BIZOVIŠKE PERICE I cta 1983 je Martina Šimcc kut študcnfka etnologije na filozofcki fakultcti v Ljubijani izdclala II. scminarsko nalogn z nasluvuin Bizo-vik. Scdajje MartinaŠimecžcdiplomiraia, jeporočena Rožman inživi v Polju. Ponudiia nam jesvojo zanimiv« nalogo o Bizoviku za objavo v Naši sknpnosti. ker smo zadnjc časc prostorsko zeio utcsnjeni, saj i/hajamo le na osmih slranch, bomo ubjavili lc tisti dt-l nalogc, ki obravnava ctnološko najzanimivcišo poscbnost Bizo>ika, ki je hkrati tudi občinska in Ijubljanska poscbnost. to sn Bizoviškc pcricc. Še prcj pa nekaj drugih podatkov o Bizoviku. Vas Bizuvik, ki jc sedaj zaokrožcna krajcvna skupnost, lcž.i južno od Lkijske ccstc mcd Dobrunjami in Hrušico. Žc od nckdaj znan kraj po pcricah in trdnih kmctih ima danes že povscm prcdmcstno podobu i znanint »Disko LI« gostiščcm. nad stu let stariin gasilskim društvom, zclu aktivnim športnim društvom in moškim pcvskim zborom. Ob pu-pšu prcbivalccv lcta 1982 jc bilo v KS Bizovik 110 hišnih štcvilk, 305 gospodinjstcv v 274stanovanjih in 938 stalno prijav!jcnih prcbivalccv. • UVOD Najstarcjši zapisi o pranju peric \ Bizoviku -egajo v 16. stoletje, v Val-vasorjev čas. Litcratura iz scxii>bnega casa pa jc prispcvek dr. Pavle Štruk-Ijfve v Siovenskem elnografu (1. |y5K), ki obravnava pranjc pcrila v okolici Ljubljane vA sredine l1). stol. dočasa njene nalngc. Pri svoji nalogi sem sc držala predvsem lcg«. da na-zorno prikaiem življenje ptric od za-četka tega stolctja do danes. Moje dclo jc tcmcljilo na tcrcnskcm dclu. oa pogovorih s pcncami, s člani nji-hovih družin, s suscdi in na izkašnjah i7. lastnc udclcžbe. Pri poricah sem bila ves lcdcn. ixl poncdeljka do .petka. Zato sem sc odločila. da napi-šcm ta dcl scminarskc nalogc v obliki dncvnika. • BIZOVIŠKE PERK K Čas tcče in tehnuiogija dcla in živ-Ijenjc samo se sprcminja. slovcs bi-zmiških pcnt, ki s<) hi)dile s kulami in vozovi v Ljubljano po umazano perilo in ga koncc tcdna spel razna-iale. pa je ostal. Ugodna gcografska lega 7 za- dostho količino vodc v vsch lctnih ča^h. bližina iricsta in težak gusp bili plcskarji, zidarji. tc-sarji, dclali so le polovico leta. nc-kako od sv. iožcfa do Vsch svetih. ko jc bilo ugodno vrcmc za ta dcla. Pozimi )c bila driižina brcz srcdslov. Ker so imcli prcmalo zcmljc. pa vcr-ictno velikc družinc, jc dol bremcna za prcživljanjc padcl na ramcna žensk. Vclikokral so jim pri pranju pomagali možjc. Tisti. ki so bili »tiš-larji«. so dclali zanic škafe in klju-kice za obcšanjc jvrila. Skafc so ku-povalc tudi od »Ribničanov«. bilj pa so največ \? smrckovcga lesa. V zadnjih dcsctlctjih20. stolctia se st>cialna situacija pcric spreminja. kar so kažc tudi v njihovcm štcvilu ia-organiziranosti. • PRANJt PtRILA Sam postopck prania sc jc v mno-gih lctih in stolcljih v marsiČL-m sprcminjal, odvisno pač od tclotnt Kitiiatijc v družbt. VVndar jc osnovna razvrstitcv dcla ostala vcdno podobna. Ki>likn časa sv> pc-ricc samo žchtalc. kasncje kuhalc pcriki v kollih! Danos so kotlo in čcbrc zamcnjali pralni stroji. Sc dancs pa st začcn ja pranjc s cahna-njcm. prtbiranjem perila po stran-kah in umazaniji. 7. namakanjcm, -•ktmni -pa-s ^tBcnjcm- na-kt^oK-Hr i n vrvcli, napetih mcd koli. In v pone-deljek, torck in sredo je Bizovik rcs podobcn tisti rahlo pravljični vasi iz srodc 1 y. stol., beli in dišeči po pari, milnici. prašku in sveže opranem pc-rilu. za katcrim se skriva skrb za vsakdanji zaslužek. \. Pustopuk pranja pri Mcžnarjcvih Pri Možnarjcvih scm sc oglasila v srcdo, pt) prazniku. ko sta imcli obc sestri žchto. Obisk mi je svctovata soscda — Židanova in prav tu scm vidcla postopek pranja. ki jc v Bizo-viku še danes najbolj pogost. Sestri pcrcta že od malega. Prcdvscm sta-rejša sc spominja stare sosedc, ki ji je že kot dekletcu. ki je šlo z mamo v cerkcv. rckla. da bošu" dobra pcrica, kcr komaj čaka na pranjc. Mala si je namree kar naprcj vihala roka\c na srajčki. Za perice je biloznačilno. da so bilc vcdno »vroČL1«. kcr so imclc leto in dan zavihane rokavc. rokc pa vedno v vodi. Mcžnarjcvi scstri pereta žc dotgo za Ijubljansko univcrzo in narodni muzcj, poicg tega pa imata še pri-pravnc strankc. Zanjc pravita, da pereta že iz roda v rod. Vidcla scm, da pcrcta v pralnici. ki jc svojo po-dobo. po pripovedovanju, spremc-nila v zadnjcm dcsctlctju. Nabiranjc pcrila Po pcrilo hodi predvscm starejša obeh sestcr, Marija. s sci&cdom. ki ima avto. Pred tem sta hodili z vozič-kom na vprogo in s kulami. To je majhen nični uiziček. namcnjcn za prevoz pcrila ali pridelkov i. njive. Dclali so jih doma. Tudi vozniki so pripeljali pcrilodo pcric. V mestu so bila sicladišča pcrila (npr. pri Klc-mcnčiču pred Zmajskim mostom. \ Kntnikovi ulici tcr pri Moncingcrju. na Trubarjcvi ulici). Od strank di. skladišč so pcricc pripcljalc pcnlo z vozički, do Bizovika pa sii ga peljali vozniki. Mežnar|cvi si hodita sami po pcrilu. nckaj pcricam ga šc zdaj pripcljoni vozniki — pripcijcjo do cnc hišo (Pi)t v dolino I ()). pcricc pa pridcjo pon|. Kulc imata sestri /daj kar\ mcstu. daznjimi prcpcljcta pcrilodD/.bira-lišča oziroma avta. IVrilo šc vcdno nabirajo ob p»>ncdcljkih, razcn sc-\cda.rc nc pridc ta na praznik. Vcn-dar je lo značilnost novej.šega eas;i. Dr. Strukljcva pišc. da so imclc pc-ricc šc Icta 11)58lc mato prostihdni v letu. Štcvilo kosiA pcriia zapišcta scstri v poscbcn zvcztk. zravcn pa tudi stopniii umazaniji.-, saj ima takovsak kos svojo ccno (manj umazane bri-sače 6 din. bolj pa tudi ') din). Čisto. belo perilo perici obcsita na vrv, napeto na iestfnc kolc. da se po-suši. Nckdaj so pcricc l^elo pcrilo po kuhanju v kutlu ali žchtan jušc belilc na soncu in splahovalc v potoku. Obešalc so ga na vn-i. na tramc v ko-zolcih. ki so jih prci pomctlc in obri-salc z mokro krpo. na podstreho. po-zimi na droščke v sušiinicah. Droščki so lcsena pnprava. podobna vodo-ravnp položeni lcstvi. Vodoravni lati sta žc pnbiti na dve najdaljši vzpo-redni slcni. 18-20 prcčnih pa so po-lagalc na tc. Raztcgnili so |ih nai-vcčkrat pozimi ali v daljših oindobjih bitnih zamcnjavah posameznih kosov perila lahko tudi izgubila stranko (priimkesi jevčasihzapisala čisto po svojc; narisala je npr. žabo. da je vedela. kateri stranki pripada perilo). Danes sestri nimata vcč tcžav. saj imata stalnc strankc in pc-rilo ie dobro poznata. Zapišeta si le število kosov. V navadi je bilo. da so pcrice takoj prvi dan namočilc perilo. Najprej v poncdcljck belo, v tnrek ali srcdo pa pisano. Sestri percta le bclo pcrilo. NamtKita ga v lescnc in plastičnc škafc in plastičnobanjo (iz trgovinc) v pralnici. Pred dčsetimi. dvajsetimi leti so Pcrica jcmljc pcrilo iz kotla slabcga vrcmena. V sušitnici je bila zidana ali kovinska peč — gašper-ček- Pcč so močno zakurili, na drošč-ke pa obesili perilo. Perice so ga več-krat obračale, da se je enakomerno in nc preveč posušilo. Mcžnarjevi dartes sušita na vm, v kozolcu. pozimi pa šc na dnščkih. V srcdi) jo bilo okoli Mežnarjevc do-mačijo dišcčc in bclo. Urški scm opoidne pomagala obešati pcrilo. Nalužili sva ga na kulc. ki imajo na-mcsto lat ob strani kar ccle dcskc. Pranjc V srcdo jc bilo pcrilo že zbranu. Prcd pranjcm so ga pcricc še zazna-movale — naredile so zanke, križce različnih barv za razne stranke. Urška so šc spominja, da jc morala sama zaznamovati. ku ji jc zbolela mama. Kcr je imola povscrn svoj način zaz-nanvivanja in zapisitvanja v zvezck. jc bila zclo v skrboh. saj bi ob more- pri Mežnarjevih še žchtali. tako kot drugje v vasi. V kotlu ob stcni so za-vreli vodu. Čeber za žehtanje je bil visok — po tistem. kar sta mi poka-zal: — približno poldrug metcr. Bil jc največji v vasi in da so ga dosegli. st) si morali pomagati s pručko-pruko (čcber jc bil šc na podstavku. visokem 20 ccntimctrov;. Čcbor je narcdil njun očc, Jožc Paveič. Na dnu je imcl luknjo. kisojozamašili s palico,diiigo kot je bil čeber visok. V čcbor st> dalc umazano perilo. Na dni) bolj umazano. na vrh pa manj. Zehtalc so samo bcli) pcrilo, pisa-ncga pa so na rokn i>pralc v lugu in splahnilc v potoku. Čcz obod čcbra s» povcznilc obod za žehtanjc. Tega scstri nimata vcč. vcndar sta mi po-vcdali. da jc bi! to losen obod. u smrckovcga in leskovega lcsa, čež katerega so napcli bclo rjuho. pe-pelnco. ki so jo — rcdkokdaj — upo-rabljali takolc: Na pepclnco so dali popel. najrajo bukov. Iz kotla so s škatotn prilivale vodo čez rjuho in pepel v čeber. Tb so dclalc toliko časa. da je bil čeber poln. Tedaj so izpulili palico iz koriščka v čebru in prestregle umazano vodo. Lug sc zlilc siran (čc je bil prcveč umazan) ali pa so ga zlile nazaj v kotel. da je spct zavrel. Pt)tem so ga ponovnr vlile skoz pepel v čcbcr. Žehtalc so toliko časa. da je bila voda spodaj pri odtoku vrcla in čista. Po pripovedo-vanju druge perice. Frančiške Pcnič. jc morala biti voda spodaj predvsem čista in ne vrcla. Pericc so žehtano perilo v torek ali sredo peljale v sod-bah ali na kulah do potuka na pra-nje. ^Prave razlage za poimenovanje sodbc — samokolnici podobnega vozička — po mncnju Pavlc §truk-Ijcvc menda ni. V litnografu iz I 1958 je ena. jaz pa navajam š« drugo. ki jo jc navedla Antonija Ri-htar, Pot na Visoko 23; sodba je bili voziček. vedno zvrhano naložcn pe-rila in zato predvsem za ženske kai težak. Mogoče so zato poimenoval vozičck: sixlba, saj jc bilo perieair zaradi gmotnega položaja res sko-rajda sojeno. da bodo vedmi vozilc pcrilo k potoku.) Mežnarjevi že dolgo nc pcreta vet tako. pač pa kuhata perilo v kotlu. 7 delom začneta v torek zjutraj. tokrai v srcdo, ko jc umazanija dovol zmehčana. Naložita ga v kotel. van nali jcta vodo. da je perilo prcknto ir zakurita pod kotlom. Percta s pra-škom. ki ga sami kupita v trgovini Drugc pcricc. ki pcrejo m delovnt organizaci |c. dobc za nakup prahjjh praškov 111 ffi^Iičalcev. y skladiSw kar naročilnii?e. Tistc pa, ki peie jo zi privatne stitmkc. morajo za vse po-skrbcti samc. Na vprašanje. kako so pralc pcrice prcd leti. ko še ni bilc prašknv, sta odgovorili: »Najprej s pcpclom. ki so ga dobile z domačiti ognjišč! Mod l. svetovnovojnopaso nckatert- perici; same kuhale milp (npr. Mihcličeva mama);drugc soga kupovalc v mestu, ko so zbiralc peri-lo; nekaj časa st) vozili milo z vozuvi tudi * vas. Stalne od|emalke mila Zlatorog so dobile enkrat letno pol kilograma mila zastonj. Prw milo je bilo rjavo rumenc barvc. imenovale so ga »šiht« in jc bilo mcnda boljše i>d kasnejšega. Prvi prašck je bil Rdcči radion. kasncje Plavi tadbn. potcm pa se jc izbira praškov ra-zmahnila.« Vodo imata ^ierici v pralnici. Ne-katere pcrioc v vasi imajo ati pa so imele v pralnici zidan zbiralnik vode. kjcr so izpiralc periU) potettv Ito so strugo poloka obzidalt. (sc nadaljujc).