Železne niti 17 "Včasih smo se klincal." 197 "Včasih smo se klincal" ali "Šli smo se binko" ali "Šli smo se bingat" Otroška igra na prostem Katja Mohorič Bonča Da so se kot otroci radi šli klincat, mi je kakih šest let nazaj povedala Tončka Šuštar. In naj vpra- šam ata, Vinka Marklja, ker so se to več igrali fantje kot punce, je predlagala. Do mojega vprašanja ata te igre ni nikoli omenil. Pravil je o frnikolah, ki so jih z bratom in sestrami kotalili v luknjico v podu v hiši, omenjal je fantovske boje na jožefovo (ki nika- kor ni otroška vsakdanja igra, ampak šega, vezana na pomladni čas). Na moje vprašanje o klincanju pa: ''A veš kva j klincane? Takle lopar smo mel, en t kle velk, pa t kle narjen, k t dilca za meso. Poj s pa takle klinčk naredu.'' In je kazal z rokami in se razgovoril. Med pogovori s starejšimi Železnikarji v naslednjih letih se je izkazalo, da so se to danes pozabljeno otroško igro nekoč radi in pogosto igrali. Da so se to igro igrali tudi otroci na Češnjici, le da so ji rek- li binka. Tudi v Selcih so se otroci šli binkat, nekaj kasneje so rekli, da se gredo bingat. S tem zapisom želim ohraniti spomin na igro in na različice igranja na Selškem, če pa uspe koga spodbuditi k igranju, je namen tega pisanja več kot dosežen. Verjetni začetki univerzalne igre O izvoru te igre ni veliko znanega. Verjetno gre za staro pastirsko igro, ki je bila razširjena po celem svetu. Različic igre z loparjem ali palico in klincem je namreč veliko. Nekatere imajo kompleksnejša pra- vila (pandolo), pri drugih gre za preprosto podaja- nje lesenega klinca med dvema igralcema, pogosto pa tudi le za odbijanje klinca. Kako je igra prišla v Selško dolino, ni znano. Poznajo jo tudi v Baški gra- pi. Menim, da imata primorski pandolo (razširjen Železne niti 17 "Včasih smo se klincal." 198 tudi na Hrvaškem in v Italiji) in klincanje, kot so se ga igrali v Selški dolini, podoben izvor, zato začetke povzemam po besedilu, ki spremlja vpis pandola v Register nesnovne kulturne dediščine. Leta 2013 je bila v Register nesnovne kulturne de- diščine vpisana enota pandolo. Pravila in izvor igre, značilne za Primorsko in v zadnjem času tudi za Prek- murje, so v besedilu opisa enote dobro razloženi. Igra naj bi izšla iz pastirske igre, ki so jo igrali otro- ci in mlajši fantje in se je s pastirskim nomadskim življenjem iz stare Indije razširila po svetu. Različice poznajo v Pakistanu, Ameriki, Franciji, v Italiji in na Hrvaškem. Tudi kriket in bejzbol naj bi izhajala iz te pastirske igre. 1 V Veliki Britaniji poznajo po- dobno igro pod imenom tip-cat. Začetki igre segajo najmanj v 17. stoletje, zelo popularna je bila konec 19. in v začetku 20. stoletja. 2 Italijanski kulturni prostor pozna podobno igro, imenovano lippa, ki jo v slovarju prevajajo kot otroška igra (klinec biti) 3 . Pri iskanju literature o razširjenosti te igre na Slo- venskem sem naletela na poglavje O priljubljenih otroških igrah na Kranjskem v delu Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi – Slovenci II.: Kranj- ska, Primorska. Avtor navaja igre: plezanje, rihtarja biti, skakanje po eni nogi po črtah, narisanih na tleh, igro z žogo, igranje s frnikolami, igro barv in ''tolče- nje po lesu, zašiljenem na obeh koncih (klinčkati)''. 4 Igre niso opisane, a jih po imenu prepoznamo kot poznane v našem kulturnem okolju. Verjetno je še najmanj poznana igra klinčkati. Oprema za igranje Za klincat potrebujemo lesen lopar in lesene klince. Pripomočke so si otroci izdelali sami ali ob pomoči staršev. Izdelava je bila odvisna od dostop- nega materiala in spretnosti izdelovalca. Včasih so težko dobili les, iz katerega so naredili lopar. Lopar je bil štirioglat, po obliki podoben manjši kuhinjski deski. Klinec, pogovorno tudi klinc, klinčk, cvek, binka, binga so izrazi za lesen, postrani prirezan kos lesa ali na obeh koncih v špico ošiljeno leskovo vejo, podobno zagozdi. Klince so izdelovali iz približno tricentimetrskih letvic (remeljnov), ki so jih na obeh koncih prižagali. 5 Izdelovali so jih tudi iz spodnjega dela leskovih palic, ki so bile pripravljene za izdela- vo obroča soda v sodarski obrti. Za izdelavo špice na obeh koncih veje so uporabljali sekire in včasih so se med izdelavo zgodile celo manjše nezgode. 6 Na Češnjici in v Selcih so za igranje te igre upo- rabljali lesene palice in binke, ki so bile enakih oblik kot zgoraj opisani klinci. Binka je bila ena, palic pa toliko, kot je bilo igralcev, ki so se igrali. 7 V Selcih so za igranje binke v šestdesetih letih 20. stoletja uporabljali tako lesene loparje kot palice. Opremo za bingat, različico igre iz osemdesetih let 20. stoletja, pa sta sestavljali palica in binga. Palica je bila iz leskovega lesa, dolga približno en meter. Binga pa je bila tanjša palčka, prav tako iz leskovega lesa, dolga okoli 20 centimetrov in poševno odreza- na na obeh koncih. 8 Pravila igre Za pandolo je značilno tekmovanje med dvema ekipama, pri klincanju ali binki pa sogovorniki niso omenjali ekip. Različic igre je več. V Železnikih se je igra začela tako, da je igralec klinec položil na tla, nato pa je z loparjem udaril na rob klinca, ta je po- letel navzgor in igralec ga je odbil naprej. Otroci so med sabo tekmovali tako, da je vsak igralec odbil klinec. Označili so mesto, kamor je klinec ali binka priletela. Čigar klinec je poletel najdlje od izhodi- Pripomočki za igranje, po pripovedovanju Vinka Marklja izdelal Jaka Markelj, oktober 2019. Foto: Igor Mohorič Bonča Železne niti 17 "Včasih smo se klincal." 199 šča, je bil zmagovalec. To različico so poznali tudi na Češnjici. Verjetno ime igre na Češnjici izhaja ravno od tod, ker udarjaš, biješ po klincu. Tam so rekli, da se grejo binko. 9 V drugi različici je bil na drugi strani soigralec, ki je z loparjem klinec odbil nazaj. Pri igri so bili vključeni tako dečki kot deklice v starosti ok- rog deset let. Nekateri sogovorniki so izpostavili, da so se to igro pogosteje igrali dečki. V Selcih so se šli binkat. Če je igralec binko med letom z loparjem udaril večkrat, je bil seštevek točk večji. 10 Igra bingat, razširjena v osemdesetih letih 20. stoletja, je imela bolj kompleksna pravi- la. ''Na začetku si bingo položil nad mini jamico, ki je omogočila, da si s palico prišel nekaj centime- trov pod bingo, nato si jo s palico frcnil čim dlje. Do tam, kjer je pristala, smo šteli korake. Število korakov je bila osnova za množenje. Binga je pač pristala, kjer pač je, nisi je smel premikati. Nato si udaril po bingi po tistem robu, ki je kazal boljšo verjetnost, da bo binga šla lepo v zrak, in če si nato uspel to bingo v zraku še nekajkrat odbiti, je bil nato zmnožek števila korakov in števila odbojev končni rezultat enega izvajanja. Nato je bil na vrsti naslednji tekmovalec. Lahko je imel svojo palico in svojo bingo, lahko pa smo imeli vsi en komplet. Če me spomin ne vara, smo na začetku določili, koliko krogov izvajanj se gremo. Običajno je imel vsak de- set poizkusov. Torej, če si jo frcnil deset metrov in jo nato uspel v zraku trikrat zadeti, si imel v enem izvajanju trideset točk. In če si bil v vseh desetih krogih enako uspešen, je bilo to na koncu tristo točk. Zmagovalec je bil logično tisti, ki je dosegel največ točk.'' 11 Prostor za igro Prostor za igro so izbrali tako, da je bilo varno. Tak prostor so bila prostorna kmečka dvorišča (na Češnjici, na Škovinah) ali razširjeni prostori v Železnikih: Na plac (Trnje pred cerkvijo), pred gasilskim domom in Štolmom (hiše ni več) na Ra- Igranje igre na Poletni muzejski noči, 20. 6. 2020. Foto: Igor Mohorič Bonča Železne niti 17 "Včasih smo se klincal." 200 Informatorji: Tončka Galjot (1942), oktober 2019 in 7. 4. 2020. Marjan Gortnar (1947), 23. 7. 2020. Gregor Habjan (1973), 23. 6. 2020 in e-pošta 4. 7. 2020. Vinko Markelj (1927), 10. 3. 2014. Tončka Šuštar (1933), 26. 2. 2014. Jožef Šturm (1941), 23. 7. 2020. Marinka Vrhunc (1933), 20. 2. 2020. Majda Weiffenbach (1945), februar 2020. Viri: Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi: Slovenci. 2, Kranjska, Primorje; Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018. http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/pandolo, 12. 4. 2020. Bajec, Anton, Kalan, Pavle, Italijansko-slovenski slovar, tretja izdaja, DZS, Ljubljana, 1971. Opombe: 1 Opis enote; pandolo 2-00019. 2 https://www.britannica.com/topic/tip-cat, 7. 7. 2020. 3 Italijansko-slovenski slovar. 4 Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi, str. 47. 5 Vinko Markelj. 6 Marinka Vrhunc. 7 Tončka Galjot. 8 Gregor Habjan. 9 Tončka Galjot. 10 Podatki se nanašajo na šestdeseta leta 20. stoletja. 11 Gregor Habjan. covniku, Na logu (Na plavžu). Ker je bilo prometa takrat zelo malo, so se velikokrat igrali tudi na ces- ti. Za igro je bila potrebna trda podlaga, da je klinec sploh odskočil. Klincali so se otroci v vseh koncih Železnikov: na Škovinah, na Plavžu, na Trnju, Racovniku in Češnjici pred in najmanj še desetletje po drugi svetovni voj- ni. V Selcih je bila med otroki igra živa še v osemde- setih letih, sedaj pa prav tako ne več. Kdaj in zakaj so to igro opustili, ni jasno. Družabno igro klincat smo začeli obujati na Pole- tni muzejski noči junija 2020. Nekateri muzejski obi- skovalci so se igre, ki so jo igrali v otroštvu, bežno še spominjali. Nekateri so se preizkusili v igranju – odbijanju klinca. Izkazalo se je, da je igra dinamična in zanimiva ter da za uspešno igranje potrebuješ ve- liko spretnosti. Pomanjkljivost tega prvega poskusa obujanja igre je bila le ta, da so lopar in klinec v roke vzeli odrasli, ne otroci, ki so bili v preteklosti glavni (edini) igralci te igre.