5 obertnijske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr V Ljubljani v saboto 9. maja 1857 Zapoveđ obćranja gosenc 0 Postava, ktera je, kakor smo v poslednjem lista povedali, spet moć zadobila, zapoveduje oberanje gosenc in pa snaženje sadnih dreves takole: 1. Gosence se morajo dvakrat v letu oberati: pozno v jeseni in pa zgodaj spomladi. 2. Celo drevo se mora v jeseni z lesenim ali kakim drugim tumpastim nožem ostergati, da se mah odpravi, zakaj zaléga goseac se ne nahaja le v perji ali listji, temuč pogostorna tudi v mahu. gnezd peca in takim sterkovcem to napačno in sadnim dre-vesom škodljivo ravnanje kakor navadna igrača veljá, je tedaj treba, da se mladina v tem dobro poduči. V tem zamorejo duhovni *) in učitelji največ pomagati, čeravno je tudi dolžnost županov in kantonske gosposke, da po vseh mogočih potih skerbi za tak poduk. Nektere poglavitne vodila pri reji svilnih červičev * V Cas reje sviloprejk ali židnih červičev je sopet se pri 3. Drevo in posebno po rogovilah naj se postupa z en- jj0r na j^škem bližal. Upamo, da nam bodo zdravi ostali bolehali. ka ? malo pepelom, ker pepel zamori gosenčno zalego. (Še bolje kot to pepeljenje je po novejih skušnjah, da se deblo in rogovile drevés v jeseni pobelijo z apnom). opravil Vendar naj opomnimo nekterih poglavitnih Ne dotakni se jih nikdar z rokami, ampak preloži jih z mrežo vred 4. Vsi gospodarji enega kraja morajo ob enem So sence oberati. Cas pa ? kdaj se mora to v jeseni in Imej jih, kolikor je mogoče, zmiraj snažne, in preloži spomladi zgoditi, bode povsod c. k. kantonska gosposka določila, ktera se je zavoljo tega poprej z županom tistega kraja pomenila. Tako zapoveduje postava, ktero je si. deželno pogla- jih večkrat Majhne červičke pasi z mladim in mehkim perjem in varstvo na Krajnskem vnovič oklicalo s pristavkom, da nemarni gospodarji, ki jene bojo spolnovali, se bojo ka znova li, zraven paše na njih stroške gosence o bera le. pred ko jim ga das, naj enmalo poleží, ker jim presirovo perje škodva. Ne pokladaj jim mokrega perja, če pa deževno vreme nastopi, da suhega nabrati ne moreš, daj ga popřed na rijuhah posušiti Letosnjo jesen bo tedaj ta postava vpervicmocza dobila. Terdno upamo, da bojo čast. kantonske go prid Glej da ni perje sparjeno Ne nabiraj perja, dokler rosa na njem stoji, in ne da 9 sposke zvesto nad njenim spolnovanjem cule nim gospodarjem pa še enkrat povémo, da imajo vprihodnje pravico se pritožiti, ako nemarni sosed ne stori dolžnosti, ker postava očitno pravi storiti, kdor z lepo noče. jaj ga nikoli z rokami, ki po cebuli, česniku ali drugih 9 da bo s silo mogel to Postava enakih rečéh dišijo. Pokladaj jim toliko, kar morejo od oběda snésti ; obraćaj se tedaj vedno po njih lakoti, ktera po vsaki spre-membi veči prihaja. in se imajo v žido zapresti, da jim struškov ali suhega dračja ali pa Pazi marljivo na čas, ko červi dozorijo 9 • * 9 po kteri se prepoveduje, da se ne smejo jajcka in mladi ptički iz gnezd poberati, pa tudi ptiči kadar valijo, ne loviti in ne streljati Ptiči pomagajo člověku najbolj gosence obirati, in ker slame nastavis. Ta čas ti naznamva život sviloprejk, ki je čist ko zrela vinska jagoda, da se skorej skozi njega vidi. To poznaš tudi , in po robi lese na tem, da cervi vratove na kvisko vzdigujejo lazijo, kakor če bi kaj iskali. Sviloprejka nareja štiri dni mešiček, galeto ali kokon se od njih živijo, jih sila veliko pokončajo. To veljá posebno metulj pa še li v treh tednih postane. 9 od vseh tistih pticev, ki pojó Jajčica se vdobijo, če se pusti, da metulji iz kokonov Leta 1838 je tedaj deželno poglavarstvo ilirsko z uka- izlezejo. Izleženi se hitro parijo. Zavolj oplođenja jih je alo, into prepo- treba kacih šest ur vkup spustiti, potem pa se mora on od zom od 16. rožnika st. 14164 prepoved ved ponavlja sedaj si. deželno poglavarstvo krajnsko, da se nje ločiti. Ona začne seme leči na papir ali na platno jajcka in mladi ptick poberati, p t i c < k ne i P pa takrat, kadar valijo w 7 ---- ~ IIIV/ lUVltl« Ulic* £i(IV/IlV ni/lllL/ ll/l/l 1IU pupil Uli II C* |J A U t II U y I mejo iz gnezd izleže okoli 400 — 500 jajčic, ktere gre pobrati in za pri m 9 to je, d m P sca sušca d (avgusta) n a k m b kega s e r hodnje leto v suhem in hladném kraji ohraniti. • V vizo t p tud V treljati ne. Kantonske gosposke imajo nad spolnitvijo Cuden kmetijsk prikazek te postave ojstro čuti, in vsakega, kd se preg V • 9 zo p ei korit t P kaznovati na dnarji ali ga p v J Pa tudi tištim, ki se s prodaj a ujem pticev pecajo, je terdo na pete stopati in jih brez milosti kaznovati, ako ob gori imenovanem prepovedanem času ptičev na terg prinesó. Ptiči se jim morajo pobrati in spustiti, oni pa po postavi pokoriti. W I J I ■ 1 ■ J I (Cbele in prepelice). Dve reči ste opomina vredne o kterih je že več misijonarjev in drugih pisalo iz se v erne Amerike. Ena je, da dokler so Ind i ja ni v kterem kraji, ni duha ne sluha od prepelice; berž pa ko beli Evropejic zemljo posede, orje in seje, berž prileti pre-pelic, pa nobeden ne vé, od kod. Ravno tako je s čbelo; * Ker pa se posebno mlad včasih brez hudobne lje in le v svoji neumnosti z poberanjem jajčic in mladih Poznamo nekega verlega duhovnega gospoda blizo Ljubljane, ki se je letos pri izpraševanji kmeckih fanticev memogredé tudi o ti zadevi hvalevredno obnaŠal in gotovo marsikak mernik sadja deželi prihranil. Vred. dokler je divji lndijauec zemlj rr » spodar, ni cuti pridne ži- tika soroouega valíce; k> se vselijo na njih mesto omik Ijudj berž atsko-srbskega naroda, in le ud oade je cbela »>1*1 nas. Zuto Iodijani 5 kadar zagledajo roje novih stv ce od igda nam zamore pomoc priti. Ali nemili razdvoj v ktera bi se dala tako lahko odsti lomi vse got lov don ? koj žalostni cutij da bojo mogli s svojini jihn t 4 *:> vJ îje pomakniti, grobe svojih sile! In ta malenkost je hrvatska latinica in srbska zapustiti cirilica. Nočem da V V » 1 Ï 1 * * ' ; * i * » Evro;.t ici si iskati, zakaj znamenje jim so čbele že blizo za petami. \ J da se spuscam v dolgo prepiranje in do zadevah nase kniževnosti jim kazovanje, da izrazujejo oblike ćirilskih pismen bolje značaj jezika slovanskega, da so se, tako rekši, priličile našemu jeziku, da se je slovanski jezik prej pisal v cirilici, kakor v latinici, da se nje še sedaj veča stran slovanskega sveta . ti- sluzi itd. Kdor nam pa nasprotuje, da je ne zua čitati >aš slovenski narod, ki šteje le poldrugi milijon duš, ni sternu dobrovolj svetuj naj le vse svoje čitanje samu med slovanskimi plemeni, temuč morda v vsi Evropi za steno obesi, ako ni zmožen se je v pol uri naučiti, najmanji narod, kteri kniževnost ima, (ako premore 1000 Hrvatska iu serbska književnost, ktere se tak tudi strogo ne daste, ako se jezik in ne pismena za razločivno or tS Î kolikor jih na priliko do sedaj imamo v • , , slovenskih kuji zadovoljiti pojemu književnosti). Poleg tega, da je tako znamenje vzame m _______ m^ ___,, pap 9. HHMiP inajlien, še živi raztrešen po 6 avstrijanskih kronovinah, v kranjski, štajarski, hrvatski, koroški, ogerski in beneški, obsuí z najrazličnišimi narodi evropejskimi: Taljani, Nemci in Madjari, v kterih sosedščini že stotine in stotine let živi in le na južno-iztočni strani se tika hrvatsko-srbskih sorod-nikov. Naravno je tedaj, da se je slovensko narečje v sto-ternoletui zavezi in v vsakdanjem vzajemnem radenji s svojimi r?osedi mnogo ptujega duha napilo, lu pervi naši pisatelji, izobraženi na ptuji kveder, so zares našo álovenščino zeló pokvarili, nevzemši s tem njih zaslug. Al v novejih časih so se počeli naši učeni skor samo in z neko posebno ljubeznijo s slovenskim jezikoslovjem baviti; in samo njim in bi združene v edi oslovanstva na obe strani, na bugarsko in slovensko prevladajoče segale s svojim uplivom, ln radi bi se onda bar mi Slovenci jim pok • i I v svojo in njihovo korist. (Konec sledů) v Svarilno in poduèno. Hudodelnik. Žalostěn izgled napačne otroške odreje IL Ocvetavajo drevesa, ocvetavajo cvetlice poljske in vert njih ni neutrudljivosti imamo zahvaliti, da so nam našo slo- «e, napoluujejo se livade z zeleno travo, pa zopet se iz v V V • è ' ê « a • « V . « « • . ~ venšcino tako lepo otrebili iu očistili, da se gledé cistoce praznijo ? pride in přejde žetva, pridejo k nam ptice in národnega duha vredno dá postaviti dnuretra slovanskega narečja. na stran vsakega popotnice, pa zopet letijo iz naših pokrajiu v toplejše kraje, porumení se in pade z drevés listje pride iu přejde Kar se naši književnosti od mnogo straní, tako rekši tergatev, blagi jug se vklone ojstremu severju pa dajo snezinke po gorah in poljanah in cela priroda pokrije v zlo (!) piše, je to, da se misli, da je skor vsa v ro ka h našega duhovstva. Res je, da več ko polovica tega, se z helo odejo, zmerzlina zakuje močvirja in potoke v le-kar se pri nas v letu piše, je od naših domoljubnih du- dene okove. To ponovljanje letnih časov razrédilo se je med hovnov pisano, in zopet več ko tri cetertinke tega, je du hovnega, pobožnega obsežka. Al to je pri nas na Sloven- sapientiae že kake deset- in tudi večkrat, kar se je nad Ači- ekem potreba, neobhođna silua potreba. „Initium est timor domini." Naš narod hoče bukve imeti, ki jih brati zna in brati hoče. In to je najbolja, najtemeljitija podlaga za razvitek naše književnosti, za napredek naše narodne omike. Kar je svetloba in gorkota za rastljino, to in še več so bravci za književnost. Kdor se tega prepričati hoče, naj le gre na slovensko strau, in vidil bo, da v vsaki cerkvici, naj stoji sa boj mom vzdignil tamni griček groba. Ženo njegovo vidimo ie vedno v černi obleki; vedno še žaluje po rajnem inožu, in zvesto se derži storjene obljube, ostati vdova. To pa narveč še storí iz ljubezni do svojega jedinka. Mali Jefremček je odrastel v tem v zalega in verlega mladenča. j V mestu V—ru se nahaja mnogo gostivnic in kavarn ktere so vendar poleti večidel prazne, pozimi pa toliko pol-neje. Zimski večeri so dolgi, in marsikterega člověka bi visočini 5 V t še na taki dolgi cas terl, ako bi ne bilo v mestu krajev, v kterih se naj bo skrita še v tako zabitém 'kraji, pri sveti zamore krajšati. So pa po večih mestih še potrebne napra masi ženske in možki, staro in mlado v molitvenih bukvi ve, kakor, ua pr. gledisca, bravnice itd., ktere kratijo Iju cah bere in prebira pri vsaki kmetii, pri vsaki hišici in dem dolge zimske večere. Nekteri obiskujejo té, nekteri zo bajtici, naj bo še tako slaba in siromasna, bo bar jedno slovensko knjižico najdel, al so kake molitvene bukvice, al je druge-od redke nahajal, v kterih ne bo bar jeden broj „Novic" na v pratika" ali „Drobtinice", al „Blaže in Nežica", al ktere družtva sv. Mohora izdane itd. Tudi občine bo pet une kraje; kolikor glav, toliko misel. Nekteri si želi nahraniti duhá, drugi teio, in kar ta milaje in ljubi, *to uni zametuje. Kdo pač more tudi spraviti dvé glavi pod en klobuk ? V neki kerčmi nižje verste in v odložnem kraji mesta ših zlatili najdel,