List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS - Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana. Naslov uprave: Nazoijeva 1/1, te-■ lefon 22-284 — Poštni predal 355-VII. Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge Ustanove 40 din — Št. tek. računa: 50101-67847093 Tiska ČZP Ljudska pravica LJUBLJANA, 10. novembra 1972 LETO XXIII. - št. 18 LIST DELAVCEV V VZGOJ NO -1 ZOBRAŽEVALN I H ZAVODIH ■HhmhH uri P i u< red P1 te< aga iste Nove relacije samoupravnih skupnosti in njihovi medsebojni odnosi [Šol z v last j1 ). 1 'El š J • nadaljnjim razvojem samo-ti 0 Jvnih odnosov v našem a žbenoekonomskem živ-" lu, se odpirajo tudi za samoti *vne interesne skupnosti -e e relacije, ki jih predvidevanj,‘stavna dopolnila. V njih je c 'teč jasno postavljena zahte-[j£ >o nadaljnjem zmanjševanju j, ‘edniške vloge države (repu-fe), s čimer se zagotavljajo Vrednejši odnosi med posa-:nimi področji združenega uresničujejo zahteve po racionalizaciji dela in Ovijanja v posameznih dej avtih ter odpirajo možnosti po Širšem uveljavljanju načela lomnosti in solidarnosti. 1 Je 'lede na to postaja vprašanje :da’Isebojnih odnosov med podu 'FZnimi dejavnostmi in zno-strej le-teh vse bolj aktualno. (Oflfire rezultate sodelovanja je jh Breč pričakovati na pod- 2 zajju usmerjanja razvoja dejav- nosti, za katero je samoupravna interesna skupnost ustanovljena, pri oblikovanju delovnih programov zavodov na področju te dejavnosti ter pri zagotavljanju virov za uresničitev delovnih programov. Sodelovanje in medsebojne vplive je mogoče zagotoviti na podlagi družbenega dogovora, samoupravnega sporazuma, pogodbe, sodelovanja v upravljanju ipd. Z dosedanjimi rezulatati takega sodelovanja nismo povsem zadovoljni. Znano je namreč, da mnoge gospodarice veje in posamezne organizacije združenega dela v njih ne kažejo posebnega interesa za razvoj »negospodarskih" dejavnosti, prav tako pa tudi niso posebno dovzetni za druge prispevke, potrebne za določeno dejavnost (razen tistih, ki jih morajo po zakonu dajati v sklade). In prav tu je vzrok, da do sedaj niso v * feen otrok — velike skrbi (foto: Rajko Fanfl) iga' lov« i ul' ^ ljub temu da je tudi po-clo šolstvo v zadnjem času 1 uianj na repu družbene polsti, zbuja problematika h>cev v gospodarstvu še "Jo dovolj razmišljanj in do-jgo j konkretnih akcij za njihovo Uničevanje. tav gotovo ni naključje, da petnajsta seja CK ZKS ugo-"la: zveza komunistov se še sebiio zavzema za večjo ka-'°st vzgojnoizobraževalnega Cesa na srednjih strokovnih Poklicnih šolah, še posebej Predmetih, ki posredujejo Jkom temeljna zgodovinska, "°loška in ekonomska zna-' Srez ustreznih družboslov-^ ‘ znanj, izostrenega kritič--—' ” duha in sposobnosti dia-JČnega mišljenja je namreč pričakovati, da bi se hitro Učinkovito vključevali v >m "oupravne družbene odnose. "?lje: šolske centre je treba %ti kot sodobno obliko "Uizacije vzgoje in izobraže- vanja istovrstnih Šol več stopenj' oziroma raznovrstnih šol določene stopnje, da bi dosegli čim večjo uspešnost v poklicnem in drugem srednješolskem izobraževanju in bistveno zmanjšali osip. S stopenjskim sistemom bi dosegli tudi neposredno angažiranje delovnih organizacij, saj bi te šole v resnici približali neposrednim proizvajalcem, hkrati pa bi zagotovili smotrnejše izkoriščanje razpoložljivih kadrovskih in materialnih možnosti. Nekaj od tega, kar je bilo spodbujeno na 19. seji CK ZKS, se že uresničuje. Največja prizadevanja so usmerjena v iskanje ustrezne mreže poklicnih šol. Po odločitvi izvršnega sveta, ki je namenil 30 milijonov za investicije v srednje šolstvo (predvsem za poklicne šole in domove), bo omogočeno tudi razširjanje kapacitet poklicnega šolstva in modernizacija učnih prostorov. Lahko bi našteh še mogle povsem zaživeti tiste skupnostjo, tj. občino. Mislim skupnosti, katerih dejavnost bi predvsem na urejanje kon-morali financirati neposredno cepcije komune in nadaljnjega interesenti. Tipičen primer so razvoja komunalnega sistema, tako imenovane posebne iz- Občina se mora v novih oko-obraževalne skupnosti. Kaj liščinah razvijati kot samo-torej storiti za hitrejši razvoj sa- upravna skupnost, v kateri se moupravnih interesnih skup- oblikujejo in razvijajo medse-nosti? bojna razmerja med vsemi de- Poznavalci razmer pravijo, da javnostmi v občini - na osnovi bo to mogoče urejati tako, da družbenega dogovarjanja in sa-bodo dosegli vsi zainteresirani moupravnega sporazumevanja partnerji na podlagi samo- _ brez intervencije politične upravnih sporazumov tako oblasti. Opravljanje najpo-stopnjo sodelovanja, da bo po- membnejših funkcij občine ne stala, sedaj še za mnoge tako more biti več zadeva občinskih imenovana »neproduktivna" organov, temveč vseh sub-dejavnost sestavni del skupnih jekt0v, ki se samoupravno orga-naporov za dosego vnaprej na- nizirajo v občini. Tako je sicer črtovanega in dogovorjenega - tU(ii v sedanji praksi, vendar bo enovitega cilja. To pa je nova v prihodnje nujno opredeliti od-kvafiteta, od katere bo odvisna nose med samoupravno inte-tudi sprememba v strukturi fi- resno skupnostjo in občino. Se-nanciranja: prvi vir bi postalo daj se ta odnos zrcali tako, da neposredno plačevanje intere- občina bdi nad zakonitostjo sentov za storjene usluge, na- dela samoupravne interesne slednji pa prispevek iz dohodka skupnosti, mnogo manj pa se organizacij združenega dela. Pri- usmerja k vlogi »najvišjega de-spevek iz osebnega dohodka za- lavskega sveta" združenega dela poslenih bi bil tretji vir, na- v občini, ki naj bi na samo-menjen predvsem za realizacijo upravni osnovi usklajeval inte-programov otroškega varstva, rese ter tak0 usmerjal celotni obveznega šolstva ter nekaterih razvoj Vseh dejavnosti. Tako bo družbenih služb. odpadla tudi funkcija občine Vzporedno z urejanjem orne- prj ustanavljanju samoupravnih njenih odnosov med dejav- interesnih skupnosti, rasla pa nostmi zaslužijo posebno po- bo vloga občine kot organi-zornost tudi odnosi med samo- zirane oblike samoupravnega upravnimi interesnimi skup- sporazumevanja, nostmi in družbeno-politično S. PEVEC Utrdili bomo osnovne organizacije zveze sindikatov Dne 3. novembra je bila seja predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. V uvodu je predsednik, tovariš Vinko Kastelic naglasil, da je bila nujna zagotovitev idejne in akcijske enotnosti vodstva naše republike. Naš sindikat, sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, pa čakajo nove naloge. Predvsem moramo skrbeti za idejno-pofidčno izobraževanje članov sindikata in biti moramo radikalnejši v izvajanju svojih nekatere druge premike. Očitno pa je, da so v teh naporih na prioritetni listi predvsem organizacijska in materialna vprašanja poklicnega šolstva. Manj konkretnih razmišljanj je deležna vsebina učnovzgojnega dela, še manj pa je bilo napisanega o položaju učencev v gospodarstvu. O tisti veliki množici otrok, učencev poklicnih šol, ki predstavljajo prihodnji potencial našega delavskega razreda. Če mislimo na položaj učencev v gospodarstvu, pri tem ne gre le za vprašanje njihovih nagrad, delovnega časa, dela v praksi, njihovih počitnic in dopustov, pojavov izkoriščanja in podobno, pač pa tudi za njihov družbeni položaj, za položaj v učnovzgojnem procesu, za njihovo samoupravno pripravljenost na naloge, s katerimi se srečujejo že med šola- (Nadaljevanje na 11. strani) stališč. Da ne pride do kakršnihkoli razpok v enotnosti naše politike, je treba naše sklepe stalno soočati s stališči in sklepi ZK Slovenije. Z nadaljnjo dejavnostjo in prizadevanjem za gospodarsko kot tudi idejnopolitično in strokovno napredovanje vsakega člana sindikata delavcev družbenih dejavnosti bomo potrdili svojo dosedanjo aktivnost. V razpravi na seji so pretresli dosedanje delo in poiskali smernice za naprej. Naj povzamem nekatere misli: — S sodelovanjem zveze komunistov in sindikatov lahko dosežemo največji uspeh. Drug drugega podpirata. Partija brez močnega sindikata nikakor ne bo tako uspešna kot ob močnem sindikatu. Sodelovanje je nuja. — Misel, da je republiški sindikat preveč oddaljen od članov, drži. Vendar z drobljenjem na sindikate po strokah ali navzdol na področne in morda občinske sindikate zrušimo enotnost, v kateri je moč. (Res pa je, da se tako približamo članom). — V osnovnih organizacijah je moč sindikata premajhna. Utrditi je treba moč osnovnih sindikalnih organizacij. — Spremenjena etiketa še ne izboljša okusa vinu. Ne gre za to, da menjamo oblike dela; rešitev je v boljši vsebini dela in šele posledično so nujne tudi boljše oblike organizacije. Vendar v danih pogojih tudi dosedanjemu delu ne moremo očitati malomarnosti. Delali smo, kolikor je bilo največ mogoče. {Nadaljevanje na 11. strani) Brez besed UČITELJ IN PAMET Že kakih deset let je minilo, odkar smo prvič slišali prvega ocenjevalca učiteljevih sposobnosti pri nas. Ta ocenjevalec sicer ni učiteljem nikoli v resnici meril pameti, vendar je izdal razglas, da se za učiteljski poklic odločajo le manj sposobni, manj inteligentni, torej manj pametni. Ta pametni mož, ki je sporočil veliko novico naši javnosti, pa ni bil niti toliko bister, da bi to žaljivo domislico sath uganil, temveč jo je uvozil iz zahoda. To je bil uvoz neke lokalne vertikalne analize močno omejenega pomena in nepotrjene veljave. Misel ima zelo močno senzacionalistično poanto - saj to pomeni, da nekaj tisoč neinteligentnih prosvetnih delavcev soli pamet vsej generaciji naše mladine, ki je zelo bistra. Že smo v ■ začaranem krogu, ki nudi vse polno zabavnih kombinacij. Te seveda neke javnosti nikoli ne utrudijo, kajti javnost smotrno počiva tako, da zdaj eni zdaj drugi počivajo in poslušajo. Tako je misel dobro preživela že približno 10 let in se močno zasidrala v javnosti. Kar nenadoma slišimo kjerkoli o učiteljih, ki niso sposobni, o populaciji prosvetnih delavcev, ki manj zmore, o katastrofalno velikem „odpadu“ oziroma „škartu“ (osip) njihovih proizvodov ipd.; o tem, da bi sleherna naša gospodarska organizacija propadla ali postala nelikvidna, če bi proizvedla toliko „škart“ izdelkov itd. Taki komplimenti naredijo prosvetnim delavcem kar precejšnje usluge in vsemu narodu zadovoljive dobičke. Tako nastopanje pomeni namreč vsiljevanje neke družbene ocene; tej sledijo ustrezni osebni dohodki, učitelju jemljejo potrebno avtoriteto, mlade odvračajo od prosvetnih poklicev ter obenem proizvedejo še celo vrsto škodljivih toproduktov', ki pomenijo medvedjo uslugo vsem, kise trudijo z generacijo 21. stoletja. Se posebno uslugo in pomoč prosvetnim delavcem pomeni „ugotovitev“, da je med našo najmlajšo generacijo veliko bistrih otrok, katere zelo težko pogreša nacionalna ekonomija. Žal pa te talente nesposobni prosvetni delavci pohabijo med šolanjem, tako da njihova pamet ne more priti do izraza. Prav ta parola, ki se v zadnjem času vedno bolj širi med slovensko javnostjo, pomeni v resnici kar bojni klic proti vsem prosvetnim delavcem. Žal dobiva ta klic tudi svoje podanike, čeravno ima v sebi eno samo ter zelo preprosto težnjo, to je samozadovoljevanje tistega, ki skuša s takimi nastopi zabavati sebe in druge, kajti z najbolj permisivnim odnosom lahko tako znanost imenujemo komaj zabavni tisk in nič več. Sploh je po zabavnem tisku največje povpraševanje ne glede na njegovo ekonomsko in moralno ceno, toda žal področje prosvetljevanja nekega naroda danes nikakor ni primerno za zabavno mežikanje. Soditi o sposobnosti neke generacije inteligence, kot jo predstavljajo prosvetni delavci, je tako odgovoren problem, da daleč presega raven vsega revijalnega tiska aU sestankarstva, da, celo raven vseh poljudnoznanstvenih razprav. Ob zlonamernem primerjanju osipa in „defektnega proizvodnega blaga“ je nekdo svetoval prosvetnim delavcem mirno in dostojanstveno reagiranje. Toda zdi se, da tak pameten odnos ne rodi dobrih rezultatov. Morda bi kazalo te naše kritike spomniti, da veliko mladih v Pomurju, ki pri nas ne končajo osemletke, odide prek meje v sosednjo Avstrijo. Tam jih takoj sprejmejo v uk. Ali to pomeni, da inozemski trg, na katerega se pogosto sklicujemo, takoj sprejme „škart“ robo naših prosvetnih delavcev, medtem ko pogosto vrača prvovrstne industrijske izdelke, ki so bili že nekajkrat pregledani. Akcija - reakcija. Neprestano ponavljanje o učiteljevi nesposobnosti in njegovi strašni neučinkovitosti ter neinteligentnosti nujno porodi nasproten odziv. Posploševanje nečesa dozdevnega oziroma projiciranje krize na določeno populacijo nekega poklica je samo izraz nemira in morda bi lahko rekli -izraz krize našega izobraževanja. JOŽE TRČEK Taborniki vzgojnega doma v Preddvoru na republiškem tekmovanju letos v Ilirski Bistrici NOVI DIPLOMANTI, MED NJIMI TUDI TISOČA DIPLOMANTKA MARIBORSKE PEDAGOŠKE AKADEMIJE Načrtno usmerjanje v učiteljski poklic 28. oktobra so predstojniki posameznih oddelkov mariborske pedagoške akademije podelili diplome 46 študentom, ki so septembra uspešno opravili diplomski izpit. Tako seje število diplomantov na tem zavodu povzpelo na 1044; 528 od diplomantov jih je študiralo redno, 516 pa izredno. Krona slovesnosti je bila podelitev diplome in priznanja tisoči diplomantki — učiteljici Mariji Ogrizek, ki se je vpisala na razredni pouk v študijskem letu 1969/70 in diplomirala letos s poprečno oceno 4,25. Marija Ogrizek je bila ena najboljših študentk, dobra učiteljica in družbena delavka: ves čas študija je poučevala na podružnični šoli Kristan vrh. Direktor mariborske pedagoške akademije doc. dr. Vladimir Bračič nas je v svojem uvodnem govoru spomnil na leto 1960, na čas, ko so ob poročilu o izvajanju reforme osnovne šole ugotovili, da manjka na območju takratnih okrajev Maribor in Murska Sobota 998 ustrezno kvalificiranih predmetnih učiteljev in da prihaja v ta predel Slovenije iz višje pedagoške šole v Ljubljani vsako leto samo 15 do 20 novih učiteljev. Sklep: uprava VPŠ v Ljubljani je ustanovila v Mariboru detaširani oddelek — center za izredne študente. Vpisalo se je 323 izrednih študentov in učiteljev, začeli so s seminarji za izredne študente vseh predmetnih področij višje stopnje osnovne šole. 26. junija 1961 je skupščina LRS sprejela zakon o ustanovitvi pedagoške akademije v Mariboru in to leto se je vpisalo prvih 52 rednih študentov. Od začetka v letu 1960 do vključno leta 1971/72 se je vpisalo na šolo 5.365 študentov (2.226 rednih in 3.739 izrednih). Tudi profesorjev je bilo iz leta v leto več: v prvem letu 7 rednih, v drugem 14 rednih in 21 honorarnih. Leta 1963 so štirje že pripravljali doktorske disertacije. Danes je na tej šoli 53 rednih učiteljev in sodelavcev - med temi 7 doktorjev znanosti in 4 magistri. 10 jih študira na tretji stopnji, 5 pa jih pripravlja doktorsko disertacijo. ŠTEVILKE »LAŽEJO44 V svojem poročilu je dr.' Vladimir Bračič posebno natančno razčlenil podatke o vpisanih 5.365 študentih. Poudaril je, da so te visoke številke žal le statistični podatek, ne pa hkrati tudi stvarna osnova za število diplomantov. Zakaj? S podobnim pojavom se srečujejo vse naše višje in visoke šole. Med na novo vpisanimi rednimi študenti je skoraj vsako leto 25 % takih, ki na kakšnem drugem visokošolskem zavodu niso izpolnili pogojev za vpis v višji letnik, zaradi vojaščine in prejemanja otroškega dodatka pa nujno potrebujejo potrdilo, da so študentje. Druga skupina — spet kakih 25 % jih ni vzela študija »zares44 in se tako. že v prvem študijskem letu poslovila od akademije. V drugi letnik jih je prišlo nekaj nad 1000 - postali so absolventi: od teh jih je skupno z letošpjo »septembrsko44 skupino diplomiralo 528. Pričakujejo pa, da bodo V naslednjih dveh letih diplomirali absolventi, ki so sicer redno zaposleni — poučujejo (nekateri od teh odlašajo z diplomo tudi že osem let). Tako bo torej diplomiralo 45 % vpisanih rednih študentov. 25 % je »medvedov44 — tistih, ki prihajajo v šolo samo prezimit — saj so le formalno vpisani. Če odštejejo te, potem bo študijski uspeh tistih, ki so s študijem vsaj začeli, okrog 75 %. Od 2.503 vpisanih izrednih študentov jih je — tako predvi-devajo — 1300 vzelo študij resno: 516 jih je že diplomiralo, v drugi letnik jih je vpisanih 444 (vsi imajo več kot 6, večina pa že več kot 10 izpitov). 104 jih ob vpisu ni imelo zahtevanih 6 izpitov, pa so se odločih, da bodo študij nadaljevali. Skupno s temi bo torej 548 izrednih študentov v naslednjih dveh do treh letih še končalo študij. Tisoč učiteljev — izrednih študentov bo torej po dolgem študiju dobilo diplome. Povedano v odstotkih: diplomiralo bo 30% »statistično vpisanih44 in 75 % takih, ki so študij resno začeli. POGODBE - ZA BOLJŠE ŠTUDIJSKE RAZMERE Šola je ves čas študija prirejala za izredne študente seminarje: od 1. 1965 do pomladi 1972 so opravili učitelji mariborske PA na seminarjih v Mariboru, Murski Soboti, Dravogradu in Šmarju pri Jelšah 14.166 ur predavanj, seminarjev in vaj. Povečini ob sobotah, nedeljah in za nizke honorarje. Ko je pripovedoval o teh podatkih je dr. Vladimir Bračič posebej poudaril: »Ob tem nemajhnem opravljenem delu je razumljiva nejevolja in užaljenost, ko so se v zadnjem času pojavile tudi v uradnih dokumentih ocene, češ da pedagoške akademije niso zadovoljivo opravile sprejetih nalog. Ne želim trditi, daje bilo narejeno vse, kar bi se dalo narediti, vendar odločno trdim, da so pedagoške akademije naredile mnogo — vsekakor pa mnogo več, kot nekateri drugi dejavniki, ki so bili prav tako odgovorni za dokvalifikacijo učiteljev, ki učijo na višji stopnji osnovne šole, pa nimajo ustrezne višje izobrazbe.44 Na mariborski pedagoški akademiji ugotavljajo dobro udeležbo študentov na seminarjih, pa sorazmerno malo prijav na izpite. Vzroki so znani: med izrednimi študenti je veliko mater gospodinj, študijskih dopustov ni, ponekod ne dobe učitelji pri temeljni izobraževalni skupnosti niti moralne niti materialne podpore. Obljubljajo, da bodo na novo ustanovljene kadrovske komisije pri temeljnih izobraževalnih skupnostih veliko pripomogle k izboljšanju tega položaja: s tistimi, ki študirajo bodo sklenile ustrezne pogodbe, v katerih bodo zagotovljeni poleg kritja materialnih stroškov tudi študijski dopusti. VSAKEMU PRAV DOBREMU IN ODUČNEMU - ŠTIPENDIJO! Stavba mariborske pedagoške akademije ima opozorilni napis: »Omet odpada!44, Mariborčani pa se resno pripravljajo, da bodo prihodnjo pomlad začeli graditi novo šolsko poslopje. Upajo, da bodo novo šolsko leto že začeli v novih prostorih in urejeni vadnici. Poseben del svojega poročila je posvetil dr. Vladimir Bračič kadrovski problematiki prihodnjih študentov in učiteljev. Vodilo pri načrtovanju prihodnje kadrovske politike so jim bili sklepi in stališča 19. seje CK ZKS, ki je obravnavala idejno pohtična vprašanja vzgoje in izobraževanja. Povezali so se z organizacijskimi enotami zavoda za šolstvo, gimnazijo pedagoške smeri v Mariboru, z nekaterimi gimnazijami, temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi, republiško izobraževalno skupnostjo itn. »Uspeh, ki smo ga v prvem letu dosegli, je ohrabrujoč,44 je dejal dr. Vladimir Bračič in nadrobneje obrazložil,- kako je akcija potekala: Kolektivi osnovnih šol so izbrali in usmerili v učiteljski poklic prav dobre in odlične učence, ki imajo veselje do tega poklica. Gimnazija pedagoške smeri v Mariboru je letos vpisala 180 novincev — samih prav dobrih in odličnih (prejšnja leta po st(3 — po večini zadostnih in dobrih). Na gimna-ziji v Ptuju so odprli letos dva oddelka pedagoške smeri s 45 dijaki. »Žal v Pomurju nismo uspe-li, toda prihodnje leto moramo44 — je poudaril dr. Vladimir Bračič: »Za to so odgovorni vsi — osnovne šole, zavod za šolstvo, temeljne izobraževalne skupnosti, občine in družbenopolitične organizacije z ZK na čelu. Če se ne bodo lotili načrtnega usmerjanja v učiteljski poklic z vso odgovornostjo, potem jim v prihodnjih letih ne bo mogel pomagati nihče, ko jim bodo ostale šole prazne.44 Republiška izobraževalna skupnost je že sprejela predlog in sklenila, da bo sporazumno in v sodelovanju s temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi zagotovila štipendijo vsakemu prav dobremu in odličnemu učencu osnovne šole, ki se bo odločil za učiteljski poklic. Določeno prednost (višjo štipendijo) bodo imeli tisti, ki se bodo odločih za razredni pouk, matematiko, slovenščino in tuji jezik. Oddaljenim dijakom in študentom bodo zagotovih prednost pri sprejemanju v dijaške in študentske domove. Kdo bo še imel pri tem besedo? Predstojniki organizacijskih enot zavoda za šolstvo v Maribom, Dravogradu in Murski Soboti — z njimi se je pedagoška akademija že dogovorila za novo akcijo izbiranja kandi-datov vvseh razredih osnovnih šol. Še preden bodo končali šolsko leto, bodo kandidati dobili odločbe o štipendijah. »Konec je torej brezbrižnosti in stihije, začenjamo s sistematičnim delom izbiranja in usmerjanja tako, da bomo zagotovili za prihodnje obdobje ne samo dovolj kandidatov, temveč tudi take, ki bodo intelektualno zreli. Kandidate, iz katerih bo mogoče vzgojiti pedagoško strokovno in idejno poUtično visoko kvahtetne učitelje,44 je dejal ob koncu svojega poročila direktor mariborske padegoške akademije. Na slovesnosti je pozdravil diplomante tudi namestnik direktorja republiškega zavoda za šolstvo Miro Lužnik. V svojem POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO Most na sliki Nikoli človek ne ve, kdaj ga bo kdo izdal: za tisto, kar je kriv, za ono, česar je kriv samo napol ali za tisto, česar sploh ni kriv. A je že tako: javna, splošno veljavna krivda se nikdar ni sodila po človekovih osebnih občutjih. Človek je lahko sam pred sabo popolnoma nedolžen. To mu daje notranjo trdnost. A če javnost misli drugače, gre človek s svojo trdnostjo vred sedet, ali leti iz službe, ali iz družine in tako naprej. V mladih letih, ko človek še ni izkušen ali pokvarjen, ga vsaka obsodba, celo vsak posmeh hudo zadene. Lahko ga celo poškoduje. Tudi z mano je bilo tako. Iz tistih časov hranim most - na sliki seveda - nad svojo posteljo. Kadar kaj zaškriplje, naj bo v družini, v službi ali nasploh v družbi, se nekako oprem na ta most (čeprav je to samo viseč most na dveh debelih jeklenih vrveh in tudi za ograjo so te vrvi) in si rečem: če bodo ljudje vse pošteno premislili in odločili, se bo dobro končalo. Hinavci, lažnivci, izdajalci in kar je še podobnih nelepih besed, pa tako vedno vse posvinjajo in uničijo. Prišel sem na šolo kot novopečeni učitelj, ki pa je zelo rad risal. Višji razredi so se tiste dni šteli za gimnazijo iji treba je bilo zadostiti potrebam predmetnega pouka. Tako sem čez noč napredoval v profesorja risanja, kakor so mi rekli otroci. Priskrbel sem si knjige o tem predmetu, kolikor se jih je pač dobilo, ter vsak prosti čas porabil za svoje izpopolnjevanje. Začetek poučevanja meni tako dragega predmeta je bilo pravo garanje. Hotel sem vse otroke vsega naučiti - in to je strahotna muka in strahotna zmota. Že po prvem letu sem spoznal, da imajo nekateri otroci perspektivo, pa senčenje predmetov, razpored po listu ali harmonijo barv že tako rekoč v roki; drugim pa je nikakor ne vbiješ v glavo. Odtlej je šlo dosti laže: bilo je manj izgubljenega časa, manj jeze in nemočnih otroških solza. Risanje je postalo veselje in to je tista moč, ki potegne otroške zmogljivošti do skrajne meje. Otroci so si med risanjem potiho prepevali - tudi sam še vedno rad brundam kak napev, kadar rišem. Ob lepih dneh, če je bila na vrsti risba iz narave, pa smo šli ven. Tako je bilo tudi tistega dne. Pomlad je bila, takšna z bohotnim zelenjem (to se še zdaj vidi na sliki, ki visi nad mojo posteljo). Risali smo viseč most. Rečica, kije tekla pod njim, je bila čista in jasna, modrina pomladnega neba jo je delala modro. Otroci so posedli, kakor je komu najbolj ugajalo. Tako je pravzaprav vsak risal drugačen most, zelenje se je drugače odsvitalo v vodi in žarki so drugače lomili svoje zlate konice. Hodil sem od risarja do risarja, omamljen od pomladnega dne in od njihovega pritajenega brundanja, ki je spominjalo na čebele. Delali so zbrano in hitro. Po vodo so hodili kar v rečico. Nisem jih priganjal jaz, pač pa sonce, ki jim je z nagajivo brezobzirnostjo spreminjalo sence in odbleske. Na to sem jih opozoril in to so videli sami. Vračali smo se zadovoljni in pomladanski čez viseč most, katerega so nosili na svojih listih. Šli smo po skupinicah, da mostu ne bi preveč obremenili. Pa se je zgodilo, da je druga skupina stopila na most, preden je prva stopila z njega. Viseči prehod se je ljubko zazibal - Aaaj! so vzkliknili otroci. Bilo je tako prijetno nihati med modro rečico in modrim nebom. Nemogoče je bilo drugače: vsaka skupinica se je morala malce pozibati na škripajočih jeklenih vrveh, ko je prišla v sredino mostu. Tudi jaz sem se — in še dlje bi se, če bi bil sam. Srhljivo škripanje in ječanje vrvi in deščic je bilo to, kar je za sliko senca: povečalo je lepoto pomladnega dneva. Na pragu šolskih vrat nas je pričakal ravnatelj. Pogledal me je zaskrbljeno in jezno, zaokrožil z očmi nad otroki in v hipu črno prečrtal naš pomladni dan. - Z občine je pridivjal sluga, da se neki otročaji gugljejo na visečem mostu in da ga bodo podrli: Kdo bo dal denar za drugega? je govoril. Ste bili vi to? — je ravnatelj vprašal vse skupaj, pogledal pa naravnost vame. Živci so se mi nategnili kot vrvi, slišal sem, kako škripljejo in ječijo; kot spremljava pa se je oglasil porogljivi smeh kolegov in kolegic iz zbornice. Otroci so bili okrog mene tild, mirni in neizmerljivi kot voda v tolmunu. -Ne - sem rekel mimo in ravno prav glasno. - Mi smo risali pomlad. - nagovoru je poudaril pomen trajnega načrtnega izpopolnjevanja učiteljev in prizadevnost obeh pedagoških akademij, ki naredita v pomanjkljivih materialnih razmerah največ, kar je mogoče. Izrazil je prepričanje, da bosta v prihodnjem obdobju, ko se tema višješolskima insti-tucijama obetajo boljši časi, dosegli še več. Dobre želje in čestitke diplomantom na pot so povedali še predstavniki visoke ekonomsko komercialne šole v Mariboru, višje tehniške šole in ljubljanske pedagoške akademije, dr. Vladimir Bračič pa je povabil diplomante k nadaljnjemu sodelovanju z besedami: »Vabimo vas, da se še oglasite, ko^ bomo poklicali na razne d dopolnilnega študija. Kuj^ pripravljamo v Mariboru./ zgradimo novo univerzo, S vedamo, da je temelj univ dobra osnoyna šola; zato njena kakovost odvisna tud kakovosti vašega dela. Že sodelovati z visokošolskim vodi — v okviru prihodnje verze, s pedagoško akadei zavodom za šolstvo SRS, dikatom in drugimi družb pohtičnimi organizacijam skupnim namenom: usmei kadrovske šole tiste mlade 1 ki bodo v resnici lahko po dobri učitelji.44 MARJANA KI) kai 'ra n nii mir, ipot Mt nar) hod fe, h, k Pije dar i er^ ,Kc bati ,N( ■kaj dob Litija REPUBLIŠKA RAZSTAVA PIONIRSKE FOTOGRAFIJE bo. 'oj sl Pos mir, V okviru JPI TISOČ RADOSTI, ob praznovanju 304et-nice zveze pionirjev Jugoslavije in v počastitev dneva republike, bo v Litiji od 24. novembra do 8. decembra 1972 trinajsta republiška razstava pionirske fotografije pod naslovom »PIONIRSKI FOTO 197244. Organizatorji prireditve so foto kino zveza Slovenije, foto krožek osnovne šole Litija in občinska zveza prijateljev mladine Litija. Pokroviteljstvo nad to zanimivo prireditvijo pa je prevzela predilnica Litija. Čeprav je to pisanje morda malo pozno, pa vendar še ni povsem prepozno. Rok za pošiljanje fotografij je bil 30. oktober. Razpisi so bih objavljeni v Pionirskem listu in Glasilu DPM, pa tudi vabila so šole dobile že spomladi. In vendar ponovno vabimo (objava je bila tudi v radiu) foto krožke in posamezne pionirje in mladince do starosti 15 let, da pošljejo fotografije s tematiko JPI Tisoč radosti v velikosti 18 x 24 cm. Vsaka fotografija naj bo na hrbtni strani opremljena s n datki — ime in priimek, sta naslov fotografije, ni avtorja, šole ah foto kro Kolekcijam, ki jih poši ^ krožki, pa naj bo prilože) 'IVe) znam poslanih del z na '^ avtorjev in naslovom grafije. Nagrajene bodo tri najb kolekcije (za štiri sprejete grafije) in tri najboljše mezne fotografije. Posebn grado prejme tudi krožek: P/o, 'oje „Di ino d n l7°o/j Oče. boljšim uspehom na razstav Člane foto krožkov, pos njihove mentorje, vabim« nam pošljejo fotografije prej. Čeprav je uradno p« bda Ijeni rok že za nami, pa 1 v sprejete tudi fotografije Hm bodo prišle na naslov foto ~bti ka osnovne šole Litija v p , ah drugem tednu novembri j" lj veda je treba poslati fotogt '~Jta ki še niso bik razstavljene. °ec/i Vse ljubitelje pionirske -grafije pa tako že sedaj val p-na razstavo v Litijo. Na °A> ^ MILOŠ DJUlS, nek 'Pfov bdi uuuru, uuoru ------, ----- /e riufsui upravičujoče, napol nejeveri' a , godel ravnatelj in stopil s praga, kot da nam šele zdaj dovt e vstop v šolo. Otroci so šli eden po eden tiho kot ovce in on tehtal s pogledi: Je res? Ni res? Sesedel sem se za kateder in zakopal glavo v dlani. OtrO Z' posedli skoraj neslišno. In obsedeli. Mir je ležal na meni kot 1 ^ Napel sem moči, dvignil glavo, pogledal razred in rekel: 1 - Sram me je. Tedaj šele sem videl, kako me otroci gledajo povsem mil ■ ' zbrano. Začudilo me je. Pa se je dvignil veliki, štorasti zdelanimi rokami, a najboljši risar, in rekel: - Tovariš, saj razumemo. Nismo neumni. Vas ne bi pri Celo leto in še več bi se vam posmehovali. To pa je huje. - Svlašil me ie s temi besedami, nrimernimi za odraslega ne vujrus in uu cuuju ur ugucc, ruji uiscju ucu* * priročniki. Morda pa se sploh dostikrat motimo o otrocih, k presojamo samo po brezskrbni zunanjosti? Se lahko zaf N nanje? ' W Kot bi prebral moje vprašanje, se je dvignil drobcen in sl 'b neroden risar Martin — Martinček smo mu rekli: — Ne bo!1 It1' tovariš, v našem razredu ni izdajalca. - Vse oči so pritrjevale. Potem je bilo konec pouka in razšli smo se za ta dan. Vis ev, mostu nismo več omenili; jaz ga nisem, otroci pa tudi ne. I sem bil z njimi in gledal njihove mirne oči, sem bil miren. ^ i$ sem bil sam, pa sem se neznansko mučil: saj ni mogoče, dal ^ otrok molčalo; da ne bo nihče od njih izrabil moje stiski' skončno so se mi vlekli tisti meseci do konca pouka. i j Na koncu leta smo imeli razstavo. Ko smo jo razdiral )$i poprosil Petra, če mi pokloni svojo risbo visečega mostu, ž/ t i SPOMIN je napisal zadaj. Takrat še nisem povsem verjel b kr mislil: Morda bo to eden sramotnih spominov. Danes pa verni Vo imel prav on, ki je verjel v svoj razred. jo Slika visečega mostu se že desetletja seli z menoj in viš en mojo posteljo. Jeklene vrvi so zarjavele, na obeh straneh sel aj Ijajo v bohotnem zelenju. Deščice so nagnite, pod njimi pa ji ^ voda in sredi nje zlato sonce. ■ MIHA $ M Naši možgani med zobe dani :sj4o; prijatelj Diki popravlja zobe ljudem vseh kontinentov: Azij-Evropejcem, Groenlandcem. Ve, do kod sega potrpežljivost ltka in temperament Grka. Ve, do kod sme vrtati pri Indijcih in kod pri Jugoslovanih. Nekje na švicarski tromeji ima čedno ko: čedno ženičko, naše gore list in najčednejšega otročka iz vasi. Srečamo se v gledališču in prav potihem me vpraša: „Kaj Pomeniti — duševna življenje? “ Gledam izobražencu strmo v maham v nekakšnih abstraktnih kolobarjih, duša... dušiti, fe sfere, skok iz sveta materije... ja... to je nekaj, kar ne reš prijeti in ne navrtati!" Petnajst let ga že ni doma. Kadar se 'biva, pleše kot otrok, ko me sliši uporabljati besede, ki jih je sam koč v otroštvu uporabljal. Kaže mi vilo. Air condition — ob vseh letnih časih v vseh pro-'dh ista temperatura Povabi me v svoj avto. Stereofonska ozvo-kv, vgrajen televizor, vzvodi, prestave, ki se avtomatsko menja-ob dodajanju plina. Če se vsedem na sredo zadnjega sedeža, se Jk slišijo durovske lestvice glasbe, če pa na levo, mučijo moje ^ 0 molovske, lestvice. Televizor je seveda japonski, s švicarskimi boljšavami Uidemo v hotel. Natakar kot jastreb. Izgine za zaveso. Trije 'trebi. In prinašajo specialitete. Vino je pretoplo. Prt je po-0j ckan, jed je postana, servis je narobe položen. Moj prijatelj Diki ta natakarja, opravičuje pa se mu šef. Ko odidemo, da napitnino k, trije jastrebi pa ne dobe niti oglodane kosti. Jedi nisem uteg-} s * 1 * niti pokusiti. Gledal sem njegovo svetovljanstvo, njegove fine ’ Wre, njegovo negovano ženičko. Nekje za vogalom sem na skri-, J Pogoltnil sendvič. tud šef je privatnik, jaz pa zaslužim dva in pol milijona v vašem 2e n(i)ju. Sodelujem kot družabnik in dobivam gibljivi del od bruto ^ kxika. Najraje vrtam Azijce, navajeni so trpeti. Če je šef dobre nje fe, lahko tudi Švicarjem popravljam zobe. Prvo leto tega nisem b, ki jih je izoblikoval nekdo z juga. Tu živijo vsi ljudje kot ura. užb kozarec do polovice, pogleda na uro, krikne in že ga ni. iini ®ar te poprosi za cigareto, ti poreče: ,yAli bi mi prodali eno m**reto? jg j 'Kaj pa v banki, slavni švicarski banki imaš kakšen zasnutek ^ batnega podjetja? "ga plaho vprašam. 1 Moj otrok bo imel obzorja! Francoski že zna, nemški se uči. ženski pa ga uči babica v počitnicah, ko pridemo kot turisti. naV °o/rto naših knjig ima! In majhnega robotka, ki mu prinaša 1 'sc'e. Ja, moj otrok bo NEKDO!"In sune v tretjo - avtomatsko. •u IVAN CIMERMAN ste Se sbn ek; stat pos imfl ^po Kdaj in kako preneha ljubezen? Zakaj se najlepše čustvo, ki ga pa 1 v sebi kot melodijo, obrne proti nam, dobi drugo dimenzijo, lije premeni v ravnodušnost, odtujitev, bežanje, smrt... Kako se ito I iuti otrok, ki je izgubil to čustvo? v p Ko pozabimo priliti cvetju vode — ne usahne samo cvetje, umre abr» * ljubezen. Zgubljena je na ulicah, trgih, kavarnah - mimo nje ogf ‘fea naš brezup in samota ... Nekdo vedno preživi. Po največjih ne. 'Kedijah ostane vedno priča, ki prižiga svečo spominom doga-ike fe- Ali so tisti, ki so preživeli, srečni ali nesrečni? Ponavadi je val S3-' človek umre takrat, kadar mora in kadar noče. Morda bi Na r°.fe ki je izgubil ljubezen, rad umrl... Vse se spreminja: živ-ljudje, navade, svet, ki v njem živimo, čas, ki teče. Nekatere »jUl )(ni ostajajo, kot bi hotele kljubovati minljivosti. To so spomini neko zaraslo, a nepozabljeno rano. Življenje teče in ne dopušča 'Uavnih izpitov za naše napake, za napake drugih. Samo človeku, te diplomiral v šoli življenja, lahko rečemo, da je res uspel. Takih serrll!!1^0’ de sploh so... Kako, le kako je otroku, ki je zgubil lov<-on i j jutro. V pramenih bele megle stari grad, kot bi visel v zraku. )tr(f temne smreke silijo k nevidtiemu nebu. Sredi pravljično ot k tega Preddvora smo. V gradu je vzgojni dom, kjer živijo otroci, ki , zppet našli zgubljeno ljubezen in razumevanje. Tu utripa živete urejene družine. mitViatnest0 lastovk, ki so gnezdile na stropu spalnice, sta se v pre- I y *tenih, svetlih prostorih nastanila zaupanje in varnost. Sprošče-Sf in vedrina se nezavedno zrcalita v kretnji, pogledu, besedi f°K Tu je trdna, topla vez med vzgojitelji in gojenci. pr* tle. >»ZA STARO PRAVDO«« Piškava in moj' mezinec ni več mignil. V novi stvarnosti ni bilo dosti drugače. Podkrižana Agata, sem morala sedeti čisto mimo in strmeti v nezmotljivo obličje učenikov. Ni bilo govora, da bi kdo vstal in tebi nič meni nič odšel iz razreda. Še Ficko ne, ki si je marsikaj upal. Poznam sebe, ampak dmge kidi! Kašljanje, kihanje,- miganje, žvečenje, šminkanje, kruljenje in gruljenje je v razredu še dandanes prepovedano. Podkrižana Agata, sem videla grehe drugih in tudi sama sem padla v skušnjavo. Leukup, leukup, woga gmaina! Pravim ti, zlata mladina, učitelji so najmanj discipliniran zarod na svetu! Fotokamera z mesečne konference: tovariši rišejo aeroplančke in ladjice. / Fotokamera s strokovnega seminarja: tovariši rešujejo križanke. Fotokamera s simpozija: tovariši si pošiljajo listke, šušljajo in se presedajo. Fotokamera s kongresa znanosti: tovariši in tovarišice rišejo aeroplančke, rešujejo križanke, kracajo po klopi, si mežikajo, ropotajo s stoli, kadijo, dremljejo, pišejo razglednice in važno odhajajo iz dvorane, češ da nam takle rigo že ne bo solil pameti. Podkrižana Agata vem, da je za podobno početje vsakdo od le-teh že nekajkrat z ukorom ukrotil nezrelo mladino. Tudi jaz se med referati še bolj učenih kot sem sama sprehajam ven in noter. Enkrat letim kupit znamko, drugič žemljo. Tretjič grem v ta malo hišco, ne da bi morala prej tiščati palec pod strop kot svoje čase pri gospodični Piškavi. Enostavno vstanem, se čim dalj motovilim med stoli, opozarjam nase, da sem, in se važno pomikam ven. Komaj čakam, da bo spet kak simpozij, ko bomo svobodni, samoiniciativni in ko bomo dobili dnevnice. Za Zvoneta Zvonkoviča zahtevam ukor pred izključitvijo, ker je kihnil, ko sem narekovala pravilo, da je hipotenuza enaka kvadratu vsote obeh katet v smislu filozofsko empiričnih dognanj na področju matematične nadgradnje in nedeljivih makro sistemov. Nepotrebna reportaža s posebnim oziroma na kongresno problematiko v zvezi s povračilom stroškov za dneve odsotnosti z dela in aplikacija na prosvetnopedagoške razmere Poroča Agata Schwarzkobler: - Jaz, podkrižana Agata sem bogaboječa in poslušna. Mene so reda učili najprej v kraljevini. Roke na klop! je rekla gospodična sedaj le za sistematičnost in dognanost uporabe, njene prvine pa upoštevajo že dalj časa. Vzgojitelji otroke zdravijo, kultivirajo jim čustva, vračajo jim zaupanje. ,Avtoriteta ni danost, pridobiti jo moramo z delom, s spoštovanjem osebnosti mladih, s svojimi človeškimi odnosi do ljudi," nam je dejal ravnatelj. to, da bi zavarovali ljudi pred alkoholizmom. Doseči bi bilo treba spoštovanje zakona, da se mladoletnikom in vinjenim ljudem ne toči alkohola. Odpadlo bi zelo' veliko socialnih problemov in veliko družbenega denaija bi lahko prihranili. Med vzroki mladostne delinkvence je naštel Marjan Trtnik še nepravilno programsko politiko-p red- NAŠLI SO IZGUBLJENO Obisk v vzgojnem domu v Preddvoru l^zen, ki je padel na svojem prvem izpitu življenja? ne\ ^TORUETA NI DANOST pb .Obiskali smo jih, se pogovar-j fr2 nhmb z njihovimi vzgoji-i n ® ravnateljem zavoda Mar->1, * Trtnikom. Vzgojitelji — zal [ mm ljudje so to. Zanje ni-J/ ne preneha delovni dan, n S' n, .0 80 pripravljeni... Iz ičVfpovih obrazov izžarevata Jasno je, da težav ne manjka. Otroci, ki prihajajo v zavod, so obremenjeni z grenkimi doživetji, včasih tudi s težko razumljivimi dejanji, s katerimi so se hoteli uveljaviti. Priliv iz mesta je večji kot iz vasi, kar je razumljivo. Mladi so dovzetni za vse novo. V mestu so bolj izpostavljeni škodljivim • vplivom. Če ne dobijo kakovostnih vzorov, si izberejo slabe. Prihajajo iz neurejenih družin. Vprašali smo za vzroke naraščajočega števila mladostnih prestopnikov in povratništva. ALKOHOLIZEM, ŠUND UTERATURA, SLAB FILM Po ravnateljevem mnenju se vse začenja v družini, ki je osnovna življenjska celica. Tuje. najprej okrnjena otrokova čustvena osnova. Alkoholizem pri mladih sproži plaz vsega slabega. Iz vrst mladih alkoholikov so kandidati za vzgojne domove. Več bi bilo treba storiti za vajanje slabih filmov v kinematografih in na televiziji, šund literaturo in drugo. V vsem tem najde mladina vzore za lahkotno življenje brez odgovornosti. Omenil je še domačo in šolsko vzgojo, ki nista povsod usklajeni. Kjer domača vzgoja ni tako napredna kot šolska, in družbeno usmerjena, postane otrok negotov, zgubi občutek varnosti in trdnosti. Kako re-socializirati otroka? Ravnatelj Marjan Trtnik meni, da je osnova za uspešno resociacijo otroka v prilagajanju otrokove življenjske ravni okolju, v katerem živi. Mlade moramo ozdraviti, sicer ponovno zapadejo v krizo, ker se ne morejo vrasti v .okolje. To nujno vodi v povratništvo. Obstajajo ga še drugi vzroki povratništva. Zal, ni vsem otrokom, ki se vrnejo v družbo, omogočeno, da bi šli v šole ali pa našli poklic. Ti mladi ljudje se zavestno vračajo v dom, zato storijo kaznivo dejanje. Tu jim omo- 1 posebna trdnost in milina. ^ malo vemo o delu, priza-ie. I iii u teh ljudi, ki so zdrav-7i ^ u^telji,' detektivi, branilci i ^niki hkrati! isM dom vodi ravnatelj ‘feo motene mladine. Deset nuni vv_/vj-L laviiaicij Trtnik, ki že 16 let dela iratii o$t ročiu vedenjsko in oseb- ,7 in delal v vzgojnem domu v etn, Vti “fe šest let pa je v Predli- Povedal natn je, da de-; P° novi permisivni metodi. se S ala flvna pedagogika je na-iaje ■'/(]•,! nasPr°tje represivnega, , “fuega sistema vzgoje. Le-ta 111] PO vzgoji uporabljal pritisk, kazen, zastraševanje in s tem oviral otroški razvoj. Permisivna metoda vzgoje se je razmahnila že med obema vojnama v Ameriki, po drugi svetovni vojni pa se vse hitreje razvija in dobiva današnji obraz. Kakšna je uporaba permisivne vzgoje v domovih in za kaj gre? Ta vzgoja temelji na principu humanizacije, bolj človeških odnosov, na principu resocializacije otroka, individualizacije, razvijanja odgovornosti, prevzgoje. Vzgojitelji ne uporabljajo kazni, ne nadaljujejo kaznovalne politike šole in ne rešujejo problemov z administrativnimi ukrepi in predpisi. Kot stimulacijo za otrokov razvoj uporabljajo pohvalo in nagrado. Otroci gredo za nagrado domov. Ob pohvali ali nagradi pa se včasih temeljito pomenijo o napakah ah prekrških. Pri permisivni (ali dopustni) vzgoji gre gočijo šolanje in usmerjanje v poklic. „Otrok je naš, odrašča v današnji stvarnosti. To ni samo problem socialnih služb. Vsak nosi svoj delež odgovornosti: od družine do družbenih organizacij. Nekateri imajo zgrešeno predstavo o teh naših zavodih. Premalo poznajo vsebino dela v zavodih, njihovo vzgojno funkcijo za osveščanje otroka, pripravljanje mladine za nadaljnje življenje v samoupravljavski družbi. Vzgojni delavci po ustanovah se morajo prekaliti. Nekateri so- lahko izredno dobri, pa ne vzdržijo, ker je delo utrudljivo in brez počitka. Tudi nagrajevanje vzgojnih delavcev bi moralo biti boljše, po ustreznih merilih," je poudaril Marjan Trtnik. PREMALO KADROV Poslopje, v katerem je zavod, je star grad. Preuredili so ga. Prav sedaj napeljujejo centralno kurjavo. Prostori so svetli, okusno urejeni. Presenetijo nas s svojo domačnostjo in barvno skladnostjo. Zavod ima tradicijo: že po vojni je sprejemal bosanske otroke brez staršev, leta 1954 pa je postal prehodni dom za socialno ogrožene otroke. Sedanji status vzgojnega doma je dobil leta 1968. Vzgojni dom je povezan z zunanjo šolo. To je nedvomno prednost za otroke, saj so tako povezani z drugimi vaškimi otroki, za zavod pa je to dodatna obremenitev. Otroke je treba lepše obleči, nakupiti ustrezne potrebščine, pa tudi pomanjkljivo znanje domskih otrok je treba popraviti. Sola je nova, lepa, z učilnicami za kabinetni pouk. Na voljo sta moderno igrišče, kjer poteka načrtna rekreacija, in nogometno igrišče. Zavod in šola dobro sodelujeta. Ob »neljubih dogodkih" dobi zavod od učiteljev takojšno povratno informacijo, tako da lahko stori vse potrebno. Obojestransko potrpljenje, prepričevanje in razumevanje so vodilo pri vsem tem delu. Nekatere šote odklanjajo sodelovanje ali pa sprejemno domske gojence z od- razvoj in resocializacijo. Včasih gredo otroci s svojimi vzgojitelji v bližnji gozd nabirat gobe ali kostanj, peljejo jih tudi na izlete na Francijevo kočo na Sv. Jakobu in na Dom Kokrškega odreda na Kališču pod Storžičem. Marjan Trtnik Vseh otrok je v domu trenutno 75, do konca šolskega leta se jih nabere do 85, prav toliko gojencev pa premore zavod. Razdeljeni so Vi štiri skupine. V Vsaki sta dva vzgojitelja, Le tretja skupina ima tri vzgojitelje, ker imajo otroci te skupine ves dan deljen pouk. V prvi skupini so deklice iz vseh razredov, v drugi dečki nižjih razredov, v tretji in četrti pa dečki iz 6., 7. in 8. razreda. Trenutno je devet vzgojiteljev, kar je premalo za tako močne vzgojne skupine. Po normativih bi jih moralo biti 14. Strokovni team ima socialnega delavca, medicinsko sestro, devet vzgojiteljev, manjka psiholog. Mesto je razpisano. Pet strokovnih delavcev je končalo pedagoško, akademijo, trije še študirajo, ena vzgojiteljica pa se bo odločila za študij (prišla je iz Hrvaške). Radi bi razširili vzgojne skupine in dobili več vzgojiteljev. V vzgojni zavod v Preddvom prihajajo otroci iz 28 občin. Vsi so šoloobvezni, stari pa so od sedem do sedemnajst tet. Od 75 otrok, ki so trenutno v domu, jih je brez staršev 5,2 %* brez enega 34,2 %, oba starša pa ima 60,4 % otrok. Od teh jih je polovico iz razvezanih družin. Iz porom. Bojijo se težav jn osipa. (Vzgojna domova v Kamniku in popolnih družin je 60 % otrok, Škofji Loki bi sprejela gojence, katerih starši so delavci (nekaj pa šole odklanjajo sodelovanje.) je zdomcev), otrok uslužbencev Vsi kot ena družina Preddvor je turističen kraj, ki privablja vedno več tujih in domačih obiskovalcev. Tudi to znajo vzgojitelji izkoristiti za resocializacijo otrok. Uče jih dostojnega, kulturnega vedenja. Čudovita, pestra okdlica nudi otrokom veliko možnosti za je 12 %, upokojencev 18 %, nezaposlenih pa 10%. Deklic je trenutno 21, dečkov pa 54. Kot rečeno, otroci so razdeljeni na štiri skupine, vsaka skupina ima svoj dnevni delovni prostor. (Nadaljevanje na 7. str.) STRAN 4 PROSVETNI DELAVEC • St. 18 — 10. XI. — - l En krov za vse Ob cesti, ki vodi iz Ljubljane skozi Savinjsko dolino proti Celju, stoji v Šempetru že 84 let šola. Ne samo daje že dotrajala, temveč je “postala tudi premajhna, saj njeni štirje razredi ne dovoljujejo 295 otrokom, da bi imeli nemoten pouk. Pouk imajo sicer v dveh poslopjih, s telovadbo gostujejo pri bližnjem „Partizanu“, tehnični pouk imajo v kletni sobi učiteljskega stanovanjskega bloka. Trinajst oddelkov popolne osemletke v Šempetru, kljub vsem prizadevanjem in naporom, že vrsto let ne morejo „zriniti“ pod en krov. Poizkušali so že marsikaj, vendar se je skoraj vedno ustavilo pri denarju. Tudi za preureditev stare šole so se že dogovorili, razpisali referendum, ki je uspel, vendar so potem kmalu ugotovili, da tudi preurejena šola ne bo za dalj časa rešila prostorske stiske. „Potem,“ pripovedujeta ravnateljica osnovne šole v Šempetru MARIJA SEDMAKOVA in predsednica delovne skupnosti AMALIJA JAVORŠEK, smo se seveda ob podpori občanov, temeljne izobraževalne skupnosti v Žalcu in občine odločili, da podaljšamo oziroma razpišemo nov referendum, kajti 120 starih milijonov, kolikor se jih je nabralo, je bilo za preureditev stare šole premalo. Premalo pa je bilo denarja tudi za gradnjo nove šole, za katero smo se medtem odločili. Tako smo sklenili, da bomo šolo zgradili v treh etapah.“ — Katera dela so predvidena v prvi, katera v drugi in katera v tretji etapi? „Po končani prvi etapi bomo imeli na šoli na voljo deset učilnic, kuhinjo, jedilnico, sanitarije, kurilnico. V drugi etapi bo zgrajena telovadnica in upravni prostori, po končani tretji etapi izgradnje pa naj bi pridobili še šest učilnic.” - Kdaj predvidevate, da „Samo z novo šolo bomo rešili sedanjo prostorsko sti&o,“ pravi ravnateljica osnovne šole v Šempetru v Savinjski dolini Ma- no kuhinjo in jedilnico, telovadnico ... ,JDa, vendar bomo pri vsem tem razkošju zelo pogrešali še knjižnico ah pionirsko sobo; te pa sedanji načrt ne predvideva!” — Kaj pa denar imate že zagotovljen? „Za prvo etapo izgradnje menimo, da ga bomo imeli. Drugo etapo bomo plačali z denarjem, ki ga bomo dobili s prodajo stare šole. Tekstilna tovarna v Šempetru nam je obljubila 40 milijonov starih dinarjev. »Partizan” bo tudi prodal svojo telovadnico v kateri mi gostujemo, denar pa prispeval za novo telovadnico v šoli; potem bodo oni naši gostje. Nekaj denarja bomo prihranili tudi že s tem, ker smo sklenili pogodbo za gradnjo naše šole z najcenejšim ponudnikom itd. Seveda bomo imeli precej težav tudi ž denarjem s katerim bomo nakupili opremo, kajti s sedanjo opremo, ki jo imamo na šoli, ne moremo veliko računati, čeprav bomo s pridom uporabili vse kar je oziroma kar bo na stari šoli uporabnega.” TONE URBAS Spodnje prostore v stari osnovni šoli v Loškem potoku so že nekako preuredili v delavnico enega izmed obratov tržiške tekstilne tovarne Preveč denarja za prevoze Temeljna izobraževalna skupnost v Ribnici na Dolenjskem obsega območje občine, na katerem so popolne osemletke v Ribnici, Sodražici in Loškem potoku, podružnične pa na Gori, Sv. Gregorju, Velikih Poljanah, Sušju in Dolenji vasi. Več kot 300 učencev se vsak dan vozi v šolo z avtobusi, za katere plačuje prevoze temeljna izobraževalna skupnost, ki si prizadeva pri predstavnikih prevozniškega podjetja SAP, da bi na novo uvedli nove proge v še bolj oddaljene vasi. Vendar so bila ta prizadevanja, vsaj do se- daj, zaman, kajti zahteve, ozi- Koper Varno prek ceste Predstavniki občinske skupščine v Kopru so že letošnje poletje sprejeli sklep o gradnji cestnega nadhoda med Semedelo in Koprom na mestu, kjer prečka sedaj cesto nevaren pre- hod in kjer so bik v preteklosti večkrat nesreče. Izdelan je že načrt in predračun, dobljeno je tudi že lokacijsko dovoljenje, zato menijo, da bo nadhod prav kmalu zgrajen. roma pogoji SAP—a so nesprejemljivi. Ne samo to, da SAP nima manjših avtobusov, ki bi bili bolj prikladni za ozke in vijugaste ceste, temveč je treba poskrbeti še za pluženje in vzdrževanje cest. »Poglejte,” pravi tajnik temeljne izobraževalne skupnosti v Ribnici LOJZE ŽAGAR, bodo posamezne etape pri grad-ok končane in koliko bo nji šoh stala vsaka etapa izgradnje posebej? »Predvidena dela v prvi etapi izgradnje naše nove šole naj bi bila po dosedanjih predvidevanjih končana že avgusta prihodnje kto. Z delom so seveda že začeli in kot kaže, dobro napredujejo. Stalo pa nas bo 380 milijonov starih dinarjev. Za drugo etapo predvidevamo 150 milijonov starih dinarjev. Želimo, da bi prvi etapi izgradnje kaj kmalu sledila druga, medtem ko bi na tretjo lahko še nekaj časa počakali, kajti več kot 400 otrok, tolikšna je namreč zmogljivost nove šok, v Šempetru in bližnji okolici še dolgo ne bo. Prav nič pa še nismo izračunali, koliko nas bo stala tretja etapa, kajti do takrat je še daleč.” — Ko bo šola popolnoma zgrajena bo torej v njej 16 učilnic s kabineti, prostor za mteč- rija Sedmak Za novo razporeditev šol V jeseniški občini že dalj časa razpravljajo o reorganizaciji šolske mreže v občini. Predlogi niso novi: naj bi ukinili oddelčne osnovne šole na Hrušici in Blejski Dobravi, višje razrede osnovne šole v Mojstrani in jih pridružiH osnovni šoli v Kranjski gori, prešolali učence s Hrušice iz nižjih razredov osnovne šole na Jesenicah v Mojstrano, združili obe osnovni šoh na Jesenicah in vzgojno-varstvene zavode v enega. Ker na prvi razpravi na seji občinske skupščine Jesenice niso hoteli sprejeti dokončnih sklepov brez tehtnih utemeljitev, so prosili zavod za šolstvo, organizacijsko enoto Kranj, naj zadeve prouči in da o tem svoje mnenje. Navedeno so pri omenjenem zavodu proučili in menih, naj bi se šoh v Mojstrani in Kranjski gori k upravno združih. Kar zadeva prešolanje otrok, bi bilo bolje, če bi na Plavžu na Jesenicah zgradili še eno šolsko poslopje. O združitvi šol na Jesenicah naj odločita kolektiva obeh šol. Glede na to, da omenjena mišljenja zavoda niso bila dovolj konkretna, so na zadnji seji občinske skupščine 29.9. sklenili, naj temeljna izobraževalna skupnost pripravi program osemletnega razvoja šolstva in otroškega varstva. Šele potem bodo lahko odborniki bolj določno razpravljah in sprejeli dokončne odločitve. BRANKO BLENKUŠ Gabrje Učitelja ni bilo V nižjerazredni osnovni šoh v Gabrju sta začela letos s poukom samo prvi in drugi razred. Eden od učiteljev, ki sta poučevala, je ob začetku letošnjega šolskega leta preprosto »pozabil” priti v Gabrje. To nepredvideno težavo so začasno rešili tako, da so učence tretjega in četrtega razreda vozih k pouku v Brusnice. Novo mesto V gimnaziji 450 dijakov Gimnazijo v Novem mestu obiskuje letos kar 450 dijakov. Samo v prvem letniku je 150 novih, ki so razdeljeni v dva pedagoška in tri splošne oddelke. Hkrati so uvedli tudi kabinetni način pouka. Dijaki si poleg tujega jezika, ki sp se ga učili v osnovni šoli, lahko izberajo za drugi tuji jezik francoščino ah nemščino. Veliko Polana Bo držal besedo? Konec oktobra so imeli v Veliki Polani, potem ko so slavnostno odprli promet prek novega mostu, manjšo slovesnost, pri kateri je sodeloval tudi predsednik občinske skupščine v Lendavi Jože Kolarič. Taje domačinom tudi obljubil, da bodo v dveh letih dobih novo šolo Z gradnjo nove šole bodo začeli že prihodnje leto in tako bo do začetka šolskega, leta 1974/75 že nared. »SAP nam jo je ponovno zagodel. Do konca letošnjega junija smo plačevali za naših nekaj nad tristo otrok vozačev po 4.300.000 starih dinaijev na mesec, medtem ko sedaj zahteva SAP za prevoze vsak mesec kar 5.800.000 S-din. Enostavno podražijo! Podražijo kar sredi leta, mi pa naredimo finančni izračun v začetku vsakega leta. Kje naj potem vzamemo denar? Milijon in pol več vsak mesec pa tudi ni kar tako dobiti, posebno še potem, ko je denar razdeljen. Kdo ve, koliko bomo plačevali za prevoze otrok v šolo potem, ko bodo začeh avtobusi voziti otroke na nekaterih novih . progah, seveda če bomo sploh uspeh. Povem pa naj, da si bomo nadvse prizadevah, da bi organizirali redne prevoze otrok tudi iz najbolj oddaljenih vasi na našem območju v centralne ah podružnične šole. Tudi z denaijem bomo nekako uredili, čeprav nas pesti na vsakem koraku, samo da bi otrokom na našem območju, predvsem tistim iz oddaljenih vasi in zaselkov, zagotoviti kar najboljše možnosti šolanja.” -tu- Po letu dni Prav te dni mineva teto, ko so se Ljubljančani na referendumu odločili, da bodo pet tet vsak mesec plačevah po en odstotek od čistih osebnih dohodkov za gradnjo osnovnih šol in otroških vrtcev. Prav je, da se po enoletnem plačevanju samoprispevka ozremo nazaj in pogledamo, koliko in kje se gradi in kaj nameravajo graditi v bližnji prihodnosti. Prvi vzgojnovarstveni zavod — z denaijem, zbranim s samoprispevkom — so začeh graditi v Vevčah. Pri tem zavodu gre pravzaprav te za preureditev, s katero bodo dobih precej novih prostorov. Menijo, da bodo še ta mesec vsa dela končana. Septembra so že začeh graditi vzgojnovarstveni zavod na Škofljici. Če bodo dovoljevale vremenske razmere, bo že pred koncem letošnjega teta našlo v njem prostor od 70 do 90 otrok. Pred dnevi so začeh graditi tudi vrtec v Šentjakobu, ki naj bi že prihodnje poletje sprejel okoli 60 otrok. Upravni odbor sklada pa je tudi že potrdil investicijske programe za gradnjo osnovne šote v Dolu in na Brezovici, telovadnico pri šoh Valentina Vodnika ter za vrtec na Brodu. Za vse te zgradbe že izdelujejo glavne projekte, in če ne bo posebnih zapletov, bodo z deli lahko začeh že letos. Temeljna izobraževalna skupnost Ribnica no Dolenjskem »Če doma jim dobro ni«... »Če doma jim dobro ni, na jug zlete žerjavi. ..“ Odhajajo tudi ljudje, in če bi im eh peruti, bi prav tako poleteh v lepše, „v sončne” kraje. Morda še dlje kot žerjavi! Taki smo pač ljudje. Razlika je morda le v tem, da nas v to »sili” razum, ptice nagon. »SAMO DVANAJST NAS JE ŠE“ SAMO DOMA NE, VENDAR... V zadnjih treh letih ni nihče izmed tistih otrok, ki so kon-čali osemletno šolanje v Loškem potoku, ostal doma na kmetiji. Vsi so odšli v šole ah uk. In izmed vseh, ki so odšli iz Loškega potoka še pred leti, so se le še redki vrač ah pod svoj krov. Ostah so v dolini, se navadili na novo življenje. V zadnjem času, posebno še letos, je življenje v Loškem potoku le nekoliko krenilo po drugi poti. Ribniški INLES in RIKO ter tržiška tekstilna tovarna so v Loškem potoku že ustanovih svoje obrate, zaposlih doii delovno silo. Na domače učitelje raču v prihodnje tudi na šoh škem potoku. V te namen že preskrbet nekaj štipe Sicer so štipendirali tud prej, vendar ko bi moral pendist po končanem šti začeti z delom, je vrnil št dijo in se zaposlil drugje. 2 vojem industrije v LoškerH Popolna osnovna šola v Loškem potoku je stara komaj dobre tri ah štiri mesece. Sodobno urejene učilnice, telovadnica, kuhinja, jedilnica in kaj vem še vse, nudijo otrokom vse, kar sodobna šola od njih tudi zahteva, razen nečesa. Tisti »nekaj” so učitelji, profesorji, ki jih v Loškem potoku primanjkuje že več let. Za dvoizmenski pouk, ki ga obiskuje 258 otrok v desetih oddelkih, imajo na voljo v Loškem potoku le dvanajst učiteljev. Kolikor manj imajo težav s kadri za razredni pouk, tohko več sivih las jim povzroča pomanjkanje učiteljev za predmetni pouk. Prostori za kabinetni pouk ostajajo skoraj neizkoriščeni. Težave s kadri rešujejo največkrat tako, da tovarišice, ki poučujejo na nižji stopnji, prevzamejo še dodatno delo na višji stopnji. »Najbolj,” pravijo na šoh, „bi potrebovah matematika pa učitelja telesne vzgoje; na sociologa in morda še na psihologa pa niti pomisliti ne upamo, čeprav bi vse, posebno še matematika in učitelja telesne vzgoje že takoj nujno potrebovali. Samo še dvanajst nas je na šoh in naše vrste se redčijo!“ toku bo to čez nekaj let p< ^ noma drugače. Upajo bodo vsaj domačini potem čali kot učitelji ali profesc svoje rodne vasi v Luškem toku. bi Pa, PA ŠE TO! Kaj Loški potok sploh li nudi učitelju, poleg dela veda? Prometne zveze so d G0, neugodne, stanovanj za uči S// ni in tudi s prehrano vse dpuj tošnjega šolskega leta, ko : Ijen preselili v novo šolo ni bil daji koh urejeno. Poleg tega, n do rOl sec on Pil no, da> ise nas nai VSAK SE LAHKO ZMOTI Že sam Loški potok kot kraj ni tujce nikoli kdo ve kako privlačeval, kaj šele da bi jih s komerkoli za dalj časa zadržal. Industrije skorajda do pred kratkim sploh ni bilo. Ljudje so iz Loškega potoka odhajah v svet s trebuhom za kruhom. Neugodne prometne zveze, posebno še pozimi, ko Bloke z Bloščkom na eni in Velika gora na drugi strani, s snegom in zameti, Loški potok popolnoma ,/očijo” od sveta, kjer popolnoma zamre tisti nujno potrebni utrip življenja. Stara šola z majavimi podi in nekaj učilnicami učiteljev in profesorjev v Loški potok prav gotovo ni privabljala. No, zgra-dih so novo šolo in vsaj po-tihem upah, da bodo dobih nove moči. Zmotili so se. Nemočni so sleherni dan pričakovali prijave na objavijen razpis. Nihče se ni javil! O, pač! Prišel je mlad učitelj, si ogledal šolo, vas in bližnjo okolico, odšel brez besed, vendar že rakoj naslednji dan v telegramu sporočil: NE PRIDEM! ui ni prišel. Tudi po pomoti ne! Šola ni vse. Življenje na je tak: daleč v dolini. TUDI UDMAJA — ravnat*^' oaiovne šole Dr. Antona Ijak v Loškem potoku Mohar. udarih na šoli,” so naša deli mesta pri republiški izob valni skupnosti premalo o' notih, saj so nas dah v č<|. skupino, to je v skupino z boljšimi delovnimi razmera g DOSTI JE BILO. . GREM! Ž ‘a - lika >isir odpi Z namestnico ravnate ia osnovne šole Dr. Antona Ijaka v Loškem potoku, jo« RUO LAVRIČEVO sva se ,al“ tem, ko sem zvedel, da so pc Loškem potoku redki, ki Z ^ jo nekaj let na šoh pri sve ^ delu, pogovaljala o tel vzrokih tega pojava. »Saj vidite,” je dejala. „Sato delo nas čaka. Nekateri bi ^ ! še študirali, pa je nemogiv,^ Nimamo primernih stano Delamo v zares težkih u ^ merah, vendar našega dete: kaže, ne znajo ceniti. Sic«^ sem se tako in tako zatrdt s ta odločila, da grem. V rug. supljem gradimo hišo!” . jfj: »Sami smo že vehko stol pravi ravnateljica šole Ol ratj MOKARJEVA, »z usmerjal o$tj mladine v prosvetne poklic itIl0 nimamo sreče. Nekateri idUaj očitajo, češ da so naše prtelošg. zaradi neurejenih prontfot c zvez neupravičene, vendarUšij, res. In tudi naše delo jc irii^ vredno, kot pa ga ocenjujeji trn0 kateri! Sicer pa je 19 let ga! $vetj na šoh v Loškem potoku v > ti)/e težkih razmerah menda kal tetjj’. volj. Tudi jaz odhajam iz!tste ' škega potoka ...” Jie _ Tako. Vrste dvanajst1! ^ skega delovnega kolektiv^ osnovni šoh v Loškem pc* se redčijo. Redčijo in oi' jajo! I ,Če doma jim dobro ni^a°s TONEUfotsei* ni :eni Umetnik slikar ali pedagog? Vprašanja so kakor okvir, ki ne dovoli barvam, da bi planile čez rob na stene in strop. Brez besed je celo tišina uboga in brez .omejitev bi bilo slikarstvo Pj* Oiorda le ideja. Umetnost je tudi katarza, je vizija prihodnosti, ki je planila iz včeraj, danes... Znebiti se je treba vsega nepotrebnega, odvreči kar nas tišči, kar se mučno ponavlja. I Ce ne bi bil tudi pedagog, ne h VM uporabljal številk; tako IdaJpa. _ Rodil se je leta 1931 v io Oporki. Puste besede, bi rekel ncflLVO KOMEL. Skoraj tako £ spuste, kot bi bilo pusto živ-ko -Ijenje, če bi moral živeti za pro-'oMajalnim pultom. Še sreča, da i ,Mstno ljudje po naravi raziskovalci. Šola... France Prešeren 'e bil menda zapisan v zlati knjigi. Le zakaj bi moral akademsko izobražen tavati ob ^ ^mazani Ljubljanici. Zakaj bi se Jnoral dušiti po kavarniških ko-‘h. Življenje je kakor umetniška slika, za katero nenadoma '■tnanjka prostora. V prosveti ga je bilo dovolj, da v Mirnu pri Gorici - ledina v preorano zemljo je lahko 'el seme svojih likovnih ho-‘nj. Deset let je kakor črta, ki ’ potegneš iz globokega jedra 'eta. Učiš in se iščeš. Čez ne->/ let se samo prizanesljivo 'smehneš s platnom in polivinilom zastrtemu skednju v mai2iliah. Kaj pravzaprav hočem? i] :emu se lahko najbolj približa V am’ kie nai iščem pot? SLIKA KOT STOPINJA ,fiisal sem pokrajino, človeka in sem se trudil biti realist. Modelov nisem mogel plačevati in da bi jih vodil pod skedenj ... Izbral sem si pokrajino - seveda Kras, ki je še vedno ostal v moji likovni podzavesti. Najprej sem obravnaval pokrajino s psihične perspektive. Mračne kraške življenjske razmere sem podoživljal z ooti-mizmom Kraševca. “ Vidim jih... po platnu razpete barve kot bi visele v mraku in v jedru barvne kompozicije optimistično svetli simboli življenja. Dan za dnem s čopičem v rokah in nenadoma začutiš, da si začel dobivati do te pokrajine oseben odnos. Zapustiva za trenutek slikarski atelje. Pravzaprav bi lahko ves čas posvetila razgovoru ene same slike: ampak tudi o enem samem učencu bi lahko govorila. Brez dvoma — vsi niso potencialni umetniki. ,Jz vsakega učenca se da narediti risarja-obrtnika, oblikovalca. Važno je le, da likovni pedagog ne zaide na slepi tir. Kaj je slepi tir? Najbolj pogosto poučevanje strokovno neustreznih kadrov. Človek mora biti za področje, ki ga poučuje, osebno zavzet in aktiven. Otroka se ne sme učiti. Treba mu je le razvijati likovne dispozicije. Otrok sam je ustvarjalec. To naj bi veljalo do sedmega razreda, ko postane učenec „razumar. “ Pozneje naj bi bilo likovno delo zavestno in nadzorovano. Toda, če trdim, da naj otrok svobodno izraža svoj notranji svet z likovnim sredstvom po lastni življenjski viziji, se ne odrekam dolžnostim, ki jih ima ob tem likovni pedagog. V pravem trenutku moraš korigirati, dati pravilen nasvet. Truditi pa se moramo, da na tak način ne zamorimo otrokovih ustvarjalnih zagonov. Opozarjati je potrebno na kompozicijo, odvečno navlako v risbi, sliki, navajati učenca na občutek lepega. Vse to pa so zakonitosti, ki so zapisane v učbenikih za likovne pedagoge. Seveda lahko naletimo na otroke, ki so v likovnem izražanju elementarni — nepokvarjeni glede na razna hotenja in zunanje vplive ali pa na takšne, ki jih je meščansko življenje nekako izumetničilo. V takem primeru ima likovni pedagog dodatne obveznosti. Učencem višjih razredov osnovne šole v Šempetru, kjer poučujem, pogosto pojasnjujem. svoje slike. Prav gotovo pa sem jim moral pojasniti pot, po kateri sem prišel do trenutnega načina likovnega izražanja. Povem in pokažem jim, kaj sem slikal na začetku, v vmesnih obdobjih in kaj hočem v svojih 'slikah izraziti sedaj. Če hočeš neko delo spoštovati, moraš vanj verjeti!" Od realizma k ekspresionizmu, ki je grajen na čustvu. Slika izgublja pripovednost, veristično konturo, resnično barvo. Vse to zamenjajo druge barvne vrednote - dražljaji. Slika se razvija v svojo notranjo izpovedno moči Spoprime se z umetnikovim odnosom do zunanjih dražljajev, ki so pogojeni s psihofizičnimi občutki. Slikar hoče s svojo sliko v vsakem gledalcu sprožiti dražljaj podoživljanja nečesa, kar si v praktičnem življenju ne znamo pojasniti. In pri vsem tem ga niti ne zanima reakcija gledalca. O tej reakciji sploh ne razmišlja. Kljub vsemu pa je eden od slikarjevih namenov, da bi slika le kdaj komu še koristila, čeprav tega momenta ob nastajanju slike ne more upoštevati. Človek bi slike ne smel jemati kot okras. Sliko bi se moral navadit gledati, jo videti in podoživeti. To pa v takem primeru tudi pomeni, da bi se moral navaditi na neke nove oblike izražanja. „Slikam zase. To je moje osnovno zadovoljstvo. Z vsako sliko sem duhovno obogaten. Vsaka slika mi je čez čas prijetno podoživljanje prehojene poti. Vsaka slika je stopinja." In kaj je pri tem poneumljanje povprečnega ljubitelja likovne umetnosti, bi zadrl neprizanesljivo vprašanje in bi imel v mislih dobro staro figuraliko in še kaj, na drugem bregu pa razne ... izme, še najbolj kubizem. Poneumljanje, bi mi odgovoril slikar Silvo Komel, je dovoljevanje, da gledajo ljudje na umetnost in življenje, da ga podoživljajo, kot so bili navajeni pred stoletji. Svet danes je vse kaj drugega, kot je bil nekoč. Na ta svet gledamo iz različnih zornih kotov - včasih tudi kubistično. Naša vizija ni le horizontalna, ni več tista izpred stoletij. Kako boleče velikanski prehod v najinem razgovoru. Morda pa pretiravam. Tudi likovni pouk v osnovnih šolah je naredil nekaj korakov proti soncu. Toži o pomanjkanju časa pri tem predmetu; predvsem v sedmih in osmih razredih, kjer bi se dalo največ narediti. Otroci rabijo veliko časa za vživlja-nje v delo, za priprave in kaj ostane od ure... Mnoge šole nimajo piti pripomočkov, s katerimi bi bilo mogoče likovno teorijo konkretno demonstrirati. Težko je življenje umetnikov - tudi pedagogov! i del izobi lo o' v no z nera PEDAGOŠKI ETOS NAŠEGA TRENUTKA -i Že v začetku bi rad poudaril, "a se teme pod tem naslovom llkakor ne lotevam le zato, ker po Titovem zgodovinskem Pismu, ki je pogumno do kraja 'dprlo zatvornice javni kritiki 11 polaganju računov, postalo ma ha moč aktualno pisanje o r*a '^m, kar nas je doslej tako po-u> Osto vodilo na stranpota so-J'3 ialistične graditve. L zii P°imom* kot so neupravi-. (16110 bogatenje, socialna dife- f telietlciacija. neodgovornost in go-1 jNdarski kriminal, se bom ko-5 kor mogoče izogibal. Manj a' bi tto’ k£r so z njimi ta čas do l _ ksplozivmostj nabita vsa naša 'I!l-vria občila, kolikor zaradi tratne nevarnosti, da utegnejo , . ^ in tam tudi zvodeneti (kakor e ' jinek prepogoste televizijske Hti kknie), čeprav je njih vsebina a,I ^ tako boleče očitna v naši “V ^eni zavesti. i kljub temu se nameravam v 0 sni:rtl razmišljanju miselno zasi-e . tati ob vprašanju l/a, ki že nfrl°tSti predolgo muči našo ce-° J-no družbo: ob načinu indi- 1 Ci\ 'kalnega odpravljanja ali pre-epn 'ošeanjg socialnih razlik, ka-,n? , odseva v šolskem življenju otrok. Ne more biti ne-• -L,, niivo in nekoristno, če sku-f10 problem vsaj nekoliko ? \, ^tliti tudi z vidika pedagoške j u. m zlasti če priznamo, da so a . ^tirane socialne razlike tiste on pte zi0) 1q ga prav otrok naj- ist‘ v Prenaša. trtivžLi naravnavi nekaterih mo-m ličnih razjed v družbi in in opl!1* Shajam iz naše skupne J® v temeljno ljudsko po-iro ni £°St’ ^ je še ni načela gni-m tirL!, playboysko-potrošmške k ' jj^lnosti. Tej veri se zlasti uči-rnmii (ft!?e smei° odreci, zakaj brez fffffl' jj1 se jim pojem socialistične ..^e (v življenjsko aktivnem fifm ^u) tako v lastni zavesti kot iffp s ^čenci moral sesuti v nič. i °cialne razlike so zmeraj obstajale in bodo (četudi predvidoma v idealno majhnem razponu). Toda, zakaj se človek prav danes tako uporno in nezadržno bori njim? In zakaj uporablja v tem boju tudi sredstva, o katerih se navadno ne govori na glas? Zazrt v avtomatizacijo kot čudežno ustvarjalko povsem novega ritma življenja je sodobni človek hkrati tudi — kot nikoli prej — tragično ujet v mehanizem in dinamiko kompjutrsko odmerjenega časa. Kot odškodnino za nekdanjo sproščenost si išče nadomestila v dobrinah, katerih vrednost pa je tako relativna, da mu komajda po kapljicah vrača izgubljeni mir. Med najbolj standardne dobrine te vrste spada (poleg drugega) vsekakor nepogrešljivi avtomobil, ki je po javnem mnenju postal tudi že merilo osebne veljave in ugleda, torej hkrati tudi najbližji predmet premeščanja socialnih razlik. Kdor ga ima, se počuti vsaj za silo izenačenega z družbeno okoheo. Ker pa se dimenzije osebnega standarda nenehno širijo, narašča tudi težnja po sprotnem dohitevanju, po iskanju novih mostov ne. glede na to, kakšni so pogoji dohitevanja, naj bodo pošteni ah pa tudi ne ... Zato želim spregovoriti o tistem delu pedagoške etike, ki zadeva način izjemnega pridobivanja dobrin in ustvarjanja lastnine. V svetu pa tudi pri nas že močno prevladuje moralno gledanje z namišljenim pozitivnim predznakom anarhičnega rušenja vsevprek, moda postavljanja vseh etičnih norm ..usmrajene malomeščanščine“ na glavo. Nočem biti preveč črnogled in posplošujoč, vendar ni mogoče zanikati, da je bila danes tik pred ustoUčenjem parola, da se od poštenosti ne da živeti. In ta kužna mrzlica, se zdi, da vdira skozi široko odprta vrata tudi v šolo. Po sociahstičnih načelih naša šola jasno diferencira odnose do skupne, osebne in tuje lastnine že od prvega razreda dalje s tem, da pojem koncentrično širi in poglablja. Toda zdi se mi, da živi ta pojem v učenčevi zavesti vse preveč teoretično, brez močne življenjske podkrepitve. Naj se ozremo v katerokoli razvojno stopnjo (od naivnega prek slikovitega do kritičnega realizma), vsem je skupna tipična otroška odkritosrčnost, združena z željo po bahaškem razkazovanju tega, česar drugi nimajo. Kajpada so prav tako neravno pogojeni obrambni mehanizmi prizadetih, ki sebi v tolažbo pripominjajo: - Misliš, da ne vem, da imate pri vas tudi TO in TO, ker je tvoj oče TAKO in TAKO .. . Učitelju, ki vsem tem zaimkom in prislovom osebno lahko tudi do dna verjame, pa je največkrat žal, da jih ni pre-slišal, saj jih ne sme raziskovati. Tabuji... Ilustrativen primer iz dogajanja v učenčevem okolju: Nekje so gradili šolo iz skupnega samoprispevka in s posebnimi dajatvami ter delom občanov. Zaradi denarne stiske so morah omejiti gradbeni program. Kljub temu pa so se našli delavci, ki so na gradbišču kradli, kar in kolikor je pač kdo mogel, in to po načelu: Danes kradejo vsi, razen tistih, ki nimajo kaj ukrasti, in razen takih „rev,“ ki se tolikanj nespretne in strahopetne, da si ne upajo. In če kradejo „ta višji,“ smemo tudi mi, torej je važno le to, da te nihče ne zaloti in pa, da si ohraniš videz poštenjaka ... Opisani primer je krožil po šoh kot javna tajnost in nihče se ga ni upal dotakniti. Tabu ... Učitelji pa so dobili nov trn ob mish, da je tudi ta primer nekaj dodal k oblikovanju tiste rezervne, mrakotne zavesti v spoznavnosti učencev, težeči k prakticističnemu mnenju, da je kraja toliko manj oporečna, kolikor bolj je množična in javno tolerirana. V tem smislu je med odraščajočimi učenci danes vse premočno razširjeno izrazito anti-sociahstično pojmovanje dela in delovnega razmerja. Mnogi se skušajo ozirati po dobro plačanih in lahkotnih, neodgovornih službah, vse manj pa za delom, s katerim bi zavestno in polnovredno angažirali svoje sposobnosti v korist sebi in družbi. Era socialnih razlik, premo-ščevanih z nepoštenimi sredstvi, je tedaj v svoji globini lahko grozeča tragedija moralnoetič-nega razkroja in otopelosti vesti, ob zaupanju v nepokvarjeno jedro družbe pa nepopustljiv boj za rehabihtacijo tolikokrat zavržene človečnosti. V šoli nam edino poglobljeni postopki individualizirane vzgoje kažejo pot v notranjost učenčeve osebnosti, kjer se učenec in učitelj ne moreta zgrešiti. Današnji učitelj omahuje slednji trenutek med Scilo in Karibdo moralnoetičnega boja za mladega samoupravljavca jutrišnjega dne. Zaveda se, da je ta boj prav v današnjem trenutku usodno odločilen. Zanj mora pogumno in neutrudno iskati novih, uspešnejših sredstev v sebi in zunaj sebe. V bodrilo pa mu je rastoča množina zagotovil, da v tem boju ne bo osamljen. JANEZ LAMPIČ r "N Razpis Poletni tečaj za učitelje Republiški sekretariat za prosveto in kulturo razpisuje štipendije za udeležbo na jezikovnih tečajih v tujini v letu 1973 1. eno 1-mesečno štipendijo za udeležbo na tečaju francoskega jezika in književnosti v Belgiji; 2. eno 1-mesečno štipendijo za udeležbo na tečaju češkega jezika v Pragi; 3. eno 1-mesečno štipendijo za udeležbo na tečaju češkega jezika v Brnu; 4. eno 1-mesečno štipendijo za udeležbo na tečaju danskega jezika; 5. dve 3-tedenski štipendiji za udeležbo na tečaju francoskega jezika v Sevru, od 15. januarja do 5. februarja; 6. tri 1-mesečne štipnedije za udeležbo na tečaju francoskega jezika; 7. štiri 2-mesečne štipendije za udeležbo na tečaju francoskega jezika v Grenoblu; 8. eno 1-mesečno štipendijo za udeležbo na tečaju itahjan-skega jezika; 9. tri 1-mesečne štipendije za udeležbo na tečaju madžarskega jezika v Debrecenu; 10. šest 1-mesečnih štipendij za udeležbo na tečaju nemškega jezika v Nemški demokratični republiki od 12. avgusta do 12. septembra; 11. eno 1-mesečno štipendijo za udeležbo na tečaju poljskega jezika in književnosti v Varšavi; 12. eno 1-mesečno štipendijo za udeležbo na tečaju romunskega jezika v Sinaji; 13. šest 1-mesečnih štipendij za udeležbo na tečaju ruskega jezika in književnosti v Moskvi od 1. do 31. julija; 14. več 1-mesečnih štipendij za udeležbo na različnih tečajih rcskegbjfzika med šolskim letom; 15. eno 1-mesečno štipendijo za udeležbo na seminarju „Modema Švedska" na Švedskem; 16. pet 1-mesečnih štipendij za udeležbo na tečajih angleškega jezika v Veliki Britaniji; 17. tri 3-tedenske štipendije za profesorje nemškega jezika za udeležbo na tečajih nemškega jezika v Zvezni republiki Nemčiji; 18. dve 2-mesečni štipendiji za izpopolnjevanje v znanju nemškega jezika za profesorje negermaniste v Z\ezni republiki Nemčiji. Za udeležbo na tečajih se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so diplomirali iz ustreznega jezika na univerzi ;Ji višji pedagoški šoli; — da so aktivni učitelji ustreznega tujega jezika; — da so zdravi in po možnosti mlajši prosvetni delavci. Potne stroške morajo poravnati kandidati sami ali ustanove, kjer so zaposleni. Kandidati morajo poleg prijave, ki naj vsebuje osnovne podatke, priložiti še soglasje oziroma priporočilo ustanove, kjer so zaposleni, da se smejo udeležiti natečaja. Prijave bo sprejemal do 1. decembra 1972 republiški sekretariat za prosveto in kulturo, Ljubljana, Župančičeva 3. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PROSVETO IN KULTURO V____________________________________________________________J Našli so izgubljeno (Nadaljevanje s 3. strani) Otroci ostanejo v domu do tri leta, nekateri več. Vsem omogočajo, da končajo osnovno šolo. Nekaj otrok je že od sedmega leta v zavodu. Obiskali smo skupine in se pogovarjali z otroki. Sproščeni so in zaupljivi. V šoli so prav pridni: učni uspeh je v zadnjih treh letih skoraj 100 %. Od vseh učencev ni samo eden lani izdelal razreda. Dosedanji letošnji uspeh je 97,5 %. Otroci so nam povedah, da v prostem času radi berejo, še ' raje pa se ukvarjajo s športom: nogometom, košarko, kolesarstvom. Imajo vrsto športnih nagrad in diplom. Uveljavljajo se tudi pri tabornikih. Njihova četa „Jutranja zarja" deluje v sestavu odreda „Stražni ognji" v Kranju. V Slovenjem Gradcu so na tekmovanju za Milovanovičev memorial zasedli drugo mesto, prav tako so letos zasedli drugo mesto na republiškem tekmovanju tabornikov v Ilirski Bistrici. Vsako poletje gre 30 do 35 domskih tabornikov na počitnice v Fažano. Spremlja jih vzgojiteljica. Otroci so nam z veseljem pripovedovali o svojih načrtih za življenje in poklic. Poštah bodo trgovci, mehaniki, delavci in vzgojitelji... Vsak vzgojitelj vodi svoj delovni dnevnik, ima pa tudi podroben učni načrt po področjih. Ravnatelj že šest let vodi evidenco nedovoljenih odhodov iz doma, kjer je do potankosti vpisan čas odhoda, prihoda, vzrok, kdo je pripeljal otroka itd. Vodi tudi seznam odhodov na priporočilo vzgojitelja in na- gradnih odhodov domov. Zanimiva in koristna je analiza motivike nedovoljenih odhodov, saj je to hkrati spremljanje otrokovega razvoja. Od leta 1968 dalje se število nedovoljenih odhodov zelo zmanjšuje, naglo pa se veča število nagradnih in dovoljenih. BREZ ZAVZETOSTI NI USPEHA Povprašali smo, kakšni so predlogi za izboljšanje. Našteh sojih: Dobro bi bilo, da bi kadrovske šole že prej usmerjale tiste študente, ki imajo veselje za pokhe v posebnem šolstvu oziroma vzgojnih domovih. Morda bi izbrali skupine po pet študentov. Zanje naj bi organizirali strokovne obiske vzgojnih domov. Obravnavali naj bi določeno temo v okviru strokovnega programa. Morda se vzgojiteljski poklic v šoli preveč idealizira, mladi bi ga morali že med študijem po-bliže spoznati. Današnji vzgojitelji imajo boljše delovne možnosti in lahko uporabijo izkušnje starejših kolegov. Dobro bi bilo, da bi o delu, problemih, pa tudi o uspehih vzgojnih zavodov več obveščali javnost. „Brez osebne zavzetosti, idealizma in potrpežljivosti ni uspeha. Na naše otroke, ko jih ozdravimo, bi se vedno zanesel. Kritični in prekaljeni so ...,“ se nasmehne ravnatelj in s kretnjo podkrepi svojo misel. Na še mlad obraz mu pade šop belih las, ki so jih pobelili trdo delo in skrbi... TEA DOMINKO L VEDNO BOLJE SEMINAR PROGRAMIRANEGA POUKA •> PRIMOŠTEN 1971 Polprogramirana sekvenca za biologijo v Vil. razredu ID. Učna enota: Veliki in mali krvni obtok, krvni pritisk, krvne skupine in transfuzija Avtor: Anton Korene — Zavod za šolstvo SR Slovenije OE Krani NAVODILA ZA UČENCE Danes se boš učil na malo drugačen način kot prejšnji dve uri. Uporabljal boš učbenik in se skušal iz njega naučiti že v šoli, torej pri pouku boš opravil tisto delo, Id a ga bil doslej vajen opraviti le doma. Poleg učbenika boš potreboval še zvezek in pero. Za učenje iz učbemka boš dobil navodila. Odgovore na vprašanja si boš beležil v delovni zvezek. Želim ti prav tak uspeh, kakršnega si dosegel pri prejšnjih dveh urah. Odpri knjigo na str. 58 in pazljivo preberi učno snov pod naslovom: ,Krvne žile in krvni obtok!" Dobro si oglej sliko na str. 59! Sliko preglej postopoma, tako da si ogledaš vse dele na sliki pri tem dobro opazuj! Če si r si ravnal po navodilih, skušaj odgovoriti na naslednja vprašanja. Odgovore napiši v delovni zvezek. Ko boš odgovoril na vsa vprašanja, preveri pravilnost odgovorov na naslednji strani tega zvezka. Če kateri od odgovorov ni pravilen, ponovno preberi odstavek, v katerem boš našel pravilni odgovor. Nepravilni odgovor prečrtaj in napiši pravilnega. 1. Kako imenujemo krvno žilo, ki vodi kri iz desnega prekata v pljuča? 2. Kakšna kri se pretaka po žiK, ki jo zahteva prvo vprašanje? 3. Kaj se zgodi v pljučnih kapilarah? 4. Kako imenujemo pot, ki jo opravi kri iz desnega prekata v pljuča in nazaj v levi preddvor? 5. Kako imenujemo daljšo pot, ki jo opravi kri iz levega prekata po telesu in nazaj v desni preddvor? 6. Katera žival nima krvi, niti srca in krvnih žil? 7. Ali polži že imajo žile razvejane v kapilare? 8. Kateri vodni rakec ima samo srce, nima pa žil? Upam, da si na vsa vprašanja pravilno odgovoril. S teboj se veselim doseženega uspeha. I. 1. pljučna odvodnica 2. temno rdeča (arterialna) 3. v pljučnih kapilarah sprejme kri kisik, odda pa ogljikov dioksid in nekaj vode 4. mali ali pljučni krvni obtok 5. veliki ali telesni krvni obtok 6. hidra ali zeleni trdoživ 7. ne 8. povodna bolha n. Odpri knjigo na str. 60! Preberi odstavek: »Utripanje srca in krvni pritisk!" Marsikaj iz tega sestavka si se naučil pri prejšnji uri. 1. Zakaj srce utriplje pri dojenčku hitreje kot pri odraslem človeku? 2. V katerem letnem času bo srce utripalo hitreje? 3. Zakaj ti je srce utripalo hitreje, ko si tekel? 4. Zakaj je število srčnih utripov na minuto pri ptiču večje kot pri konju ah slonu? 5. Kaj je vzrok krvenmu pritisku? 6. V katerih žilah je krvni pritisk večji? Nekatera vprašanja iz tega poglavja so bila zahtevnejša, saj so zahtevala uporabnost pridobljenega znanja na drugih primerih. Upam, da si nanje pravilno odgovoril. 1. Ker oddajajo manjša telesa sorazmerno več toplote, mora kri hitreje krožiti, zato tudi srce hitreje utripa. 2. Pozimi. 3. Pri teku sem porabljal več energije, ker je bilo izgorevanje v mišičnih celicah povečano. Srce je moralo nadomestiti izgub-Ijeno energijo in je zato utripalo hitreje, daje kri prinesla celicam dovolj hranilnih snovi. 4. Ker je telo ptičev manjše kot pri slonu aH konju in izgublja v istem času več toplotne energije. 5. Vzrok krvnemu pritisku je elastičnost krvnih žil in se upirajo pretoku krvi, ki jo srce pritiska v žile. 6. V žilah, ki so bližje srcu. m. 5. m. 1. NE 2. A B AB 0 3. NE 4. transfuzija 5. a) Ponesrečenec bo umrl zaradi koagulacije krvi b) Ponesrečenec sme imeti krvno skupino AB. Imenujemo ga univerzalni sprejemnik. c) Splošni krvodajalec ima krvno skupino 0. Starši so iskreni, če verjamejo Še kot mlajša učiteljica sem nekoč v zbornici ujela pogovor dveh kolegic: „Kaj si pa danes tako sitna? “ >rAh, nič! Roditeljski sestanek imam. “ - „Zato pa res ni potrebno, da si slabe volje. Odlična prilika, da preložiš svoje breme na ramena staršev. “ Dolgo sem premišljevala o tem nasvetu in se spraševala, počemu smo po takem receptu sploh še učitelji m. In kadar sem se vsa dolga naslednja leta pripravljala m roditeljski sestanek, mi je stavek vedno znova zazvenel v ušesih. Pa me ni zapeljal, ker bi se s tem ogoljufala za vse najlepše, kar daje naš poklic: vero v otroka in v svoje delo. Na roditeljski sestanek sem povabila starše, katerih otroci so mi bili zaupani, da jih učim in vzgajam. Vemo, daje to delo težko in odgovorno. Najvažnejši členi v tem procesu so seveda otroci, starši in učitelji. Otroka je lahko oblikovati, če je v človeku dovolj volje; učitelj postaneš, če si ta poklic izbereš s srcem, starši pa so tisti, ki nam pri delu pomagajo. Ne smejo pa nositi teže bremena na svojih ramah. Kako torej delati s starši, da bomo šli skupaj po isti in čvrsti poti? Roditeljski sestanki naj bi bili vez, ki bi usklajala vsa prizadevanja. Preden sem vsako leto znova prvič povabila starše k skupnemu delu, sem se vprašala: Ali jim bom znala dobro razložiti svoje principe učno-vzgojnega dela? Ali jih bom ob tej razlagi v Pet minut pred dvanajsto Problematika mladinskega tiska je že lep čas na dnevnem redu sej in sestankov na vseh ravneh. 31. oktobra je razpravljal o njej tudi odbor za prosveto in kulturo republiškega zbora. Kaže, da doslej še nismo uspeli ustrezno in učinkovito rešiti problemov financiranja, da smo premalo skrbeli za razširjanje dobrega mladinskega tiska in periodike. Ugotovili so, da so za reševanje tega problema potrebne sistemske rešitve. Republiška konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je tudi to pot dala pobudo za akcijo. Pridružili sta se kulturna skupnost Slovenije in zveza prijateljev mladine. V razpravi smo slišali različne predloge, ki so jih takole strnili: finančno vprašanje naj bi rešile družbene subvencije, zaščito dobrega mladinskega tiska ter periodike pred poplavo škodljive literature (šunda, plaže, cenenih slikanic, cenenega verskega tiska itd.) pa naj bi rešili z radikalnimi predpisi, podražitvami komercialnega tiska in stabilizacijo cene dobremu tisku. S tem so se strinjali vsi razpravljale!. Poudarili so, da kič ni zadeva založništev, temveč spremljevalec potrošniške družbe. Zato ga bo težko omejiti samo z davki. Naša prizadevanja je treba usmeriti v prevzgojo bralcev, zlasti mladih. Mladinski tisk in periodika, ki imata važno mesto v šolski praksi, sta v kritičnem položaju. Nenehno naraščanje cen povzroča, da naročniki odpovedujejo izdaje, naklada se zmanjšuje. Na škodi so otroci, predvsem na nerazvitih območjih. Poskrbeti je treba, da bodo cene enotne, ustaljene vsaj za nekaj let. S tem bo odpadlo odpovedovale naročnikov iz protesta, dober tisk pa bomo približali tudi socialno šibkejšim. tem moramo upoštevati zahtevo po izenačevanju pogojev našega šolanja. Šola mora usposobiti učence za pridobivanje znanja in jim zagotoviti potrebno gradivo za učenje," je dejal Miro Lužnik, namestnik direktorja zavoda za šolstvo SRS. V imenu zavoda za šolstvo SRS je podprl to akcijo in izrazil upanje, da bo uspela, če bodo rešeni finančni problemi in če bo zagotovljena enotna in stabilna cena. Poudaril je še, da gre vse priznanje in podpora predvsem periodičnemu tisku, ki je za visoko kakovostno raven prejel letos najvišjo nagrado zveze društva prijateljev mladine Slovenije. , »Tisk je sestavni del pouka in »oje. zato ie nujno, da ti vzgoje, zato je nujno, da ta problem čim hitreje rešimo; pri Dogovorili so se in sprejeli predlog, da bodo temeljne izobraževalne skupnosti odkupile del naklade periodike za naj-mlajše, da bi lahko najrevnejši otroci prejemali po en izvod teh izdaj ceneje ali brezplačno. Uredništva si bodo še nadalje prizadevala za propagando mladinske periodike in iskala nove, privlačnejše oblike, ki bodo pomagale v obrambi pred tiskom brez idejne, vzgojne in estetske vrednosti. Izobraževalne publikacije so obvezne kot učbeniki, zato jih moramo zaščititi. Problematika mladinskega tiska in periodike je le del, izsek problematike založništva. Slovensko založništvo je dosegalo doslej velike uspehe. V tem trenutku pa je zašlo v težave. Gre za opredelitev: ali je založba gospodarska organizacija in za odnos založba-druž-ba. Pripravljajo zakon o založništvu, predviden je tudi republiški odbor, ki bo usklajal programe. Na pobudo SZDL Slovenije se bodo sredi novembra srečali vsi zainteresirani dejav-'niki in obravnavali problematiko mladinskega tiska, periodike in založništva ter pripravili ustrezen predlog za izboljšave. TEA DOMINKO Odpri knjigo na str. 61 in preberi poglavje: ,Krvne skupine in transfuzija lavi!" Na str. 62 si oglej sliko in dobro piemisH, kaj ti slika pripoveduje. Preberi vse tri dostavke in odgovori na naslednja vprašanja! 1. Ali je kri pri vseh ljudeh enaka? DA — NE 2. Katere krvne skupine so bile ugotovljene pri človeku? 3. Ali se krvna skupina med življenjem lahko spremeni? 4. Kako imenujemo pretok krvi zdravega človeka v kri ponesrečenca? Če si dobro pogledal sliko, boš lahko odgovoril na naslednja vprašanja: a) Kaj Kaj se bo zgodilo s ponesrečencem, ki ima krvno skupino-A, pa je prejel kri skupine AB? b) Kakšno krvno skupino sme imeti ponesrečenec, da bi mu tudi ti lahko daroval nekaj krvi, ne da bi zdravnik prej ugotovil, kakšno krvno skupino imaš, ve pa, kakšno krvno skupino ima ponesrečenec? c) Katero krvno skupino ima splošni krvodajalec? Upam, da ta vprašanja niso bila pretežka in da si na vsa pravilno odgovoril. Preberi še zadnji odstavek na strani 61! Odgovori na naslednja vprašanja: 1. Skušaj se spomniti, kdaj je bila zadnja krvodajalska akcija v tvojem kraju! 2. Kdo je organiziral krvodajalsko akcijo v tvojem kraju? 3. Od kod je prišla ekipa, ki je izvedla krvodajalsko akcijo? 4. Pozanimaj se, koliko ljudi se je udeležilo zadnje krvodajalske akcije in o tem poročaj naslednjo učno uro! Upam, da ko odrasteš, postaneš tudi ti krvodajalec. Reševanje življenj je za človeka najplemenitejše dejanje. Ko boš imel svoj avto, se zavedaj, da na cesti nisi sam. Pri vožnjah bodi pazljiv, ne izsiljuj prednosti! Zavedaj se, da je bolje priti na cilj živ pet minut kasneje kot pa nikoli ali pa z zavestjo, da si zaradi svoje brezbrižnosti pretrgal nit življenja človeku. NAVODILA ZA UČITELJA — Pri tej učni uri je treba z učenci na frontalni način ponoviti učno snov obeh prejšnjih programiranih učnih ur. — Pri ponovitvi naj bodo na voljo vsa učila, ki so bila uporabljena pri prejšnji učni uri. — Po ponovitvi bistvenih elementov obeh učnih ur je treba na kratko obdelati še zastrupitve krvi pri kačjem piku in drugih strupenih pikih. — Če naletite na pomanjkljivost kakega dela predelane učne snovi, si to skrbno zabeležite, da boste lahko v programu člene, ki zajemajo to učno snov, popravili oziroma izboljšali. — Za to učno uro pripravi zidno sliko, na kateri sta vidna oba krvna obtoka! — Iz postavljenih vprašanj te učne ure izberi ključna vprašanja in preveri pridobljeno znanje na ustni način. resnici pridobila za iskreno sodelovanje? In najvažnejše: ali mi bodo verjeli? Tako sem si želela uspešno opraviti to prvo in še vsako naslednje srečanje s starši, da so bile moje priprave zares skrbne. Prve misli so bile posvečene družinam, iz katerih prihajajo moji otroci; njihovi dosedanji učni uspehi in morebitni vzgojni ukrepi. Mnogo sem lahko razbrala iz dobro in skrbno napisanih matičnih listov, učence pa sem tudi poznala vsaj 14 dni in vsaj njihov zunanji odziv na okolje. Morda sem koga v teh dneh spoznala globlje. Prav ti otroci so mi mnogokrat olajšali prvi pomenek s starši. Na sestanku mini bilo treba govoriti na pamet in o čemerkoli. Tako so bUe že prve besede staršem pobarvane osebno in prizadeto. V njih je počasi vsak iskal sebe in svojega otroka. Zato jim je bilo laže postaviti vprašanja, meni pa lahko odgovarjati. Spočetka so bila vprašanja zelo splošna in bi jih lahko postavil kdorkoli izmed njih, počasi pa so odluščili s sebe lupino in želeli pojasnila k problemom, o katerih so mislili, da so samo njihovi, pa so bili tipični za dobo vzrasti vseh otrok v razredu. Tako smo se našli in lahko naredili načrte za delo. Natančno sem opredelila delo posameznika v tem procesu: jaz sem tu, da učim in vzgajam, vi mi boste pomagali. Ne želim, da starši učijo doma, za to delo je v šoU učitelj, dolžni pa ste najskrbneje spremljati moje delo. Domače naloge naj bodo samostojno učenčevo delo, ne pa izdelek vseh v domači hiši Nikoli ne bom ocenila rezultatov domačih nalog, njihovo obliko in prizadevnost ob njih pa. Kadar bo kaj zaškripalo ob katerikoli snovi, moram takoj zvedeti. Domače delo je preverjanje mojega dela v razredu, zato moram najprej ugotoviti, če sem tega kriva sama ali pa otrok zaradi kakršnekoli okobiosti ni razumel razlage. Edino tako sodelovanje je uspešno. Naučili se bomo, saj je nešteto oblik za pridobivanje znanja, lenoba pa je mnogokrat tudi ozdravljiva. Ali so bili ob takem pomen ku starši 100-odstotno prt pričani, da je možno naše skup^ ne sklepe uresničiti, ne vem'.*- Trdila bi le to, da v vseh dolgi p letih učiteljevanja ne bi mogi j. našteti mnogo takih, ki so sta ^ ob strani. a' Kaj pa iskrenost v tem sodi lovanju? « Skoraj bi lahko rekla, da i :0: starši iskreni v tolikšni meri, k r- Ukor čutijo iskrenosti v učiti Ijevih besedah. Pred učitelje! J* bodo razgrnili svojo in otflff kovo notranjost, če mu bod 'Jc zaupali in verjeti v njegov}* 1 2 3 4' iskrenost. Mnogo bodo vedati, vendar nikoli ne smej biti -ogoljufani za zaupanKf Vedno so bila taka spoznan čudovita osnova za kakršneko 00 ukrepe pri učnem in vzgojne debi. Dosti laže najdeš pota ^ motiviranje otroka, saj si sp A znal njegovo mesto tudi v d’ei močem okolju. ? Tako delamo v razredu *. starši se trudijo, da bi čim zv, šteje spremljati naše delo, veda tako, kot smo se domeni Kaj pa če podrem to sode ‘je. vanje s tem, da ne držim besek^ in delam povsem drugače, sem govorila? Otroka kazi jem, ker ni znal, kriva pa si ^ bila sama! Ni znal narediti i; mače naloge in zato dobi sla oceno! Le nekaj takih primerov in j,, se zruši vse, kar smo z grad ,en Starši ne verjamejo več. Lah v poskusimo znova, vendar bo i nei daljnje delo to leto tako teži nj da bomo lahko vsak dan zne x prekleti svojo odločitev; da si ^ sploh kdaj stopiti v razred. Iecj MACA KAL i , Čn g ^ .v* «>0 -A v DRUŽBEN0-P0LITIČN0 IZOBRAŽEVANJE ZAVOD ZA ŠOLSTVO SR SLOVENIJE LJUBLJANA, Poljanska Costa 28 vas vabi, da se udeležite osrednjega seminaija za družbeno-j! politično izobraževanje pedagoških delavcev, ki bo v Ljub-, Ijani od 13. DO 15. NOVEMBRA 1972 V KLUBU PO-f SLANCEV, Puharjeva 7. PROGRAM SEMINARJA: PONEDELJEK,13.11. 1972 , - u 9.00—12.30 dr. B. Debenjak: Marksistična filozofija da-^a d< nes. Marksizem kot teorija in praksa soriafi- Šole stične samoupravne družbe Ncih 15.00-18.00 Ferdo Bem: Ustavne spremembe in samoto ji upravno organiziranje vzgojno-izobraževatast I dejavnosti pov Miroslav Faletov: Samoupravljanje v šolah "Nskf sveti šol in vloga predstavnikov družben«po skupnosti f^iti 'Pon; t11' ve TOREK, 14.11. 1972 9.00—13.00 Živko Pregl: Samoupravljanje v šolah koljj_ družbeni odnos: vloga učencev v samouprav-1. ■ Ijanju in njihova organiziranost (ZM, šolska in \ 0 razredne skupnosti, interesne organizacije) 0 a?1 Alojz Novak: Samoupravljanje v vzgojno'u’ a izobraževalnem procesu eliii0‘ Veljko Troha: Pedagoški vidik samouprav* pj 1 učencev obj^ Milojko Vidmar: Vzgoja za samoupravljanje' n0 ^ okviru organiziranega prostega časa g 15.00— 18.00 Stane Kranjc: Marksistična idejnost v vzgoj il^ no-izobraževalnem procesu pa SQ SREDA, 15.11.1972 *obl 9.00— 18.00 Franc Popit: Aktualna vprašanja razvoja dnd Catera benopolitičnega sistema in vloga ZKJ 0 dro Milan Kučan: Problemi nacionalizma v Jug^i Šo slaviji .le be Mitja Ribičič: odnosih Jugoslavija v mednarodni Teze posameznih predavanj in nekaj novejše literature bost taja ^ Msk prejeli na seminarju. V prilogi pa vam pošiljamo pregled n*l katerih novejših prispevkov o idejnosti pouka in sodalističi1 Do vzgoji. DIREKT01 BORIS LIPUŽl ‘stem ‘flost 'ja ur 50 risi .da ‘biti z ! 1972 18 — 10. XI. 1972 ometi Množičnost in razgibanost Vetfi^eč kot sto šolskih glasil, ki dolgi' ™ izdale posamezne osnovne mogl* * Slovenije v preteklem šol-o sta^ ietu> je rezultat velikega Vdevanja in izvenšolske de-, sodi ?,osti učiteljev, ki so men-H glasil. Ti mentorji so naj-da s^0steje učitelji slovenščine. rl ^jfadi vsebinskega dela glasila učiHto nujno in prav. Pri izdaja-'teljet Ž^sila pa se srečujemo tudi of/1 kovnimi problemi, kijih re-fajfi !jo bodisi učenci ah učitelj vgofljiMor ah pa so prepuščeni slu- 0 p^im rešitvam ljudi, ki pri gla-sm4 s°delujejo. Če hočemo, ipanj' ^ truc^ P1^ delu z glasilom zmn'fhtan, moramo poskrbeti, f/reto °° tudi oblikovna plat glasil ,0yngl najbolj neoporečna. Zato bi ')0ta ita^0 i^eri vsako glasilo dva si sp tltoiia: za jezik in obliko. f v j ^katera šolska glasila imajo naslovni ah na zadnji strani edu fa^eno> da jih izdaja literarni im z)Želc a^i da so glasilo literar-do j4 krožka šole. Ker pa no-m#«!1,4 šo*a okna toliko denarja, ti lahko še drugi krožki, ki 6es0^ej° v okviru šole, izdajali ~g glasila, menim, da tudi V’ 0 glasilo lahko obravnavamo ^ glasilo šole. Vsako šolsko diti c Pa moralo objavljati • , * likovna dela učencev. °Ška likovna dela so lahko . hacije k objavljenim tek-.71 ah samostojne stvaritve. V '■^T , 'finem primem pa ne smejo , . v podrejenem položaju v J ne rja vi z objavljenimi otro-' ezT'i literarnimi prispevki. Če 1 ,z 1 Sola glasilo z izključno lite-T1 vsebino, mora imeti likov- • 'edagog mentor možnost, da ■KAlk naslednjo številko z iz- fino likovno vsebino. Tak ‘Os ni nujen le zaradi ravno-^ a ah enakopravnosti, ampak č v&di večje likovno-ustvarjalne ^ jebe otrok v času, ko obi-iejo osnovno šolo. dandanašnji, ko so oblike fizliodnosti med mladino y • .|°ste, je nujno, da mlad člo-|v šoli zve za poti in načine, jaterimi se lahko izpove, iz-sebe. Včasih bo to ples in pa, drugi bo več izrazil v Jki ah barvi, nekateri pa ‘o pisah ah nastopah kot resorji. Otrok začne risati, ko ----^ar dve do tri leta. In poteni ' in barva in oblikuje z manj-““”jl presledki do šestega raz-J osnovne šole. Ves ta čas 1 zaneseno in ustvarjalno. Po ^ razredu postane kriti- • Treba mu je razložiti ne-ire stvari o proštom in pro-^inah. Zlatega časa otroške ^arjalnosti pa je konec. Lite-!° izražanje človeka je naj-■ftejše tam okrog prve za-'ijenosti. To pa je običajno v J> ko je zunaj osnovne šole. a in neposredna otroška li-ustvarjalnost je največja ža objavljanje najbolj upo-do šestega razreda osnovale. Zato ne odrivajmo ^ih risb in grafik. Objav-— •«io jih, pošiljajmo jih na raz-rahJ<,ei To bo naš prispevek za dkov pogum in samozavest. '°iskemu glasilu, ki ga namero izdati, moramo najprej °^iti format in zunanjo obli-“onavadi imajo glasila obh-koi ? velikost velikega šolskega praV’, ■ Ta oblika in format sta ka iti | o ustaljena in samo po razumljivo nam je že po-»ine0’ sta taka- Domiselnost P 'ustvarjalnost mentorja in jrav*!^0^ učencev se kaže c 'lraj v domiselni, novi zuna-i«) ''“liki in formatu glasila. Ni “ 4°. da je zaradi tega izdaja „0jl4- Šolsko glasilo ima lahko ® bloka ah obliko časopisa ?a so hsti razsuti v ovitku. »e oblike izdaje ne podražijo, dru* ttera šolska glasila imajo . droben tisk, da jih zlasti jugk). Zadržal se je ob makedonski mladinski književnosti in opozoril na globoke dove, ki jih je na področju literarnega ustvarjanja za otroilsto mladino pustil naš narodnoosvobodilni boj. Delo (200 strani), .ln zaradi boljše preglednosti opremljeno z imenskim kazalom a ^ 2 jev, stane 36 din. Upravičeno pričakujemo, da bomo podobno oziroma vsaj o no informacijo o naši in svetovni mladinski književnosti d kmalu tudi Slovenci, saj imamo na področju mladinskih lepo nih del že lepo tradicijo. VIA ce. U< Ena izmed zelo učinkovitih oblik konkretne pomoči v šolski dobi je predšolska vzgoja v vzgojno varstveni ustanovi V škoda za našo družbo je, da imamo tako malo teh ustanov in sistematične predšolske vzgoje deležno le okoli 15 % otrok rosti od 3. do '7. leta. S takšnim ravnanjem izgubljamo pt\ dragocene osnove za uspešnejši nadaljnji družbeni razvoj. dr. Ivan To Spoznanje, da je likovna vzgoja več kot ..veščina", se pravi urjenje roke, da tudi ni le predpriprava „za umetnike", ali vz talentov, ampak da razvija in izpopolnjuje najosnovnejši človt^' psihofizični aparat za zaznavanje, opazovanje, analiziranje in ranje dobljenih podatkov - to spoznanje nas sili, da je kot disciplino prekvalificiramo in ji damo v učnem načrtu mesto, tično vzeto po številu ur, ki jih zasluži Marijan Neža Maurer Kam pa teče voda ipoc Ne !ga isi z s atn, o «, Mja o fe izv v isti U, ali 1 sam »di a, (jlbe: p’ Či pra Tflen m ‘em aon kih lic i 'vni ti. Nikoli ni dovolj predočeno, kako zahtevno in odgovorno j* °pa sati za mladi rod, ki spoznava črke in začenja spoznavati edaj knjige. Primer Župančičevega ..Cicibana" je dovolj zgovoren :10 s pesniškega oblikovanja, ki pa je zelo majhnim otrokom ekat zahteven. Tem bolj trpka je torej resnica, da mladinsko leposl & i doslej ni sistematično ovrednoteno in tudi v literarnih z go dol uč še nima ustreznega mesta - kot da gre za ..stransko " literature °bč tem pa je neutajljivo, da se je zlasti po vojni domača mladiu-literatura vidno pomnožila in v številnih delih dosegla res« P® lepo umetniško raven. Vrsta novih imen mimo klasikov, tojka Milčinski, Seliškar, Bevk, potrjuje nova tematična, vsebinsl izrazna prizadevanja. Kakor bi lahko za Župančičevim „ ^ k banom" še kdaj pa kdaj ponovili tisto resnico, da naletimo tiH 'jNn težavna, neprimerna mladinska dela, pa ostajajo ta ob kakovos12 p nekje v ozadju. O enih in drugih pa bi 'bilo potrebno več ' pre pravljati — s tankočutno in občutljivo dojemljivostjo presoč1 [* Pr delih, ki so namenjena mladim bralcem. 0vZ' Med prijetnimi novostmi za začetne bralce bi našli zbirko i na kih pesmi za mladino Neže Maurer ,,Kam pa teče voda". Moti !^av je preprosto domača in nevsiljivo poučna, naj gre za živalski i ^ni! sliko iz narave ali za drobne otroške dogodivščine; presaditev 1 veških navad pri živalih se sklada z otrokovo predstavno p0 ^v stavitvijo, ki izvira iz lastne izkustvenosti. Povečini gre za kt\ ^eni pesmice, ki so bogate po izrazju, le izjemoma bi našli mati Jvce zumljiva mesta. Za otroško pesmico je posebno važen gibek ri > Uč ki je lahko tudi izrazito poudarjen; temu načelu se je v vt ^ruž primerov podredila tudi Neža Maurer. Ob koncu knjige so z> nekatere daljše in nekoliko zahtevnejše pesmi. Zdi se, da go vsebinski pristnosti tudi pesničin posluh za vsakdanje drobec godek, pa tudi vedrina je ena tistih sestavin, ki je otrokom zelo potrebna. Besedilo zelo skladno dopolnjujejo lepe Husi Marjance Jemec-Božič. Knjigo je natisnila Mladinska knjiga. v^ruž '»i K ■-i NOVE STROKOVNE KNJIGE j o Preč 'de/c *red, Tobias Brocher: Skupinska dinamika in izobraževanje odrast tapc Ljubljana, Državna založba Slovenije 1972. %a c Dr. Zivadin Jovičič: Metodika nastave geografije. Beograd,^1 pre učna knjiga 1972. k%a. Ratko Jovičič: Metodični priručnik za nastavnike stručnih šk® izp^ i školskih centara. Beograd, Zavod za izdavanje udžbenika Srb' 'tih, 197 V *. . . J da Martina Šircelj — Marjana Kobe — Alenka Gerlovič: Ura pravlj1 (Zbirka Otrok in knjiga L). Ljubljana, Mladinska knjiga 1972-Matematika u nižim razredima osnovne škole I, II. Zagf® Tehnička knjiga 1972. 'Hu Žika Markovič: Nastava početnog čitanja i pisanja. Knjiga ^ d bukvar. Beograd, Zavod za izdavanje udžbenika SRS 1972. ^ Nikola Šoljan: Nastava i učenje uz pomoč kompjutera. Zagtf" j Pedagoško — književni zbor 1972. __ ^ ijh0, Psihološke razprave. IV. kongres psihologov SFRJ Bled, 13.’ j.6'0 17. X. 1971. Ljubljana, Društvo psihologov Slovenije 1972. W * Dr. Dušan Nedeljkovič: Etika II.: Rad, volja, radost etičkoj funkciji rada. Beograd,Naučno delo 1971. ogled'.®se 8 Nuj Utrdili bomo osnovne organizacije zveze sindikatov »ti 0/ Poklicne šole — preventiva 'jevanje s L strani) ftoP’ šolanjem in med de- eza. prakso. Tisto prakso, ki Naprav že pomeni vključi-ali)v delovni proces, v samo-dal'lno odločanje, v ustvaija-delitev dohodka. ^ogo bolj bi morali raz-j0J]|ati predvsem o material-ic; i in samoupravnem položaju cev v gospodarstvu. Zato fai bo dovoljeno, da pono-£ j troje stališč, ki jih je spre* Republiška konferenca ZMS ■j konferenci o problemih le in izobraževanja učencev 7 Rpodarstvu: R Neizpolnjevanje določb o fjm *dah učencem v gospodar-adi Je treba ostro kaznovati, ml tem pa preprečiti, da bi r ^j; >ci trpeh kakršne koh po-> je ce. Učenci v gospodarstvu so ro/: >sto preobremenjeni z de-in včasih tudi izkoriščani. n '’a isi zaradi neobveščenosti in ®ga materialnega položaja, y zaradi odvisnosti od moj-j fj se ne upirajo obreme-tei, ki presegajo njihove obveznosti. Inšpekcijske 'e, ki v glavnem slabo zijajo svoje naloge, bi mo-take primere spremljati in v ;°i odločno posredovati. Te ■ j/ta bi morale nadzorovati ln | izvajanje določb o letnem )k v'lstu učencev v gospodar- Učenci v gospodarstvu bi sli biti ustrezno vključeni v samoupravne organe na šo-mi in delovnih organizacijah. i vz di sedanjega položaja in lovi ^a, da bodo učenci v go-n si tarstvu predstavljali po-n tl A en del zaposlenih, morajo o, p1 času usposabljanja na sa-jpraven način urejati svoje m TPleme, hkrati pa se na ta _ seznanijo s samouprav-|em. Učence v gospodarstvu 'orali usposabljati za delo v tah skupnostih, svetih deta in samoupravnih organih 'Vnih organizacij ter po-'sti, da bodo v njih čimbolj to jt °pani. ati edaj pa ta stališča primer-s kazalci analize, ki jo je m ekaterih vprašanjih ekonom-aosIsS in samoupravnega polo-dol1 učencev v poklicu pripra-uro °bčinska konferenca ZMS v d. Analiza je sicer zajela število učencev 2. in 3. ko taa poklicnih šol (N=70), insj^ je zanimiva predvsem i „i ■‘i ker je lahko primerjala nr^tane rezultate z ugotovitva->vo$ ta podobne raziskave, nare-! pred tremi leti. sodi S podatki? °vzemamo samo najvažnej-'io > vprašanje so odgovarjali foti taavničarji, strugarji, avto-;ki i ^aniki, vrtnarji, prodajalci in tev Si. Med njimi je bilo 60 % p0‘ R in 40% deklet, po so-t kr- dem sestavu samo otroci nart Jvcev, upokojencev in kme-tr/U Učenci pa so bili predvsem ’ vi družbenega sektorja (78 %). zb^ ■ono beti ml istrl Rezultati analize so povedali tole: — minimalno nagrado (150 din) prejema le 10% anketiranih učencev, večina pa od 200 do 300 din; — pred tremi leti — med šolanjem ni prejemalo nagrad 26% učencev (takrat je bilo število anketiranih precej večje), letos pa 8 %; — do osem ur dnevno dela 85.% učencev, med šolanjem pa dela tudi v delavnici, na delovnem mestu 25 % učencev; pred tremi leti je bilo tega „časov-nega“ izkoriščanja mnogo več; — še vedno imajo največ težav gostinci in trgovci, ki morajo organizacijam pomagati zlasti v sobotah in nedeljah; — poleg obveznega dela morajo učenci opravljati tudi „stranska“ opravila (12 %); — kar 57 % učencev pri praktičnem delu nima stalnega inštruktorja; v primerjavi z letom 1969 je tudi tu napredek; — samo 25 % učencev je na začetku učne dobe seznanjeno z vsebino pogodbe, zakona in drugih samoupravnih aktov, ki zadevajo njihov položaj; položaj se slabša, saj je na enako vpra- ; šanje pozitivno odgovorilo pred tremi leti 50 % učencev. Zanimivo je, da le redke delovne organizacije vključujejo učence v samoupravne organe. Zaradi intenzivnega šolanja in povezovanja učencev v prakso je pohtično in družbeno delo mladine na poklicnih šolah skromno. Podobna ugotovitev velja za njihovo samoupravno aktivnost, pa čeprav so učenci v gospodarstvu v mnogih poklicnih šolah neposredni ustvarjalci dohodka, na njegovo razdelitev pa nimajo skoraj nobenega vpliva. Priprave na III. konferenco ZKJ so zato pravšnja priložnost, da se v strokovnih šolskih organih in šolah bolj pomudimo prav ob vprašanjih materialnega in samoupravnega položaja učencev v gospodarstvu. Po-klicne šole oblikujejo samoupravni profil mladega delavskega razreda. Kako in kakšne možnosti imajo za to? Ko danes mnogokrat ugotavljamo, da delavci ne izkoriščajo vseh možnosti za samoupravno dejavnost in odločanje, moramo vedeti, da lahko predstavljajo poklicne šole pomembno preventivo. In ko se na eni strani borimo za večji delež družbenih znanj v strokovni usmerjenosti izobraževalnega procesa v poklicnih šolah, za spremembe v organi-zaciji, mreži in izboljšanju materialnega položaja poklicnega šolstva, poskušajmo še več konkretno razmišljati tudi o materialnem, samoupravnem, o družbenem položaju mladine v poklicnih šolah., JOŽE VOLF AND (Nadaljevanje s l. strani] VPRAŠANJE: Ali pred- sedstvo meni, da je potrebno, naj sindikat pripravi možnosti in smernice za postopno ustanavljanje konferenc za posamezna področja? Da je vpliv osnovnih organizacij treba povečati in jih na tej osnovi močneje povezati z republiškim odborom, to je jasno. RAZPRAVA: Vsako odločanje je odvisno predvsem od razpolaganja z informacijami. Kdor ima več informacij, tisti povsod laže prodre. Konference bi lahko služile kot vir informacij. Hkrati pa bi lahko informacije posredovale navzdol (saj naša sredstva javnega obveščanja ne zaslužijo vselej v polni meri tega imena). — Ali bi bila konferenca oblika dela — ali nek odločujoč forum? Dosedanja organizacija dela je neustrezna v toliko, ker včasih ne obvladujemo niti podatkov o stanju naših članov in osnovnih organizacij. Toda — brez osrednjega sindikalnega foruma ne bo šlo dobro. Kdo bo usklajeval stališča? Kdo bo zbiral in posredoval podatke? In končno - osnovne organizacije so često zelo nedelavne in se ukvaijajo kvečjemu 'z rekreacijo članov. RAZPRAVA SE JE ZAOSTRILA: V osnovnih organizacijah — ni treba, da se slepimo — ni posebno častno biti sindikalni delavec. To ni krivda osnovnih organizacij samih; že več kot deset let smo priča postopnemu razvrednotenju političnega dela in njegovi depro-fesionalizaciji. Naziv „politični delavec44 deluje včarilr kot slaba ocena pri sprejemu za delovno mesto. Treba bo mnogo idejnosti in mnogo vztrajnosti, da bomo to popravili. - Kako torej začeti s sanacijo stanja? Izhodišče naj nam bo interes sindikalno organiziranega članstva v bazi. Osnovne organizacije se lahko povezujejo v občini ali regiji, pa navzgor do republiške andi-kahre organizacije in zveze. Tako si bomo verjetno tudi zagotovili pravo pot informacij, stališč itn. Naš smoter pa je toliko osvestiti bazo, da bo znala spremljati in tudi sodelovati pri načrtovanju dela republiškega odbora sindikata. — Poglejmo delovno organizacijo: kaj je tam center moči? V šolstvu je to znano in drugod tudi. Dokler je tako, je nesmiselno govoriti o odločanju osnovne sindikalne organizacije. Pogosto ali običajno je tako, da isti ljudje odločajo v bazi, na nivoju regij in republike. Doslej centra moči ni bilo nikakor mogoče premakniti. Trdno stoji na strukturi, ki je povezana med seboj po izobrazbi, določeni starosti in moči. In tako sedanja obveščenost včasih odstopa od dejanskega stanja za polovico. — Republiški odbor ima torej dve nalogi: delovati v republiškem merilu za interese svojih članov in skupnosti; dalje povezovati se navzdol, infor-mirati in zbirati informacije. Prvemu delu njegove dejavnosti ni kaj očitati; pri povezanosti navzdol pa so pomanjkljivosti. Ce naj zadostimo tej zahtevi, morajo biti dani objektivni pogoji. Jasno je treba opredeliti funkcijo osnovnih organizacij ZK, samoupravnih teles in sindikalne organizacije. Dubliranje je neekonomično in nesmiselno. — Ni samo to. Muka je tudi neenakost ali neenakopravnost delavcev družbenih dejavnosti in delavcev v gospodarstvu. Tudi iz tega izhaja neke vrste cehovska zagrizenost ter neprestana pripravljenost na boj za osebne dohodke. Treba je opredeliti: ali smo vsi delavci ali nismo? — Ko smo lani pogoreli z našimi prizadevanji za izenačenje, bi morali javnost o tem seznaniti. A kdo je o tem pisal? Razen sindikalnih glasil časopisi odklanjajo naše članke. Kaj potem lahko storimo? Imamo KATALOG, imamo samoupravne sporazume — pa se ne izvajajo. — Ali vztrajamo pri tem, kar smo postavih: če zmanjka de-naq‘a za družbene dejavnosti, se določen del dejavnosti ukine. Ne bomo mi računali. Drugi naj preračunajo škodo in dobiček. Ce en sam aktivist na delovnem mestu s svojo pošteno idejo ali delom propade, pa se nima kam obrniti — je to dejansko propad sindikata v tisti organizaciji. Lahko bi se dogovorili s centrom za raziskavo javnega mnenja o stanju, moči in delu sindikata na terenu. Odločujoče dejavnike je treba seznaniti z interesi naših delavcev, po možnosti jih soočiti s terenom. POVZETEK DISKUSIJE: Nujna je splošna štednja. Ob tem pa je jasno, da bodo morale znanost, izobraževanje, kultura, zdravstvo in sociala rasti hitreje ■ kot ostale panoge — sicer bodo procentualno in dejansko sčasoma še v večjem razkoraku z gospodarstvom kot doslej; ob tem pa je tudi v teh dejavnostih treba zaostriti racionalno gospodarjenje. Razprave zadnjega časa so si enotne, DA JE VZGOJA ELEMENT DRUŽBENEGA RAZVOJA. Iz tega izhaja tudi dejstvo, da sta sindikat delavcev družbenih dejavnosti in republiška izobraževalna skupnost enotna v prizadevanju za okrepitev lista PROSVETNI DELAVEC tako kadrovsko kot materialno. List naj še bolj kot doslej postane vez med bazo in republiko ter posrednik elementov napredne vzgoje prosvetnim delavcem; v družbeno angažirani šoli pa pomočnik marksistični orientaciji prosvetnih delavcev. NEŽA MAURER NAŠ PRAVNIK SVETUJE rasli L šk< Srb! rvljf '2. igr >3 gr .3.1 ied!‘ Osebni dohodek ^RASANJE: Sem učiteljica djedmetni pouk, vendar sem Plovnem mestu učiteljice za re,• Spendou, ki je sodeloval pri pripravi drugega šolskega zakon ne^‘ osnovne šole. V času francoske okupacije pa zavzema vidno mK Valentin Vodnik kot prireditelj slovenskih učbenikov. Zajetih j šolnikov, pomembnih ne samo za organizacijo osnovnega in s pj njega šolstva, temveč tudi za strokovno delo. la^e Tretje obdobje od 1849 do 1869 je sicer časovno krajše ve za razvoj slovenskega šolstva zelo pomembno. Poleg politični gospodarskih listov so pričeli izhajati tudi prvi šolski časopisi. ^ pedagoški časopis »Šolski prijatelj" na južnoslovanskem ožemi ioga^ pričel izhajati v Celovcu leta 1852. V tem obdobju je bila izve aj,0 reforma gimnazije in je bila dovoljena slovenščina na srednjih 3 ijp0^ kot učni predmet. Za pouk slovenskega jezika v srednjih šob 0 k izšla prva berila in slovnice. Prikazano je delovanje 11 šolnikov, fofere V obdobju od 1870 so 1914 je bilo zelo veliko prizadej m šolnikov, posebno če upoštevamo, da se je v tem obdobju zaoi °v