni akt ter sprejet po predpisanem postopku ter objavljen v uradnem listu SRS. Tako da bo skoraj 1 leto in pol nemogoče izdajati lokacijska dovoljenja, ker ni formalno sprejet PUP. Naslednja problematika s katero smo se ukvarjali v letu 1986 je ustanovitev sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane ter formira-nje služb tega sklada. Ker te službe niso ustanovljene, sklad operatitfno ne deluje, kar povzroča velike težave tako pri delu izršnega sveta, upravnega organa kot tudi pri pooblaščeni organizaciji ZIL, TOZD Urejanje enota Vič-Rudnik. Delavci komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja so v letu 1986 sodelovali pri razreševanju posledic izrednih razmer vsled neurja. Za zagotovitev potrebnih sredstev so ocenjevali nastalo škodo na objektih in poročali o stanju na stanovanjskih, družbenih in drugih objektih. Veliko problemov nam je in nam še povzroča uresničevanje Odloka o stavbnih zemljiščih s katerim je predvideno, da investi-torji plačujejo pred izdajo gradbenega dovoljenja sorazmerni del stroškov za pripravo in sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnih zemljišč. Planirana bazna cena znaša po odloku 39.900,00 din/m2, revalorizirana na koncu ieta 1986 pa še 70.000,00 din/m2 neto letažne površine. Jasno je, da tako visoke finančne obremenitve povzročajo velike težave tako družbenemu kot tudi privatnemu sektorju. Čedalje večja je tudi problematika nedovoljenih gradenj, ki so zaradi vedno bolj zahtevnih postopkov in vedno večjih finančnih bremenitev v porastu in kot take predstavljajo ne samo urbani-stični problem temveč socialni problem oziroma preraščajo celo v nacionalno problematiko. Neposredno na to je vezana problematika priključevanja teh objektov na minimalno komunalno opremo (voda, elektrika, makadamska cesta). V letu 1986 smo razreševali problematiko izdelave PIA pred-vsem v tistih delih občine, na katerih ni bilo možno izdajati lokacijskih dovoljenj. S prenehanjem veljavnosti Generalnega urbanističnega programa je nastopila problematika izdajanja lokacijskih dovoljenj v mestnem območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. Zato smo pričeli načrtovati izdelavo prostorsko ureditve-nih pogojev za mestno območje, da bi s tem omogočili izvajanje investicij. Sama izdelava PUP-a pa je vezana na finančne in časovne težave. Potrebna so znatna finančna sredstva, ki jih zagotavljamo v proračunu občine. 4. KOMITE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PRESKRBO V letu 1986 je imel komite 6 sej na katerih je bilo obravnavanih 83 gradiv. Povprečno se je sej komiteja udeležilo 8 članov komi-teja, kar predstavlja 73% udeležbo Zaradi stalne odsotnosti predstavnika Biotehniške fakultete, VTOZD za agronomijo je bil s strani te organizacije predlagan in imenovan nov član, ki se sej redno udeležuje. Glede na izredno razvejano problematiko, ki je prisotna v kmetijstvu, gozdarstvu in veterini na obmorju občine lahko naloge, ki jih je komite izvajal v letu 1986 razmejimo po nasled-njih področjih: a) kmetijsko prostorsko ureditvene operacije in usposabljanje slabših kmetijskih zemljišč za intenzivnejšo kmetijsko proiz-vodnjo; b) raba tiružbenih zemljišč; c) dvig živinorejske proizvodnje in zdravstveno varstvo živali; d) politika intervencij v kmetijstvu; e) spremljanje realizacije resolucijskih ciljev; a) Na področju izvajanja kmetijskih prostorsko ureditvenih operacij ter usposabljanja slabših kmetijskih zemljišč je komite opravil vrsto nalog od priprave dveh odločb za uvedbo komasa-cijskega postopka (Horjul, Ig-Dobravica) in odloka za uvedbo melioracijskega postopka (Resnik) pa do samega izvajanja in vodenja komasacijskih postopkov, ki so zahtevali maksimalno angažiranost vseh delavcev komiteja. Izvajanje komasacijskih postopkov je potekalo v skladu s ter-minskim planom, kljub temu pa so se pri izvajanju komasacije v Horjulski dolini pojavile težave, ki izvirajo iz slabo izvedenih melioracijskih del na delu zemljišč v Horjulski dolini. Mnenja smo, da je potrebno v tem primeru zaostriti odgovornost izvajatca melioracijskih del t.j. Obrtne zadruge »14. oktober« in Gornje Radgone, ki mora sanirati stanje oz. je dolžnost investitorja melioracije in komasacije (KZ Ljubljana), da sanira stanje na račun izvajalca. To poudarjamo zaradi tega, ker je izdaja odločb o novi razdelitvi zemljišč v komasacijskem postopku vezana na tehnični prevzem melioracije. Zato bi vsaKo zavlačevanje dokončne ureditve melioracije pomenilo, da lastn^ki kmetijskih zemljišč v letu 1987 ne bi pravočasno dobili svojih zemljišč, s čimer bi bila motena njihova proizvodnja. Poleg tega se je komite vključeval v pripravo programa uspo- sabljanja zaraščajočih kmetijskih površin za kmetijsko proizvod-njo, ki je v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Ljubljana že priprav-Ijen za območje KZ Velike Lašče. Ker je pri pripravi tega dela programa sodelovala tudi Kmetijsko zemljiška skupnost ter pospeševalna služba KZ Velike Lašče, so že doseženi pozitivni rezultati, medtem ko s pripravo programa za območje, ki ga pokriva KZ Ljubljana, TZO Vič zaradi slabšega sodelovanja pospeševalne službe ne moremo biti zadovoljni. Določen napredek je bil dosežen tudi na področju urejanja odvodnih jarkov na Ljubljanskem barju, kjer je bilo doseženo operativno usklajevanje med VGP Hidrotehnik, lastniki jarkačev in krajevno skupnostjo zlasti na območju KS Podpeč-Preserje. Zaradi hitrega zaraščanja jarkov pa bi veljalo v okviru finančnega plana OVS Ljubljanica-Sava zagotoviti več sredstev za vzdrževa-nje, ker bo le tako možno realizirati program pospešenega čišče-nja jarkov, ki je opredeljen s srednjeročnimi planskimi doku-menti. b) Na področju rabe družbenih zemljišč ugotavljamo, da so bila s strani komiteja razrešena vprašanja njihove rabe in lastnin-ski oz. zakupni odnosi na melioracijskih območjih. Ni pa še v celoti realiziran sklep skupščine občine, da se lahko dajejo druž-bena zemljišča v zakup kmetom kooperantom. Razlog za tako stanje je predvsem v veliki obremenjenosti pospeševalcev KZ Ljubljana, TZO Vič, spremembah v naravi in katastru ter nenazad-nje v nekaterih vprašanjih odnosov med KZ Ljubljana in Ljubljan-skimi mlekarnami, TOZD Posestva, ki so bila razrešena šele ob zaključku leta. Glede na navedeno ocenjujemo, da bo raba družbenih zemljišč urejena v letu 1987. c) Dvig živinorejske proizvodnje ter zboljšanje zdravstvenega varstva živali v tem srednjeročnem obdobju temelji predvsem na izboljšanem selekcijskem delu, izboljšanju kvalitete krme ter pre-ventivnih zdravstvenih ukrepih. S sodelovanjem komiteja je bilo doseženo boljše sodelovanje med ustreznimi službami kmetijskih zadrug, Veterinarskega zavoda »Krim« ter Kmetijskim zavodom Ljubljana. Pomembno pa je tudi to, da so bili vsi programi s tega področja sprejeti in financirani iz sredstev SIS za intervencije v kmetijstvu in preskrbi občin mesta Ljubljane. Zaradi nezadostne pripravljenosti in sodelovanja pospeševal-nih služb kmetijskih zadrug pa ni bila realizirana naloga vzposta-vitve celovite evidence stanja in strokovnih ukrepov pri večjih tržnih proizvajalcih, ki je nujna predvsemzaradi kvalitetnega strokovnega dela na tem področju. / To nalogo bo potrebno realizirati v letu 1987. { d) Poleg osnovnih programov t. j. regresiranja družbeno orga-nizirane tržne proizvodnje kmetijskih pridelkov, sofinanciranja dela pospeševalne službe, regresiranja nabave semen in gnojil, ter usposabljanja manjših kompleksov kmetijskih zemljišč so bili v preteklem letu na pobudo kmetijskih organizacij in Veterinar-skega zavoda »Krim« sofinancirani tudi drugi programi, ki naj bi prispevali k strokovnemu ter količinskemu dvigu in izboljšanju kvalitete kmetijske proizvodnje. Med temi programi velja zlasti omeniti program prenosa znanja v proizvodnjo, ki ga izvaja KZ Ljubljana v sodelovanju z Biotehniško fakulteto ter programa • preventivnega zdravstvenega varstva živali in izboljšanja kvalitete mleka, ki ga izvaja LM, TOZD Posestva. Zlasti programi, ki jih izvaja TOZD Posestva so dali zelo pozi-tivne rezultte, ki se kažejo predvsem v večji proizvodnosti krav in manjši umrljivosti novorojenih telet. Ugodni so tudi rezultati prenosa znanja v proizvodnjo, vendar se pri tem pojavlja več problemov, ki izvirajo predvsem iz tradici- '' onalističnega pristopa zasebnih kmetov k organizaciji proizvod- nje. Iz navedenega razloga je zelo težko pridobivati kmete, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri programu. To zavezuje pospeševalne službe kmetijskih zadrug, da bodo izboljšale informiranost kmetov o sodobnejših tehnoloških postopkih zlasti pa o rezulatih programa na območju občine. e) V preteklem letu je komite tekoče spremljal izvajanje resolu-cijskih ciljev. Zaradi neugodnih rezultatov kmetijske proizvodnje je bil pripravljen program aktivnosti za realizacijo kmetijske poli-tike v srednjeročnem obodbju s konkretnimi nalogami in nosilci. Komite bo zagotovil redno tromesečno spremljanje izvajanja programa, predvsem pa zahteval odgovorno izvajanje sprejetih 14 obvez in nalog, kar je predpogoj za realizacijo srednjeročnih planskih cijev. OSTALE NALOGE Med tovrstnimi nalogami velja omeniti predvsem sodelovanje delavcev komiteja v komisijah za elementarne nesreče (žled, vetrolom) ter pripravo poročil oz. elaboratov o obsegu škod, ki so občino prizadele v preteklem obdobju. Poleg tega je komite opravil vrsto usklajevanj s kmetijskimi in gozdnogospodarskimi organizacijami. Z mestnimi upravnimi organi in organizacijami ter upravnimi organi občin mesta Ljubljane pa smo usklajevali stališča na področju politike intervencij v kmetijstvu in porabi hrane, organi-ziranja in delovanja veterinarske službe ter priprave odlokov s področja veterinarstva. V okviru izvajanja nalog komiteja so bili njegovi delavci precej angažirani tudi pri delu komisij s področja kmetijstva npr.: za licenciranje plemenskih živali, ugotavljanje statusa kmeta ter obdelave kmetijskih zemljišč. Poleg tega pa so bila pripravljena tudi vsa statistična in druga poročila, ki jih je komite dolžan pripraviti za Zavod za statistiko SRS oz. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poleg tekočega reševanja vlog občanov in v zvezi s tem pove-zanih upravnih nalog smo v celoti rešili zadeve iz preteklih let obenem pa uvedli postopek za 1300 kmetij, ki so nedeljive po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kme-tijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Uradni list SRS, št. 1/86). Dolg in zahteven ugotovitveni postopek pri sled-njih pa je tudi razlog, da se del upravnih zadev prenaša v leto 1987 kot nerešene zadeve. Sprememba zakonodaje na področju urejanja prostora, goz-darstva in kmetijstva vpliva na to, da se povečuje obseg upravnih in strokovnih nalog komiteja. Kot primer navajamo potrdila, da so prosilci za davčne olajšave vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, odločbe o nedeljivosti kmetij, priprava prbstorsko izvedbenih aktov za izvajanje melioracij in komasacij, potrjevanje letnih gozdnogospodarskih in dajanje mnenj k 10-letnim gozdno-gospodarskim načrtom. , * 5. SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO Sekretariat za Ijudsko obrambo je individualni upravni organ, ki je zadolžen za opravljanje nalog izhajajočih iz Zakona o splošni Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti, podzakonskih predpi-sov, usmeritev Republiškega sekretariata za Ijudsko obrambo, skladno s programi Izvršnega sveta skupščine občine, Sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito ter Občin-skega komiteja za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samo-zaščito. Skladno s programom dela za leto 1986 je sekretariat za Ijud-sko obrambo opravljal zlasti naloge na področju izdelave in ažuriranja obrambnih in varnostnih načrtov, organiziranja uspo-sabljanja in opremljanja civilne zaščite, mobilizacijskih zadev, usposabljanja prebivalstva, upravnih zvez, usmerjanja mladine v vojaške šole in obrambne poklice, nabornih zadev ter narodne zaščite. Za realizacijo nalog na navedenih področjih so bila izdelana številna gradiva in dokumenti, ki so bili predloženi v obravnavo in sprejem Izvršnemu svetu, Svetu za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, štabu za civilno zaščito. Izvršni svet je obravnaval: vojno-politično oceno občine, poli-tično-varnostno oceno, poročilo o stanju obrambnih in varnost-nih priprav v krajevnih skupnostih, oceno stanja civilne zaščite, poročilo o aktivnostih po nesreči v jedrski elektrarni v Černobilu, zaključno poročilo o dopolnjevanju obrambnih načrtov v letu 1986, osnutek formacije voda za zveze in kriptozaščito, oceno ogroženosti občine pred nevarnimi snovmi, informacijo o posle-dicah neurja 23. 8. 1986, temelje koordinacijskega načrta za izvedbo mobilizacije v Ljubljani, mobilizacijsko oceno občine Ljubljana Vič-Rudnik, delovni program za zagotovitev kako-vostne in pravočasne izdelave in ažuriranja obrambnih načrtov ter analizo vaje »Posredovanje ukaza - 86«. Nekatera od navedenih gradiv je obravnaval tudi Svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito. Na področju obrambnega načrtovanja smo na podlagi uveljav- Ijenega Odloka o enotni metodologiji in enotnih kazalnikih za izdelavo obrambnih načrtov in ustreznih ocen republiških uprav-nih organov v sodelovanju z ostalimi upravnimi organi opravili dopolnjevanje in ažuriranje obrambnih načrtov na vseh nivojih. Izdelane so bile ustrezne bilance in problemsko poročilo, ki je bilo posredovano Zavodu za družbeno planiranje SR Slovenije. Na področju civilne zaščite smo izdelali oceno ogroženosti od nevarnih snovi, ažurirana je bila splošna ocena ogroženosti občine z vidika civilne zaščite in izdelana je bila analiza stanja kolektivne zaščite. V sodelovanju z občinskim odborom Rdečega križa in občin-sko gasilsko zvezo smo pripravili in izvedli osnovni in dopolnilni pouk za enote prve medicinske pomoči in gasilske enote. Po končanem usposabljanju smo izvedli tudi ustrezno tekmovanje oziroma preverjanje znanja enot prve medicinske pomoči in gasilskih enot. Najboljša ekipa prve medicinske pomoči se je udeležila tudi republiškega tekmovanja. Opravili smo tudi določene organizacijske spremembe v občin-skem odredu civilne zaščite in odred kadrovsko okrepili z mlaj-šimi obvezniki. V Centru za obrambno usposabljanje na Igu smo izvedli usposabljanje za povetjniški kader združenega odreda, tehnično reševalne enote in oddelek za reševanje iz ruševin (kinologi). V skladu z veljavnimi materialnimi formacijami civilne zaščite smo na podlagi sprejetega programa realizirali nabavo opreme za štabe in enote civilne zaščite v krajevnih skupnostih in združeni odred. Posebno pozornost smo namenili dopolnitvi opreme za specializirane enote prve medicinske pomoči v tobačni tovarni. Skoraj vsa manjkajoča oprema je bila nabav-Ijena, nekaj naročene opreme pa bomo prejeli v letu 1987. Tudi v letu 1986 je bil dan poudarek nabavi opreme za RBK zaščito. Občinski štab za civilno zaščito se je sestal na štirih sejah, nekateri člani pa so se v letošnjem letu usposabljali v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah. V letu 1986 smo pripravili tudi osnutek Odloka o organiziranju in delovanju civilne zaščite; uskladili ukrepe za pripravljenost z mestnim štabom za civilno zaščito. Poleg tega smo uredili skla-dišča civilne zaščite. Komisija za požarno-preventivne preglede je opravila 10 pre-gledov. Na področju mobilizacije smo izdelali novo mobilizacijsko oceno občine Ljubljana Vič-Rudnik, na podlagi te dopolnili mobi-lizacijske načrte, predvsem pa načrt za mobilizacijo enot oboro-ženih sil. Načrt je bil pregledan in pozitivno ocenjen s strani Uprave vojaškega okrožja Ljubljana. V skladu s programom dela smo ažurirali tudi mobilizacijske načrte v krajevnih skupnostih, v desetih krajevnih skupnostih pa načrte prevozov glede na spre-membe načrtov Mestnega sekretariata za Ijudsko obrambo. Z Upravo vojaškega okrožja smo opravili tudi vajo prenosa in sprejema signala za mobilizacijo za enote oboroženih sil, opravili smo tudi pet mobilizacijskih vaj za oborožene sile. Tudi v letu 1986 smo kot leto poprej pripravili program za usposabljanje prebivalstva na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Organizirali smo seminar za izvajalce tega usposabljanja, v teku izvajanja pa nudili vso potrebno stro-kovno pomoč in ponekod tudi predavateljski kader. V letu 1986 se je tako usposabljanje izvajalo tudi v organizacijah združenega dela. Upravne zveze smo dopolnjevali z novimi sredstvi zvez ter zagotavljali vzdrževanje in popravila obstoječih sredstev. V letu, za katero poročamo je bila realizirana vsa predvidena nabava sredstev. Center zvez je bil opremljen z dopolnilnim napajanjem, ravno tako je bil opremljen rezervni center. Izvedena so bila dnevna, tedenska in mesečna preverjanja zvez ter usposabljanja vojaških obveznikov. Sprejeta je bila nova formacija enote za zveze in kriptozaščito. Pri usmerjanju mladih v vojaške šole in obrambne poklice smo se vključevali v vse aktivnosti na tem področju, pri čemer smo sodelovali s komisijo za usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice pri Občinski konferenci SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Naloge usmerjanja za šolsko leto 1987/88 so v teku. Na področju nabornih zadev smo v posamezne kategorije, rodove in službe kadrovali 564 nabornikov. Na podlagi mnenj krajevnih skupnosti in v sodelovanju s Postajo milice Vič ter Centrom za socialno delo občine smo pripravili končne predloge za obravnavo na koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL. Nabor smo zaključili v mesecu septembru z naborno komisijo, vsem nabornikom smo podelili vojaške knjižice. Pripadnikov narodne zaščite v letu 1986 nismo usposabljali, to usposabljanje je predvideno za leto 1987; opravljali smo vsa strokovna opravila v zvezi z imenovanji načelnikov narodne zaš-čite. V organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in dru-gih organizacijah smo opravljali strokovni nadzor in nudili pomoč pri izdelavi obrambnih in varnostnih načrtov. Poleg rednih nalog smo v letu 1986 opravljali tudi naloge, ki so bile postavljene z zahtevami drugih organov (seminar za študente FSPN - smer splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita, makro projekt - analiza stanja sistema splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v SFR Jugoslaviji, vaja »Posredovanje ukaza 86« itd.) ter druge naloge, ki so bile posledica požarov. elementarnih nesreč in podobno. 6. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO IN PRORAČUN Sekretariat za občo upravo in proračun je ustanovljen z odlo-kom občinske skupščine za opravljanje upravnih nalog s področja obče uprave in splošnih zadev, računovodstva, avto-matske obdelave podatkov, upravnega nadzorstva, organizacije dela, nalog iz pristojnosti krajevnega urada ter za opravljanje nalog, ki niso v pristojnosti drugih občinskih upravnih organov. Programirane naloge je sekretariat izvršil, opravil pa je tudi dodatne nal.oge, ki so bile naložene med letom. Oddelek za računovodstvo je po odloku o upravnih organih pristojen za finančno strokovna opravila za proračun in za zadeve, ki se nanašajo na sredstva za delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb ter na dohodek delovne skupnosti teh organov in služb. V tem letu je s svojega delovnega področja opravil naslednje naloge: sestava trimesečnih periodičnih obra-čunov za leto 1986 in zaključnih računov s poročilom za leto 1985, sestava osnutkov finančnih načrtov in rebalansa: za upravne organe in delovno skupnost teh organov ter za 7 SIS, sestava osnutkov in predlogov odloga o spremembah in dopolni-tvah odloka o proračunu za leto 1986, sestava osnutka odloka o proračunu za leto 1987, sestava odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna za leto 1985, izvrševanje vseh gotovinskih in brezgotovinskih izplačil ter raznih obračunov, vodenje material-nega poslovanja (obračuni amortizacije, revalorizacije), sestava mesečnih poročil o izvrševanju proračuna, sestava mesečnih, občasnih in letnih statističnih poročil, izpolnjevanje obrazcev za delavce v zvezi z najemanjem stanovanjskih in potrošniških poso-jil oziroma zaradi pridobitve raznih pomoči (šolanje, VVZ ipd.) in izpolnjevanje obrazcev za delavce, ki se upokojijo. Delovni program je oddelek v celoti izvršil, v skladu z novimi finančnimi predpisi pa je opravil tudi vrsto dodatnih nalog. Oddelek za splošne zadeve je po odloku o upravnih organih pristojen za naloge v zvezi s poslovanjem s spisi in evidenco spisov, za upravne zadeve, ki niso v pristojnosti drugih občinskih upravnih organov, za strojepisje, in za naloge v zvezi z ekonoma-tom in tehničnimi službami. Skozi vse letoje bilo strojepisno delo spremljano in evidenti-rano v skladu z uvedenimi delovnimi normativi. Doseženi rezultati so ugodni in za delavke stimutativni. Za odpravo zastojev pri delu in za normaliziranje dela je potrebno urediti ustreznejše delovne pogoje (novi kadri, poenotenje pisalnih strojev). EKONOMAT IN TEHNIČNE SLUŽBE: Kljub težavam pri nabavi rezervnih delov in servisiranju strojev je bilo zagotovljeno redno vzdrževanje strojev in naprav ter oskrba z materialom. V fotokopirnici je bilo izdelano 1.497.664 izvodov za potrebe upravnih organov in strokovnih služb ter za zunanje uporabnike. Vrsta del je bila opravljena tudi pri obnovi počitniškega objekta v Iškem Vintgarju. Poleg navedenih del so delavci te organizacijske enote oprav-Ijali še: hišniška dela, dela v telefonski centrali, vožnjo in vzdrže-vanje službenih vozil ter sprejemali naročila za najemnino dvoran 15 s snemanjem in drugimi naročenimi storitvami, čiščenje poslov-nih prostorov. Oddelek za AOP, ki je po odloku o upravnih organih pristojen za zadeve, ki se nanašajo na avtomatsko obdelavo podatkov za potrebe upravnih organov in strokovnih služb, je v tem obdobju izvajal in vzdrževal obstoječe obdelave, zagotavljal kontinuitete in arhiviral baze podatkov. Z delovnim programom predvidena preselitev v nove prostore in zamenjava računalniškega sistema (instalacija in pogon novega računalnika) v tem letu ni bila izvršena zaradi tehničnih težav pri urejanju novih prostorov. Potrebna računalniška oprema je bila nabavljena in bo inštalirana takoj, ko bodo pro-stori za to usposobljeni. Z omejenimi in pravzaprav skromnimi kapacitetami je oddelek v tem letu maksimalno izkoristil vse zmogljivosti sedanjega računalnika in opravil vrsto dodatnih nalog iz programa novega računalnika za potrebe davčnega, materialnega in finančnega knjigovodstva (prilagoditev obdelav davčnega knjigovodstva na sistem On-line, popravki programov in izpisov zaradi opustitve par, izboljšanje nudenja informacij, odprava ročnih obdelav, uvedba registra obrtnikov in spremljanje ter obračun obveznosti, inštalacija programov za zajem podatkov AOP mesta na podlagi lastnega koncepta za davke in prispevke od stavb, mestnega zemljišča, obrti in skupnega dohodka, vklju-čitev prispevka od mestnega zemljišča v analitiko, ažuriranje davčnih zavezancev in registra ulic, priprava pomembnejših podatkov in izpis na matričnem tiskalniku na delovnem mestu, dopolnitev aplikacije osebnih dohodkov, nov program za izpis registra osnovnih sredstev s kumulativami po kontih - po revalo-rizaciji). Poleg tega je bila izdelana vrsta informacij s področja delegatskega sistema. Z vsemi temi aktivnostmi so bile močno zreducirane obdelave na RRC. Krajevni uradi so po odloku o upravnih organih pristojni za zadeve s področja osebnih stanj, za zadeve v zvezi z javnim redom in mirom ter za zadeve, ki jim jih poverijo občinski upravni organi. Poleg navedenih nalog so bili vsi vodje krajevnih uradov vklju-čeni v postopek splošnih volitev in postopek referenduma za samoprispevek IV. (volilni seznami). Občanom so nudili pravno pomoč in jim sestavljali razna pisanja za uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti. Sestavljali so sezname in potrdila iz uradnih evidenc in izpolnjevali statistična poročila s svojega delovnega področja. Ob koncu leta so zaključili matične knjige in uredili njihove dvojnike. Z delovnega področja je bilo opravljeno nadzorstvo nad več spisi komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, urejena je bila evidenca odlokov iz leta 1986 in pregledana gradiva za izvršni svet ter poslovanje sprejemno informativne pisarne in evidence spisov. V tem obdobju je bila nudena predvsem stro-kovna pomoč in opozarjanje na nepravilnosti. Pri pregledu zadev je bila posebna pozornost usmerjena na nadzorstvo vročanja pisanj (odločb, sklepov, vabil) na pouk o pravnih sredstvih, na sestavo zapisnikov in potrdil o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca ter na pooblastila o vodenju upravnih postopkov. Delavci so bili opozorjeni na dosledno izpolnjevanje zakonske določbe, po kateri morajo stranko pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih odločbe oziroma skepa niso izdali v določenem roku in kaj bodo storili v prihodnje za izdajo odločbe oziroma sklepa na podlagi zahteve stranke. S tega delovnega področja je izvršni svet sprejel sklep in naročil obvezno vodenje vpisnika o reševanju upravnih zadev za vse upravne organe in pooblaščene organizacije (Center za socialno delo), kar naj bi prispevalo k učinkovitejši kontroli reševanja upravnih zadev. V tem letu so bili delavci aktivno vključeni v pripravo splošnih volitev in v postopek referenduma za samoprispevek IV. 7. UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE Uprava za družbene prihodke je individualni upravni organ, ki deluje na podlagi zakona o upravah za družbene prihodke, zakona o davkih občanov in drugih predpisov. Uprava za družbene prihodke je za sejo izvršnega sveta pripra-vila 34 gradiv - med drugim je izvršni svet mesečno spremljal preglede o obremenitvah in plačilih davkov in prispevkov, za skupščino pa smo pripravili 6 zadev. Glavna naloga uprave za družbene prihodke je dosledno in 16 učinkovito izvajanje davčnih predpisov, zato je izjemno pomembno, da so davčne in druge obveznosti temeljito in vestno odmerjene. Tej nalogi je bilo na upravi posvečena posebna po-zornost. Pri odmeri davkov in prispevkov iz naslova gospodarskih in poklicnih dejavnosti je bila posebna pozornost posvečena pre-gledu zaključnih bilanc obrtnikov z izločitvijo vseh stroškov, ki ne sodijo v dejavnost ali so prikazani v previsokih zneskih. Skupni indeks povečanja glede na obremenitve pri navedenih dejavno-stih glede na leto 1985 znaša 195, pri občinskem davku pa 197. Zavezancem je bilo danih za 30.312.448 din davčnih olajšav, kar pomeni glede na leto 1984 indeks 159. Pri odmeri davka iz skupnega dohodka občanov je glede na visoke cenzuse opaziti, da vse manj občanov zaposlenih v združenem delu plačuje ta davek (obremenitev 1.617.356 din) in so ostale obremenitve pla-čali zavezanci iz opravljanja gospodarskih in poklicnih dejavnosti (71.449.434 din). Pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča smo proti koncu leta pristopili v skladu s sprejetimi zakonskimi dolo-čili k novemu načinu odmerjanja nadomestila. Močno se je povečal obseg dela tudi na odmeri davka od premoženja na posest stavb, kjer se opravlja pretočkovanje 21.000 napovedi v skladu s spremembo ustrezne zakonodaje. V letu 1987 bodo občani za davek od premoženja na posest stavb (stanovanja, stavbe, garaže, objekti za počitek in rekre-acijo) in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča prejeli odmero na eni skupni odločbi. Tudi akontacija za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se bo v letu 1987 predpisovala in plačevala skupaj z razpisom vseh ostalih tromesečnih akontacij in ne več posebej in na poseben račun, kot je bilo to doslej. Le organizacijam združenega dela bomo posebej odmerjali nado-mestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V skladu z navedenimi aktivnostmi smo na upravi opravili tudi prešifracijo kompletnega registra 33.500 davčnih zavezancev, tako da bo vsak občan odslej v registru naveden z lastno matično številko. Tudi za davek na posest plovil bodo v bodoče zavezanci plače-vali dajatve v akontacijah. Pri odmeri davkov in prispevkov iz kmetijske dejavnosti je bila opravljena valorizacija kmetijskega dohodka. Pri prometnih davkih je opazen izjemno velik porast plačil teh davkov pri nakupu motornih vozil; občani so plačali teh davkov v letu 1986 za 1.637.404.603 din, kar pomeni na leto 1985 indeks povečanja 354. Vse odmere so zaključene v letu 1986, s tem da smo med letom glede na inflacijsko gibanje in ostale dejavnike ustrezno povečali višine akontacij z namenom, da zmanjšamo odmerne razlike ob izdaji odločbe. Inšpekcija prihodkov je skupaj z odmerno službo opravila 2.273 pregledov zaključnih bilanc obrtnikov. Posebno pozornst so inšpektorji prihodkov med letom namenili tekočim pregledom pri zavezancih \z opravljanja gospodarskih dejavnosti, »šušmarjem« in točkovanju objektov za počitek in rekreacijo na terenu. Na upravi se vodijo tudi štirje postopki ugotavljanja izvoza premo- ženja. > Izterjevalna služba je uspešno izvedla vrsto akcij izterjave druž-benih obveznosti, kar se kaže tudi v procentu izterjave ob koncu leta. Tu bi poudarili, da je tudi večina nepobranih dolgov že registrirana preko registracije računov, vendar organizacije zdru-ženega dela še niso nakazale ustreznih zneskov za davčne zave-zance. Računovodstvo prihodkov je na osnovi predpisanh odmernih odločitev v letu 1986 izkazalo za 6.271.743.000 din obveznosti, kar je med najvišjimi obremenitvami med vsemi slovenskimi občinami in pomeni v primerjavi za leto 1985 indeks povečanja 256. Ob tem je dosežena 95,69% izterjava, kar ocenjujemo na upravi za družbene prihodke kot uspeh. Največji problem na izterjavi prihodkov predstavlja izterjava, ki je opravljena za druge organe (milica, sodnik za prekrške, carina ipd.) zaradi pomanjkljivih podatkov in preseljevanja občanov, ki opravljajo navedene prekrške in med nerešenimi spisi je večina spisov s tega področja. ODMERA DAVKOV JS PRISPEVKOV VRSTA OBVEZHOSTI število zavezancev višina odmer-jenega davka prispevki nadomestilo prometni davek SKUPAJ dane davč. olajšave Gospodarske in poklicne dejavnosti po dej.doh. Gospodarske in poklicne dejavnosti v pavšal.zn. Skupni dohodek otčanov Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča Posest stavt Kmetijske dejavnosti Plovni objekti Promet nepremionin Dediščine in darila Motorna vozila Dohodek od premoženja 1859 475.o4o.o73 748.847.46o 414 47.951.254 54.4o5.797 227 75.o66.79o 9o4o 149.924.869 15194 18.429.649 31.259.617 821o 25-513.121 122.549.500 27 685.270 324 125.423.592 (od 1341 prijavlje-nih pogodb) 57o 14.191.46o 7795 1235 17.169.619 • 748.847.460 Io6.o51.625 1.329-939.158 29.o82.448 54.4o5.797 14.191.26o 116.548.311 1.23o.ooo 73.o66.79o 149.924.869 49.689.266 148.062.421 11.355-762 685.270 125.423.592 14.191.46o 1.637.4o4.6o3 1.637.4o4.6o3 17.169.619 8. SEKRETARIAT SKUPSCINE Sekretariat skupščine kot strokovna služba opravlja dela in naloge v okviru programa dela zborov skupščine, delovnih teles in organov, za katere opravlja strokovne in druge naloge ter v okviru svojega programa dela. Delo za skupščino in njene zbore. V letu 1986 je skupščina občine v marcu zaključila štiriletni mandat, s sejami v aprilu pa pričela delovati v novem mandatu 1986-1990. Zaradi tega je bil v sekretariatu skupščine v prvih mesecih preteklega leta povečan obseg dela in aktivnosti (pri-prava podatkov za poročilo o delu skupščine in zborov za obdobje 1982-1986, dokončno oblikovanje konferenc delegacij za zbor združenega dela, izdelava seznama prejemnikov sejnega gradiva v novem mandatu, pregleda vodij delegacij in delegatov za izredne razmere, nastavitev evidenc za spremljanje dela dele-gacij in zborov, izvedba postopkov za konstituiranje skupščine občine, njenih zborov in skupin delegatov za zbore skupščine SRS). Zbori skupščine III. mandata so imeli v letu 1986 dva skupna zasedanja, zbor ZD in zbor KS 3 ločene seje, DPZ pa 2 ločeni seji. Na podlagi sklepov zborov je sekretariat skupščine objavil statut občine in 9 odlokov, izdal 20 sklepov in pripravil 6 stališč in predlogov za seje zborov skupščine mesta Ljubljane (SML). V novem mandatu delegatske skupščine, v obdobju april-december 1986, so zbori zasedali na 6 ločenih sejah, 4 skupnih zasedanjih in 1 skupni seji vseh zborov. Udeležba, število obrav-navanih zadev, razprav in delegatskih vprašanj je prikazana v tabeli. Na teh sejah so zbori obravnavali in sprejeli: - 19 poročil in informacij, - 2 planska dokumenta (osnutek in predlog resolucije) - 5 osnutkov in 26 predlogov odlokov, - 5 družbenih dogovorov, - 69 sklepov s področja kadrovskih zadev in 15 sklepov z ostalih področij, - osnutek poslovnika, - 41 stališč in predlogov za sejo SML, 3 amandmaje in 10 delegatskih vprašanj, - 16 pobud in predlogov za skupščino SRS, SML in njene organe, samoupravne skupnosti, organizacije in organe. Delegati in delegacije so v preteklem letu skupno postavili 77 delegatskih vprašanj in pobud, od tega zbor združenega dela 13, zbor krajevnih skupnosti 57 in DPZ 7. Med delegatskimi vpraša- nji, postavljenimi v zboru KS prevladujejo vprašanja s področja komunalnih dejavnosti, kar kaže na to, da so delegacije za skupš-čine SIS premalo aktivne, saj je pravo mesto za podajo in rešitev vprašanj s tega področja v teh skupščinah. Predsedstvo skupščine je imelo skupno 10 sej (v preteklem mandatu 3, v novem 7), na katerih se je opredelilo do gradiva za seje zborov in sprejelo usmeritve in predloge za delo delegacij in zborov. Na predlog predsedstva so zbori skupščine v oktobru 1986 ustanovili in imenovali odbore: zbor združenega dela odbor za družbenoekonomske odnose, zbor KS odbor za urbanizem in varstvo okolja, družbenopolitični zbor pa odboi zn družbenopoli-tični sistem. Odbori so takoj pričeli z delom in v skladu z delovnim področ-jem obravnavali: - odbor za družbenoekonomske odnose na dveh sejah 3 zadeve, stališča je podal k informaciji o stanju na področju drobnega gospodarstva ter k predlogu občinske in mestne reso-lucije, - odbor za urbanizem in varstvo okolja je na eni seji obravnaval 2 zadevi, stališče pa podal k poročilu komunalnih delovnih orga-nizacij, - odbor za družbenopolitični sistem je na dveh sejah obravna-val 3 zadeve in podal stališča k poročilu o družbenem varstvu udeležencev NOV, k poročilu in programu dela sveta za preven-tivo in vzgojo v cestnem prometu ter k pobudi delegata zbora. Zbori skupščine občine nastopajo tudi kot konferenca delega-cij za zbore SML. Zbori obravnavajo mestno gradivo kot celoto ali pa posamezne zadeve kot samostojno točko dnevnega reda in sprejmejo do gradiva stališča, predloge in pripombe (ZZD je sprejel 20 stališč, predlogov in pripomb, ZKS 15, DPZ 6). Člani predsedstva skupščine, predvsem predsednika ZZD in ZKS ter tajnika zborov, pa tudi predstavniki Obč. sveta zveze sindikatov, se udeležujejo sej delegacij. V preteklem letu so se udeležili 10 sej delegacij oziroma konferenc delegacij za ZZD in 4 sej delegacij KS. Skupine delegatov V občini delujejo 4 skupine delegatov za zbore skupščine SR Slovenije, in sicer: - skupina delegatov za zbor občin, - skupina delegatov za gospodarsko področje ZZD, - skupina delegatov za prosvetno kulturno področje ZZD in - skupina delegatov za socialno zdravstveno podrčje ZZD. 17 V skupino delegatov za zbor občin in za gospodarsko področje so vključeni le delegati zborov skupščine občine Vič-Rudnik, v skupini delegatov prosvetno kulturnega in socialno zdravstve-nega področja pa delegati 8 skupščin občin (Vič-Rudnik, Moste-Polje, Logatec, Cerknica, Vrhnika, Grosuplje, Ribnica in Ko-čevje). Delegati zbora združenega dela sodelujejo tudi v skupni dele-gatov za kmetijsko področje (v občini Moste-Polje), za obrtno področje (v občini Šiška) in za področje državnih organov, DPO in društev (v občini Center). Tudi delo skupin prikazujemo za obdobje dveh mandatov. Skupine delegatov III. mandata so imele v letu 1986 tri seje, na katerih so temeljiteje obravnavale 55 zadev in sprejele k štirim stališčem in predloge. V obdobju april-december 1986 so skupine delegatov obravna-vale gradivo za 10 sej zborov republiške skupščine s skupno 186 točk dnevnega reda sej zborov ali poprečno 18 do 19 točk za posamezno sejo. Tako obsežen dnevni red je narekoval skupi-nam, da so se glede na področje, odločale za temeljitejšo obrav-navo le posameznih zadev. Prikaz dela skupin: Skupina štev. štev. podanih Poprečna temeljiteje stališčin udeležba obravnava. predlogov na sejah zadev - zazborobčin 40 16 8-9 ali 60% - za gospodarsko področje 50 12 11ali61% - za prosvetno-kulturno pod. 55 21+2 DV 10-11 ali 71% - za socialno-zdravstveno p. 32 111 ali 68,7% Zbori skupščine občine kot konferenca delegacij za zbor repu-bliške skupščine niso nastopali iz več razlogov: zaradi časovne neusklajenosti sej obeh skupščin (4 seje so soupadale, 3 seje so bile pred zasedanjem obč. zborov), nekaterih zadev, predvsem iz pristojnosti zbora republik in pokrajin nismo prejeli v času, ki bo omogočal njihovo obravnavo v skupščini občine, obsežni dnevni redi sej občinskih zborov,... Republiška gradiva so zato obravnavale le skupine. V njihovem delu je sodeloval izvršni svet in upravni organi, v nekaj primerih tudi zainteresirani organi in organizacije. Delovna telesa Sekretariat skupščine opravlja strokovna in administrativno tehnična dela za: statutarno pravno komisijo, komisijo za odliko-vanja, komisijo za prošnje in pritožbe, za žirijo za podelitev priznanj in nagrad občine ter za pripravljalni odbor za organiza-cijo občinskega praznika. Statutarno pravna komisija je imala 5 sej, njeno delo in aktiv-nost pa je bilo usmerjeno predvsem v oblikovanje osnutka in predloga poslovnika skupščine občine. Komisija za odlikovanja je imela 6 sej. Obravnavala je 51 pobud za posameznike in 3 pobude za OZD z območja občine; mnenje pa je podala k 53 pobudam iz drugih občin. V preteklem letu je bilo izročeno 31 odlikovanj. Komisija za prošnje in pritožbe je imala 4 seje. Obravnavala je 17 vlog oz. pritožb in jih do zaključka leta rešila 16. žirija za podelitev priznanj in nagrad je imela 5 sej. Na prdlog žirije je skupščina občine v letu 1986 podelila 3 nagrade in 5 priznanj občine ter 9 posebnih priznanj. Pripravljalni odbor je imel 8 sej in uspešno organiziral slav-nostno sejo v počastitev občinskega praznika v KS Brezovica. Tajnika zborov sta v preteklem letu pripravila sklic in sodelo-vala v delu 128 sej zborov, delovnih teles in skupin. Kljub nezase-denemu mestu sekretarja so bila dela in naloge sekretarlata v celoti izvršena. 9. SEKRETARIAT IZVRŠNEGA SVETA Sekretariat izvršnega sveta opravlja strokovna administrativna in druga opravila za izvršni svet in njegova delovna telesa, skrbi za pripravo sej izvršnega sveta, za zbiranje in posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo izvršnega sveta, spremlja uresni-čevanje programov dela in sklepov izvršnega sveta ter nudi vso potrebno pravno pomoč upravnim organom in strokovnim služ-bam, delovni skupnosti, občanom, OZD in SIS. V letu 1986 je sekretariat izvršnega sveta zbral gradiva in 18 organiziral sklic 48 sej izvršnega sveta, mesečno spremlja izvrše-vanje dela izvršnega sveta in izvrševanje sklepov. Sestavljeni so bili vsi zapisniki, odposlani sklepi naslovnikom, posredovana so bila vsa gradiva skupščini občine. Sekretariat izvršnega sveta je skrbel za oblikovanje in posredovanje stališč izvršnega sveta do gradiv, ki so jih obravnavale skupščina občina, SML in skupščina SR Slovenije. Upravnim organom, strokovnim službam, organiza-cijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in občanom je bila nudena pravna pomoč pri posameznih vpraša-njih in pri oblikovanju pravnih predpisov, izdelane so bile analize zakonitosti splošnih aktov s predlogom za soglasje izvršnemu svetu ali skupščini občine. Sekretariat izvršnega sveta je v tem letu skrbel tudi za pravo-časno dostavo delegatskih vprašanj in odgovorov na delegatska vprašanja. Ažurnost odgovorov na postavljena delegatska vpra-šanja se je izboljšala, večinoma so bili odgovori na postavljena delegatska vprašanja delegaciji posredovani do zasedanja naslednje skupščine. Ob tem ugotavljamo, da je število delegat-skih vprašanj veliko (77), vendar se večina postavljenih delegat-skih vprašanj (predvsem na zboru KS) nanaša na komunalno in cestno problematiko, kar kaže, da delegacije v teh samoupravnih interesnih skupnostih ne delujejo dovolj'dobro. Taka vprašanja potem odstopamo odgovornim subjektom (tudi OZD) in iz teh razlogov potem prihaja do zamud pri odgovorih. Večina delegat-skih vprašanj se nanaša na delovno področje SIS OZD in ne na delovno področje upravnih organov in strokovnih služb. Pro-blemi nastajajo predvsem pri odgovorih organizacij združenega dela, ki nam odgovorov ne pošiljajo pravočasno in so potrebne večkratne urgence. Gradiva za izvršni svet so zaradi programiranosti sej izvršrtega sveta večinoma prihajala pravočasno, le izjemoma so bila gradiva za obravnavo predložena na sami seji izvršnega sveta. Pri pre-gledu gradiv, ki jih sprejema skupščina občine, nastajajo pro-blemi, ker zaradi nepravočasnega posredovanja teh gradiv ne pregleda pravna služba tako, da pogosto prihaja do popravkov posameznih odlokov zaradi pravne neusklajenosti na sami seji izvršnega sveta. Pravne službe oz. svetovanja se upravni organi poslužujejo le v nujnih primerih in še to praviloma takrat, ko že pride do spornega razmerja. V sekretariatu izvršnega sveta so bila opravljena vsa stroje-pisna in administrativna dela za potrebe predsednika, podpred-sednice izvršnega sveta, sekretariat izvršnega sveta, delovna telesa izvršnega sveta in tudi druge občinske upravne organe. V sekretariatu izvršnega sveta je bilo 25 pomoči upravnim organom pri oblikovanju zahtevnejših pravnih predpisov, 16 stro-kovnih pomoči upravnim organom pri pregledu samoupravnih splošnih aktov OZD, drugih samoupravnih organizacij v zvezi z njihovo skladnostjo, 108 primerov dejanja pravnih tolmačenj in mnenj na zahtevo upravnih organov. 50 pravnih pomoči samou-pravnim organom delovne skupnosti in pomoč pri pripravljanju 2 predlogov samoupravnih splošnih aktov ter 4 zastopanja DPS in upravnih organov pred sodiščem. V tem letu je bil opravljen sklic 48 sej izvršnega sveta s 584 točkami dnevnega reda, sestavljeno je bilo 48 zapisnikov sej izvršnega sveta, izdanih 574 sklepov, izdelanih je bilo 12 poročil o izvrševanju programa dela izvršnega sveta in pregledov neizvršenih sklepov in pobud ter vsa stališča in predlogi predlagateljev. 10. KADROVSKA SLUŽBA Delo kadrovske službe v letu 1986 se je izvajalo na podlagi nalog, ki jih opredeljuje Odlok o občinskih upravnih organih in program dela, ki ga je sprejel izvršni svet. V kadrovski službi v letu 1986 so se opravljala strokovna dela za skupščino, izvršni svet, družbenopolitične organizacije v občini in vsa strokovna in administrativno-tehnična opravila s področja kadrovske dejavnosti delavcev delovne skupnosti. S področja delovnih razmerij so bile opravljene tekoče in stalne naloge (izdajanje odločb o sklenitvi delovnega razmerja, prenehanju, razporeditvi, jubilejne nagrade - 12, upokojitve - 2, vodila se je dnevna prisotnost delavcev, prijave, odjave in spre-membe zavarovanja), pripravili smo izračun dolžine trajanja let-nega dopusta in izdali odločbe o letnih dopustih za vse delavce delovne skupnosti, izdelani so bili pregledi vseh zaposlenih, obdelana so bila statistična poročila za Zavod za statistiko in Skupnost za zaposlovanje, izdelali smo posebno poročilo (2x letno) o številu in strukturi zaposlenih Republiškemu sekretariatu za pravosodje in upravo. Opravljene so bile tudi druge naloge: izdelani so bili tudi drugi seznami, pregledi o številu zaposlenih po upravnih organih in strokovnih službah, evidenca o fluktuaciji delavcev, izdelane so bile tri štipendijske pogodbe za V. stopnjo strokovne izobrazbe, aneksi k pogodbam o štipendijah, izdelali smo tudi srednjeročni plan kadrov za obdobje 1986-1990. Opra-vili smo vsa organizacijska, strokovna in administrativno-teh-nična dela za izvedbo referenduma o sprejemu Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter za volitve v samoupravne organe. Na področju izobraževanja delavcev predvsem z vidika prido-bitve ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje del in nalog je bilo v letu 1986 veliko storjenega. Izdelali smo program izobraže-vanjazaleto 1986 in program izbraževanja za obdobje 1986-1990. Sklenili smo 11 pogodb o izobraževanju delavcev za visoko, višjo in srednjo stopnjo strokovne izobrazbe. Izpeljali smo postopek za ugotavljanje z delom pridobljenih delovnih zmožnosti za 14 delavk (administratork) - IV. stopnja in za 23 delavcev, ki oprav-Ijajo dela in naloge V,. VI,. VII. stopnje. Pripravili smo predlog postopka za ugotavljanje z delom pridobljenih delovnih zmožno-sti, izdelali navodila, vprašanja za splošni del in vprašanja za strokovni del, organizirali smo predhodne seminarje. V tem obdobju je bilo vodenih več osebnih razgovorov z delavci, kl so si morali pridobiti ustrezno strokovno izobrazbo za opravljanje del in nalog. Za 12 delavcev delovne skupnosti, ki morajo opraviti preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, smo organizirali pripravljalni seminar. Na področju funkcionalnega izobraževanja so se delavci delovne skupnosti izobraževali na seminarjih, posvetih, predava-njih itd. Dijakinjam Upravno-administrativne šole smo omogočali opravljanje obvezne delovne prakse v naši delovni skupnosti (15). V letu 1986 je bilo 18 sej komisije za delovna razmerja. V skladu s sprejetim Pravilnikom o organizaciji in delu ter sistemizaciji del in nalog v upravnih organih in strokovnih službah občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, smo sprejemali delavce z ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe. Objavili smo 10 prostih del in nalog za delavce z visoko, višjo in srednjo strokovno izobrazbo in izvedli 3 razpise del in nalog za delavce s posebnimi pooblastili in odgo-vornostmi ter objavili 2 interna oglasa. Ugotovili smo, da se je v primerjavl s prejšnjimi leti na dela in naloge v upravnih organih in strokovnih službah prijavljalo veliko kandidatov z ustrezno izo-brazbo. V letu 1986 smo Izvedli 2 razpisa za podelitev stanovanjskih posojil. Vrsta kredita: - krediti za gradnjo oz. nadaljevanje gradnje - 20 - krediti za adaptacijo - 30 -za plačilo komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča- 1. Pripravili smo pravilnik o merilih za letovanje in uporabo počit-niških enot delovne skupnosti upravnih organov in strokovnih služb občine Ljubljana Vič-Rudnik. Izvedli smo 2 razpisa za letovanje (za čas glavne sezone, dan republike in Novo leto) in opravili vsa administrativno-tehnična dela v zvezi z letovanji (zbi-rali prijave, vodili evidenco letovanj, sprejemali vplačila, izdajali napotnice in ključe). Počitniške enote je koristilo 60 delavcev. Enote so 100% izko-riščene. Komisija za družbeni standard je imela 11 sej. Naloge kadrovske službe, ki jih je imela iz programa dela, ki ga je sprejel izvršni svet, niso bile realizirane in se prenašajo v leto 1987. To so predvsem poročila in analize. Naloge na področju spremljanja stanja poslovodnih organov in delavcev s posebniml pooblastili in odgovornostmi: v letu 1986 je 27 poslovodnim organom potekel mandat. Z vsemi smo sodelovali pri izpeljavi razpisnih postopkov. V letu 1986 smo imenovali 57 predstavnikov družbene skupnosti v raz-pisne komisije. V vsakem primeru smo opravili z vsaj enim čla- nom osebne razgovore, predno je odšel na sejo in tudi po obravnavi na izvršnem svetu, ter kadrovski koordinaciji. V razgo-vorih so skoraj vedno sodelovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine, takšna oblika sodelovanja se je pokazala kot uspešna. Sledili so še drugi nepredvideni razpisni postopki za poslovodne organe (reorganizacije DO, oz. predčasna razreši-tev). Pri pripravi gradiva za oblikovanje mnenja k predlogu za imenovanje poslovodnih organov smo dosledno vztrajali na izde-lavi ocene uspešnosti poslovodnega organa v preteklem man-datu, ki jo je v vsakem primeru izdelal izvršni odbor OOS v OZD. Iz ocen je ugotoviti, da so vedno bolj izpostavljena področja poslo-vodnih rezultatov, organizacije dela, še vedno premalo pa ocene uspešnosti poslovodnega organa na področju izvajanja kadrov-ske politike in sodelovanja oziroma skrbi za izvajanje delegat-skega sistema. To področje je v ocenah zelo malo zajeto, v nekaterih primerih pa sploh ne, zato bo v prihodnjem letu potrebno veliko več pozornosti nameniti prav tem vprašanje. Sodelovanje s kadrovskimi službami v OZD ocenjujemo kot zelo pozitivno in se je v leu 1986 razširilo na vsa področja izvajanja kadrovske dejavnosti v OZD. Medsebojno sodelovanje kadrovskih delavcev in medsebojna izmenjava izkušenj se kažeta v organiziranem pristopu društva kadrovskih delavcev v občini. Izvedli smo vse potrebne priprave za ponovno delovanje društva, sprejeli program dela. Organizirali smo enodnevni posvet kadrov-skih delavcev na »aktualnih« sredah. pa so se kadrovski delavci trikrat srečali glede na posamezne teme. Delo za komisije skupščine in izvršnega sveta: Za komisijo za volitve in imenovnja ter kadrovske zadeve smo pripravili gradivo za 7 sej: - opravili smo vse naloge s področja osebnih dohodkov volje-nih in imenovanih funkcionarjev, - imenovali predstavnike družbene skupnosti v svete OZD (21). - pripravili smo vse potrebne predloge za konstituiranje delov-nih teles skupščine (okoli 200 predlogov). - opravili smo tajniška dela za komisijo za spremljanje uresni-čevanja družbenega dogovora o kadrovski politiki za tri seje in tajniška dela za komisijo za pregled samoupravnih splošnih aktov za 5 sej. Iz kadrovske evidence je razvidno, da smo v letu 1986 obdelali 520 obrazcev (KE 1, KE 11) in opravili 20 imenovanj zunanjih članov v disciplinske komisije. PREDLOG PREDLAGATELJA Poročilo o izvajanju ureditvenih ukrepov v DO Študent-ski center predlagamo zborom skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem, ŠTUDENTSKI CBNTER Izvršni svel skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik/e na svoji 38. seji dne 20/1-1987 obravnaval Poročilo o izvajanju ureditve-nih ukrepov v DO Študentski center in ob obravnavi sprejel naslednja STALISCA 1. Izvršni svet ugotavlja, da ni več motenj v samoupravnih odnosih v smislu 5. točke 619. člena zakona o združenem delu, ker je večina nalog, ki jih je skupščina na svoji seji 25. junija 19 1986 sprejela in zadolžila poslovodni organ in svet študent-skega centra, rešenih oziroma v zaključni fazl razreševanja. 2. Izvršni svet ugotavlja, da je še vedno potrebno, da se vsi pristojni, predvsem ustanovitelji in republiška izobraževalna skupnost tudi v prihodnjem obdobju še bolj vključijo v zagotav-Ijanje vseh pogojev za normalno delovanje Študentskega cen-tra na samoupravnem in na ekonomskem področju. 3. Izvršni svet ponovno poudarja, da je problem pri delovanju sveta centra, kar posebej opozarja na: a) vprašanje sklepčnosti s strani delegacije študentov kot s strani delegacije družbenopolllične skupnosti b) nedopustno ravnanje republiške izobraževalne skupnosti, ki še zmeraj ni imenovala delegata v svet centra. 4. Izvršni svet predlaga skupščini, da zadolži Študentski cen-ter, da do konca pollet/a poroča izvršnemu svetu o nadaljnjem delu oz. dokončanju postopkov, ki so v teku, predvsem pa o delovanju samega centra in delovanju delegadj družbenopoli-tične skupnosti in študentov. IZVRŠNISVET