KAKO SE ORGANIZIRAT)
ABC krajevne kulture
Nekaj denarja je na voljo, s prizadevnostjo se ga bo dalo smotrno porabiti
Vloga in pomen krajevne ko-misije za kulturo sta podobna vlogi in pomenu skupnosti. kijO v občmskem mehlu poznamo pod imenom kulturna skup-nost, V skupščini občinske kul-turne skupnosti so deteggt' ustvarjatcev kultumih dobrin in delegati občanov. za katere ta dobrine ustvarjajo (igre, razsta-ve, koncerti itd). V tej skupščini se dogovarjajo. kaj bi eni radi ustvanii m ka/ drugi gtedali al' poslušati IščejO skupm jezik, Kolikor se znajo dogovoriti, lakšna je potem občmska kul-lurna politika.
Vsedanjem trenutku naj bipo temphncipu za krajevna kultur-na politiko skrbe/o posebno te~ lo pri svetu krajevne skupnosti pod imenom krajevna komisijs za kulturo. Večina krajevnih skvpnosti v naši občini lako ko~ misijo ie ima, nekatere celo io nekaj let. ponekod je njen se-stav še vprašl/iv. V zakijučkih problemske konference SZDL Ljubljane o kulturi iahko prebe-remo. da mora biti krajevna ko-misija za kulturo stičišče pred-stavmkov vseh, ki se v krajevnih skupnostib vsaj malo ukvarjajo s kuttumo dejavnostjo (kuitur-na društva. kulturne skupine v različnih organizacijah ali druš-tvih, osnovne šole m druge izO~ braževalne ustanove, referentf oziroma organt za kuituro v dff-lovnih organizacijah oziroma njihovih sindikalnih organizaci-tah, itd).
Predsednik krafevne komisife za kulturo mora biti kulturno razgtedan občan, ki postanff obenem član svgta krajevne skupnosli. tako kot predsedniki drugih komisij krajevne skup-nosti.
Na podlagr ocene kullurna dejavnosti krajevne skupnosti mora krajevna komisija za kuh turo predlagati svgtu KS načrt
nadatjnjega razvoja te dejavno-sti Takšan načrt mora biti se-stavnt delletnegaaii večletnega načrta razvoja in dela krajevne skupnosti.
Načrti kulturne dejavnosli pa nikakor ne smejo biti usmerjeni le v organizacijo kulturnih pri-reditBv. V enaki meh naj spod-bujajo obveščanje občanov o kuttuh v najširšem pomenu (t)u-manost. solidarnost, potrtvo-valnost, odnos do dela. samou-pravljanja, okotja, živali, zabav itd), Kutturna politika na/ bo usmgrjena tudi na spodbujanje
krajanov k večjemu obiskova-nju kulturnih pnreditev v krajev-ni skupnosti in mastu. Ti načrti naj pripomorejo. da bodo kra-jevna kulturna društva postala učinkovita žanšča krajevnega kultumega žtvljenja Marsikje lahko vlogo takšnega žahšča odigra tudt šolsko Hulturno društvo.
Za financiranje krajevnih na-črtov kulture $o odgovorne kra-javne skupnosti (kot tudi za fi-nanciranje drugih svojih dejav-nosti). Seveda se lahko pri tem močno oprejo na delovne orga-nizacije v krajevni skupnosti.
Zaenkrat še razmeroma skro-mna sredstva za kulturo v kra-jevnih skupnostih daje tudi ob-činska kulturna skupnost (do-sfe; 5000 dm na teto). Vendar tudi teh skromnih sredstev v preteklih letih nekatere krajev-ne komisije za kulturo ali sveti KS mso v celoti izkoristili. Mor-da zato. ker jth sveti KS ntso dobili v roke, temveč so bila naloiena ph Zvezi kutturnib or-gamzacij mesta L/ubljane V že omenjenih zaključkih problem-ske konference SZDL Ljubl/ane o kulturi pa je rečeno. da naj
odslej ta sredstva prejemajo in z njimi, pod določsnimi pogoji, upravljajo sveti KS oziroma nji-hove komtsije za kulturo.
V zaključkih mestne konfe-rence SZDL so še zapisaii. kdo je odgovoren za izvajanje ome-njenih nalog. Odgovorna \& SZDL v krajevm skupnosti in občim. ki naj te natoge izvaja v sodelovanju z občinsko Zvezo kulturnih organizacij. Kolikor zadevajo te naloge delovne or-ganizacije. pa so za izvajanje odgovorne občmska Zveza sin-dikatov in osnovne sindikalne organizacije
STANE KOMAN