Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v četrtek 2. marca 1933.
Leto VI. — Številka 9
'-4fg“*■'
Delavska
Pravica
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika ej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši-Nefrankirana pisma se ne sprejemajo II inozemstvo Din 7’— (mesečno)
. .	.	II	Posamezna	številka	Din	1'—. ~ Cena: za 1 mesec
dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši- II Din 5'—, za četrt leta Din 15'—, za pol leta Din 30'
čeva c.
Oglasi: po dogovoru
Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 21, I. nad. Telefon 2265. — Štev. čekovnega računa 14.900
Neznani krivci
Delu plačilo! Kdo pa je danes v tem gospodarskem sistemu najbolje plačan?
Kapitalizem ije obrnil vso človekovo duhovnost v egoizem, v iskanje profita in moči. Zato si je poiskal človek tudi take družabne, pravne in gospodarske oblike, ki odgovarjajo cilju: profit in moč.
Take gospodarske oblike so zlasti delniške družbe iin družbe z omejeno zavezo (poroštvom). Štiri glavne označbe imajo take družbe:	1.	uničenje konkurentov, 2. osebna
neodgovornost, 3. majhno poroštvo in 4. neomejen dobiček.
Ko odstranijo konkurente, lahko navijajo cene poljubno in večajo dobiček. Ker imajo kapital, obrat tehnično 'izpopolnijo, kar nese velik dobiček. Kdo dobi ta dobiček? Na zunaj so to neznane osebe. Vemo, 'to so delničarji in družabniki. A za osebe ne vemo. Skrite so in zato navidezno, v očeh ljudi, neodgovorne. Take osebe hodijo med nami kot častivredni, spoštovani in obraijtani možje, v resnici so pa pifavtke.
Dokler je dobiček, je dobro. Čim večji je, tem bolje, tem večje so dividende in tantijeme. Ce je zguba, tedaj izgube le delnice in malenkostne zneske za poroštvo. Vse te delnice in poroštvene obveze so bile že desetkrat plačane. Zguba pa je najmanj še enkrat večja, kot so delnice. Kdo nosi to izgubo? Kdo se ne spomni na avstrijski Kredi tanstaLt? Dokler so bili dobički, so bogateli delničarji. Ko so bile ogromne izgube, so zavod socializirali. Država je z davki in dokladami krila zgubo. Kdo- je pri nas kril zgube Slavenske banke? Mali ljudje, ki pri dobičkih niso bili prav nič udeleženi. Kdo bo plačal izgube drugih denarnih zavodov? Zopet tisti, ki niso imeli prav nič pri dobičkih. Pa bo morda kdo rekel: druge banke tnpe zgubo. Banke in velepodjetja ne žive od zgube. Banke ne drže visega denarja v Magajnah. Posoijajo ga podjetjem. Podjetja morajo plačati obresti iin vsaj nekaj dolga. To znašia zelo veliko. Ker podjetje vsled tega »ni rentabilno« in ker dividend nočejo zmanjšati, zato reducirajo delavske plače. Torej je delavec vedno tepen pri vsakem finančnem »ikrabu« ali konkurzu. Tisti pa, ki je prejemal dobičke, pa je čist, je lep, je neznan.
Delniške družbe in družbe z omejenim poroštvom so zlo. Zlo zato, ker uničujejo zdravo konkurenco, zato ker grabijo neomejene dobičke, zato, ker ne nudijo zadostne garancije in zato, ker so krivci — neznani. Delnica, kapital je nositelj družbe in ta ni kaz-njirv, zanj ni paragrafov. Te vrste gospodarskih organizacij so pa tudi zlo vsled tega, ker demoralizirajo vse gospodarsko življenje. Možnost velikih dobičkov za majhen liziko je bila in je zapeljiva in je objela vse današnje gospodarsko življenje.
Svetovna trgovina v znamenju nezaupanja
Človeštvo živi zadnja leta v strahu. Čim bolj se gospodarska kriza zaostruje, tem bolj se skušajo posamezni narodi in države osamosvojiti in se zapreti pred ostalim svetom. Avtarkija (vsako nairodno gospodarstvo naj zadostuje svojemu narodu) je geslo gospodarstvenikov. Prešli smo iz svetovnega gospodarstva v ozko nacionalno gospodarstvo. Vse države so se zaprle vase, omejile trgovino in s tem le poostrile svetovno gospodarsko krizo. Carine, omejitev uvoza in s tem omejitev izvoza, državno gospodarstvo nad devizami in valutami, odprava zlate zakonske podlage za kritje denarja, itd.; dalje znižanje cen, zvišanje domače produkcije, racionalizacija, to so ukrepi držav za ublažitev krize.
Zlato podlago pri svojem denarju je ukinilo 17 držav, od teh 6 v Evropi. Uvoz je omejilo 23 držav; v tem številu so vse evropske države. Vse te države so omejile tudi svobodno razpolaganje z devizami in valutami. Prav vse pomembnejše države so omejile trgovino s carinami. Posledice? Leta 1928. je zunanja trgovina znašala nekaj nad 4.120 milijard Din, leta 1932. niti 1690 milijard Din ne. Torej je nazadovala celotna trgovina za c. 58%. K tej škodi moramo prišteli še škodo po
nemirih v raznih državah in neprecenljivo moralno škodo, ki so jo trpeli brezposelni in katere posledice bo človeška družba trpela še več generacij.
Zakaj je prišlo do te bede, do tega nezaupanja? Duh egoizma je .prevzel ves svet. Samo jaz, samo moji, kaj mi drugi, to je princip vladanja in vsega svetovnega gospodarstva. Duh občestva, medsebojne ljubezni, pomoči in odvisnosti je zginil. Iz privatnega življenja posameznika 'in družine moramo zanesli duha skupnosti v vse ijavno življenje, v vse gospodarstvo. V tem ije rešitev krize gospodarstva, v tem je rešitev človeštva. Le iz skupnostne vzgoje posameznika in vse družbe bo izviralo skupnostno gospodarstvo. Danes rastejo in padajo carinske meje in druge trgovske ovire po željah kapitalistov, čim bolj pa bomo sami živeli za vse in vzgajali druge v kolektivno življenje, tem prej bomo ozdraveli za odločilen korak: od tukaj naprej vodimo gospodarsko in kulturno življenje sami pod vidikom celote in za celoto. Vse kaže, da ta korak ni več tako daleč. Spoznanje: tako ne gre več, je že tukaj. Zato nam bodi vedno pred očmi; kako potem ...
Karl Schmitz, Duisburg (Nemčija).
Karteli — navijalci cen
Že čestokrat smo poudarili, da so karteli zlo v narodnem gospodarstvu. To ugotovitev ponovno potrjuje delovanje cementnega kartela. V Splitu in okolici se je radi surovin, L j. cementnega laporja, ki ga je tam v izobilju, razvila dobro idoča cementna industrija. V k raju se nahajajo tri večje in dve manjši tvor-nici cementa. Ker je radi krize začel padati koiiEum cementa, so lastniki stopili v kartel, razdelili trg in določili cene. Da so mogli vzdržali konkurenco na tujih tržiščih, so ceno znižali na 18—‘20 Din za 1 (X) kg. Zgubo krijejo s tem, da so povišali cono cementa na domačem trgu na 50 Din za 100 kg, to je za 100%. Tak« mora sedaj domači konzument plačati kartelu izvozno premijo. Sicer pa to še ni bilo dovolj. Neka manjša tvorni ca v Oniišu je nameravala začeti z obratovanjem, pa do lega ni prišlo, ker je baje kartel dal lastniku visoko odškodnino, da z dolom ne bi pričel. Neka druga tovarna, ki pa je bila v kartelu, je ustavila obrat
Zato pa 'je vse premalo zahtev po večji kontroli nad takimi družbami in bankami. V interesu celega gospodarstva je, da se vse gospodarstvo, vodstvo in kontrola izroči celoti s polno odgovornostjo. V tem je rešitev in ozdravljenje vsega gospodarskega in družabnega življenja.
in sicer za tri leta. Ta tovarna je prodajala cement po 10 Din	ceneje pri 100	kg, kot je	bila
določena cena v	kartelu. Ker	je	la konkurenca
bila kartelu neprijetna, se je lastniku tovarife" obljubilo od strani kartela: vsako leto pol milijona dinarjev odškodnine vsa tri leta, poleg tega vsako leto 150 vagonov cementa. Sicer tega ni mogoče	trditi z vso	sigurnostjo,	toda
tovarna stoji in	sto delavcev	je	radi tega	brez
kruha.
Kako je mogoče spraviti v sklad to, ko se vedno toži, da ni denarja, na drugi strani pa se daje konkurenčnim podjetjem milijonska odškodnina, da kartela pri njegovi politiki in monopolu ne ovirajo. Zdravo to ni, škoduje pa tudi naši gradbeni delavnosti. Tudi tu so gotovi vzroki, ki povzročajo draginjo, zastoj gradbene delavnosti iii kot posledico tega brezposelnost, ki naposled pada v breme občinskih in državnih financ. Vedno bolj jasno je, da se bodo morali karteli postaviti pod državno nadzorstvo, sicer bomo kmalu imeli peščico ljudi, ki bodo imeli bajne dobičke in dohodke, na drugi strani pa maso bednih, sestradanih delavcev. Taki eksperimenti pa so zelo nevarni in v interesu države same je, da slična navijanja cen važnih izdelkov prepreči. Cene morajo bili primerne in izdelki koristiti aplošnosti in ne dobičku nekaj posameznikov.
Stran 2	>DELAVSKA	PRAVICA«, dne 2. marca 1933.	Leto	VI
Poročila z delavskih bojišč
Rudarji zborujejo
Rcdukcijo odloženo na poznejši čas.
Huda jama, 26. febr.
V	nedeljo 26. febr. je bilo lepo zborovanje rudarjev, na katerem je bila izredno velika udeležba. Navzočih je bilo okoli 400 rudarjev. O kritičnem stanju rudarskega delavstva ter o intervencijah za prepreSenje redukcije sta poročala tov. Lešnik in s. Pliberšek. Omenjata, da so tako vodstvo rudnika, kakor tudi zastopniki TPD v Ljubljani obljubili, da se redukcija prenese na poznejši čas, tako da ne bo ista izvedena 28. febr., kakor je bilo prvotno razglašeno. Brezposelni Jov. Bence, ki je bil 22 let rudar, ter pred tremi meseci reduciran, omenja žalostno stanje brezposelnih, ki nimajo nobenih sredstev za preživljanje, izgube pa tudi vse pravice do pbkojnine.
Poslane so bile tudi resolucije na merodajna mesta. Rudarji so ponovno sklenili, da hočejo nastopati složno z geslom, vsi za enega, eden za vse.
Trbovlje. Strokovna skupina rudarjev bo imela svoje redne sestanke vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu, vsak drugi iin četrti ponedeljek v mesecu pa predavanje o socialni vedi. Dostop imajo le člani. Cas je resen, morajo biti tudi ljudje resni ri poučeni o vsem. Člani se opozarjajo, da se vsega redno udeležujejo.
S knapovšno ni več nič. Tako je dejal star očanec, ko je v zadnji polovici preteklega meseca naredil pet šihtov in zaslužil 190 Din. Vraga, pa še pravijo nekateri, da nam knapam dobro gre. •laz pa vedno pravim, če bi (bili pametni in skupaj držali, pa bi nam res dobro šlo. Kar tako nam gre, kakršni simo.
Senovo. Kakor pri vseh rudnikih TPD, tako tudi pri nas v Senovem rudarji tirpijo veliko bedo. Najhujše je, ker se toliko praznuje, da delavec komaj toliko zasluži, kolikor se mu vsak mesec odtegne. Za živež mu od plače skoraj ne ostane nič, obleke in čevljev si pa sploh ne more več kupiti. Tako je s tistim, 'ki so »zaposleni«. Veliko je pa število brezposelnih, Ilci so postali zadnja leta žrtev redukcij. Ti pa sploh ničesar nima:jo in bodo polagoma od skrbi in pomanjkanja izbirali. Nujna potreba je, da se uredi konzum premoga in poveča naročila od strani državnih železnic za rudnike TPD. Od tega je odvisen napredek ali pa popoln zastoj našega rudarstva. Vse prej bi se pa to zgodilo, če bi delavcii solidarno ramo ob rami bojevali boj za svoje pravice ter naj bi vzeli za vzgled solidarnosti kapitaliste saime, ne pa cepiti lastnih moči, kadar gre za zboljšanje položaja.
Kleparji
Ljubljana. Prijatelj, slabo tl gre, to veš, da nimaš zaslužita, samo tega ne veš, da nisi mislil, da bi bilo lahko boljše, alto bi bil organiziran. Ali je treba, da dela mesto tebe vajenec ali hlapec? Mojstrom je dobrodošel, ker ga manj plača, ne vpraša, če so stranke zadovoljne, njemu gre le za dobiček in tega ima, ti pa hodiš klavrno okrog ter zabavljaš čez organizacijo, kakor da je ona kriva tvojega beraškega življenja. Vsemu bi se dalo odpoinoči, ako bi imel vsak član malo volje, la dela za Skupno stvar. Te manjka. Niso ti po volji odbori, ni tli po volji posameznik, ki imajo vsi voljo do dela tudi za tebe, ti saim pa je nimaš. Žalostno je, a resnično. Dosti si dal zaslužka mojstru, da lahko tudi v 'krizi brezskrbno živi. Tebe pa je poslal domov, da mu kaj ne odvzameš. Ni te vpraša), če boš lačen, njemu te ni treba, saj ve, da se boš spomladi udinjal za še manjšo plačo. Tovariš, res bo to, pa zakaj? Zato, ker gledaš saim na svoj lastni jaz, tvoj bližnji ti ni mar. Pol leta boš deial zopet za dva, samo da drug ne bo zaslužil. Ali se ne zavedaš, da sam ničesar danes : ne pomeniš, da je le v skupnosti rešitev. Še slabše se ti bo godilo, če ne bo skupnosti in zaupanja v organizacijo. Preneha naj tisto govorjenje: »Bomo videli, kaj bodo naredili,« ampak poprimi tudi ti za delo in videl boš, da bo šlo. Strnimo naše vrste, tovariši, stopimo v vrste borcev za naš vsakdanji kruh. — Klepar.
lli si že član
Jugoslovaske strokovne zveze ?
Viničarij
DOKAZ VINIČARSKE BREZPRAVNOSTI V organizaciji jift rešite i.
V	Halozah obravnavamo svojevrsten slučaij, ali pravilno rečeno zločin, ki se je z nasiljem izvršil nad družino vdove viničarke. Ta slučaj, ki sicer ni edinstven v naših krajih, nam naravnost pokaže krivce, zaradi katerih mora toliko viničarskih družin prisilno obubožati in se vse življenje boriti z najobupnejšinr položajem. Viničarka v tem slu-fcaju je svojo gospodo pravočasno vprašala, ali ostane še naprej v njihovi službi, ali pa naj že jeseni pusti prostor drugemu viničarju. Ker ni bilo vzroka za odpoved, so se torej brez nadaljnjega sporazumeli, da ostane. To v zakonitem času pred 15. avgustom 1932. Potem, ob koncu trgatve, pa je dobila viničarka naenkrat službeno odpoved in knjižice z zahtevo izselitve. Viničarka ni smatrala le nenadne odpovedi za resno, zato se nikamor ni selila. Njena zavest, da jo ščiti viničarski red in da se z viničarji pač me sjne talko samovoljno postopati, je storilo pri njeni gospodi še ostrejše posledice. Brezobzirno je gospoda tukaj hotela vsej okolici ipokazati, da ni zakona, ki 'bi mogel nastopiti proti njim. Družini te viničarke so naenkrat
Tovariš! DelavecI
Zavedaj se, da je izvajanje
delavske social, zakonodaje
odvisno od moči, dela in
ugleda strokov, organizacij.
Pridobivaj ji članov, ker s tem
jačaš njeno moč in ugled!
HSSBSSBHHHBaBSKffiss&assaraErafsmiafa
odpovedali vsako delo in ji s tem odvzeli še bori zaslužek. Čeprav je že nastopila med tem zima, so drva bila takoj odtegnjena. Ko je viničarka začutila, da začenja postajati njeno stališče ogroženo in nevzdržno, se je obrnila za pomoč k »Strokovni zvezi viničarjev« v Ljutomer. Ta je takoj storila pismeno posredovanje z vljudnim pojasnilom, ila sedanji viničarski red nikakor ne dovoljuje redne službene odpovedi po 15. avgustu, torej ne po trgatvi, ne ob svečnici ali kadarkoli kasneje. Za predčasno odpoved pa mora biti vzrok prestopek težje narave. Tako odpoved pa mora odobriti najprej viničarska komisija, potem jo iima šele gospodar pravico izreči viničarju. Prizadetim pa se je najbrž to vse skupaj zdelo premalenkostno, da bi upoštevali pravilne in dobrohotne nasvete organizacije viničarjev in pa določbe viničarskega reda. Slediti' je moral nato še predlog za viničarsko komisijo, katere pa se od strani gospode zopet ni nihče udeležil.
Od tega časa je postajal položaj za viničarkino družino vedno bolj težaven. Vsak dan so ji grozili z deložacijo ter jo nasilno izganjali iz stanovanja. Kljub vsem pretnijaim pa se viničarka še ni odselila, zato so si izmislili drugo sredstvo. Nekega dne se pripelje hlapec z vozom in štirimi možmi ter naloži in odpelje vso seno, kar ga je bilo pri viničariji. Kravico in tele, edino premoženje, je morala viničarka takoj spraviti v stran, ker ni več imela krme. Tako je postala 'krivica vnebovpijoča in bo o njej sedaj razpravljajo 9odišče, kamor pa bo dotična gospoda pač morala priti in se zagovarjati zaradi protizakonite in nasilne službene odpovedi, zaradi kršitve pogodbe, odtegnjenega zaslužka, povrh pa še zaradi neizplačane nagrade ter odškodnine na vsem, kar viničarka sedaj utrpi. Ob času dela v vinogradu so bili njeni delavci dobri in brez napake, takoj po končani trgatvi, ko so se njih žulji in sadovi dela talko rekoč zaklenili pod oboke vinske kleti, pa so na mah postali brezpomembni in naj sedaj gredo kamor hočejo, tudi sredi zime in brez vsakih sredstev. Taka bi naj i bila potem pravica za človeka, delavca, viničarja? Ali ni to strašno? Naj bo tudi v takem slučaju viničarski red zakonita obramba slaibejšega.
Vsi organizirani viničarji proti takim metodam vinogradnikov odločno protestiramo, predvsem pa ,
proti zahtevam vseh, ki hočejo sedanji viničarski red spreminjati, bodisi odpraviti, to samo za to, da bi mogli nemoteno z viničarji po lastni volji postopati in jih izkoriščati v svoje sebične namene. Krivico, storjeno nad to družino, smatrajmo' za skupno zadevo, kakor da se je zgodila nam vsem. Zato pa s parolo: »Vsi za enega, eden za vse«, povsod v strokovno organizacijo, za obrambo človeških pravic!
V	Vukovskem vrhu skupine Jarenina |e umrla tov. Pehan Ana, stara 82 let, in se je izplačalo posmrtnine 400 Din. Pokojnici tovariški spomin!
Siuv ' i-nsh dela; e«
Ljubljana. Vsi člani se obveščajo, da se bo vršil redni mesečni sestanek »Strokovne skupine pleskarjev, sobo- in črkoslikarj e v« v četrtek dne 9. miarca ob 5 popoldne v mali dvorani Delavske zbornice. Udeležba dolžnost!
Deksvsko zadruzn štuo
OBČNI ZBOR DELAVSKE ZALOŽBE
r. z. 7. o. z. v Ljubljani,
se bo vršil v sredo dne 15. marca 1933 ob 20. uri v lastnih prostorih v Delavski zbornici v Ljubljani.
Dnevni -red:
1. Odobritev zapisnika zadnjega obč. zbora.
2. Poročila: a) tajnika, b) blagajnika, c) predsednika, d) nadzorstva.
3. Odobritev letnega zaključka za 1. 1932.
4. Volitve odbora in nadzorstva.
5. Slučajnosti.	Odbor.
IJa je niški kotiček
Pred Časom je naš list ugotovil, da spada tudi vajenec v strokovno organizacijo. Ta ugotovitev ni samo prazna fraza, marveč ije utemeljena po zakonu. Mnenja smo, da to, kar daje zakon pa makar vajencu, ne more nihče kratili uiti osporavati. Zato je nerazumljiva zahteva mojstrov, ki to pravico vajencem kratijo in jih zaradi tega celo preganjajo. Še celo več. V iučne pogodbe se vstavlja zahteva, ki se glasi: Vajenec ne sme biti pni nobeni organizaciji brez mojstrovega dovoljenja. To je predvsem naperjeno proti strok, org., ker mojstri ne trpijo, da bi se vajenci udejstvovali v teh organizacijah. 'Pa zahteva je krivična in protizakonita. Ker se sklepajo pogodbe pri prisilnih udruženjih, 1<: so pol uradne ustanove, bi one ne smele dopustiti, da se vstavljajo zahteve, ki so protivne zakonu o zaščiti delavcev. Alii je morda zakon o zaščiti delavcev manj vreden kot drugi zakoni? — Spoštovanje zakonov je eno važnih poglavij v našem poslovnem življenju in to vseh, tudi onih, ki nalagajo gotove dolžnosti.
Posvetovalnica za izbiro poklica
Letos so v Zagrebu otvorili stalno posvetovalnico za izbiro poklicev. Posvetovalnica se nahaja v zgradbi obrtne šole, vodi pa jo zbornica za trgovino in industrijo. Ravnatelj obrtne šole v Zagrebu dr. A. Taenbaeher se je dalj časa mudil v Monakovem, Berlinu, Dunaju in Pragi, kjer je proučil ustroj in delovanje teh posvetovalnic. V tem kratkem času beleži posvetovalnica zelo doibre uspehe. Za vzgojo dobrega delovnega naraščaja je to izredne važnosti.
Tudi Ljubljana bi morala izvesti to vprašanje, oziroma izboljšati, kar se v tem pogledu že prakticira. Sploh pa bi moralo 'biti obvezno, da se vsak ulčenec, preden stopi iiz šole, preišče in dobi nasvet, kakšno delo Ibi 'bilo zanj v življenju najbolj primerno.
Krščanski svetovni nazor zahteva, da stoji človek v središču socialnega in gospodarskega reda. On mora naravne sile obvladati in postaviti zemske dobrine v svojo službo. Družba mora biti tedaj tako urejena, da daje vsakemu posamezniku možnost doseči najvišjo stopnjo nravne in socialne dobrobiti. Predpogoj tega reda je duševno ali fizično delo posameznika, kakor podreditev interesov posameznika in množice interesom skupnosti.
Iz »Svetovno gospodarskega programa« kršč. strok, internacionale.
Doma in po svetu
Mala antanta. Jugoslavija, Češka in Romunija so po svojih zunanjih ministrih podpisale v Ženevi poseben pakt, s katerim se ustanovi stalni svet držav Male antante, ki ga tvorijo zunanji ministri navedenih držav. Poleg tega se ustanovi stalno tajništvo tega sveta s sedežem v Ženevi. Vse države se obvezujejo, da ne bodo hrez vednosti in soglasnega pristanka stalnega sveta sklepale nobenih pogodb. z drugimi državami. Zunanji minister
Denarne podpore zavarovancem pri OUZD
terpentinovo milo
Z ozirom na številna vprašanja posameznih delavcev o vrsti, višini in načinu podeljevanja podpor pri OUZD bomo v naslednjem obrazložili vrsto, višino, način in ka-renčno dobo, po kateri daje OUZD svojemu članstvu denarne podpore.
Vrste podpor so sledeče:
1.	Do podpore ob bolezni (hranarina) ima pravico vsak član ali članica, ki svojo bolezen prijavi uradoveimu zdravniku in ta ugotovi, da je prijavljenec vsled bolezni nezmožen za delo. Hranarina pripade isamo v tem slučaju, če bolezen traja več kot tri dni. Višina hranarine je odmerjena po zavarovanem razredu. Zavarovanih razredov je sedaj 12, Najnižja podpora znaša dnevno 4 Din, najvišja pa 32 Din na dan. Pravico do hranarine ima zavarovanec takoj prvi dan, ko vstopi v delo. Samo v slučaju, če se ugotovi, da je delavec že ob nastopu dela bolehal za kako boleznijo, se mu za to bolezen ne prizna hranarina. Hranarina se po dosedaj veljavnih predpisih izplačuje najdatje za dobo 26 tednov. Pravico do hranarine pa imajo tudi oni zavarovanci, ai so že stopili iz dela iin so zboleli, ko so bili že odjavljeni od zavarovanja. To pravico pa morejo uveljaviti samo tisti zavarovanci, ki so bili v enem letu vsaj 6 mesecev zava-
ca, imajo pravico, dokler se zdravijo v bolnišnici, do polovične hranarine.
2.	Podpora za porodnice. Zavarovane žene, ne glede na to, če so samske ali poročene, imajo pravico do podpore za porodnice. Ta podpora pripada le onim porodnicam, ki so bile v zadnjem letu pred porodom vsaj 10 mesecev ali v zadnjih dveh letih vsaj osemnajst mesecev zavarovane pri OUZD, Podpora porodnicam se izplačuje 6 tednov pred in 6 tednov po porodu. Do podpore za porodnice ima pravico le ona članica, ki ostane iz dela v 6 tednih pred porodom in se v to svrho zglasi pri uradovem zdravniku. One članice, porodnice, ki v času, ko jim pripada podpora, kaj pridobijo (zaslužijo), nimajo pravice do teh podpor.
Podpora za porodnice se izplačuje v višini tri četrtine zavarovane mezde An znaša najmanj 4.50 Din in največ 35 Din na dan. Poleg te podpore prejme zavarovana porodnica tudi podporo za dečjo opremo v znesku 150 dinarjev, ne glede na to, v katerem razredu je zavarovana. Podpore za dečjo opremo pripadajo porodnici le v slučaju, če je otrok po rojstvu živel najmanj tri dni. Poleg navedenih podpor ima zavarovana porodnica pravico še do podpore za hrano otroka in sicer 12 tednov po porodu v višini 4 Din na dan. Ta podpora pripada porodnici le v slučaju, če otroka doji. Zapomniti pa je treba, da se pri-
Jevtič je pakt že predložil narodni skupščini. Imenoval se je poseben odbor, ki bo predlog proučil in ga nato predložil narodni skupščini v odobritev.
Jugoslovanski škoije so se sestali v Zagrebu pod predsedstvom zagrebškega škofa dr. Bauerja na sejo poslovnega odbora katoliškega episkopata.
Pred sodiščem za zaščito države v Bel-gradu se že ves teden vrši razprava proti bivšemu poslancu Brodarju in tovarišem. Obtoženih je 12, in sicer: J. Brodar, A. Umnik, J. Štrcin, J, Vomberger, F, Grilc, V. Kos, J. Loboda, T. Ogrin, P. Cerar, A. lilij a, M. Škerbec in F. Gregorin. Obtoženi so, da so na shodu v Kranju 22. maja, v Šenčurju pri Kranju in na Primskovem, dalje 15. maja v Mengšu in 22. maja v Dolu pod Ljubljano in pri Sv. Trojici z dejanji in vzkliki kršili zakon o zaščiti države. Vsi so bili že zaslišani in izjavljajo, da se ne čutijo krive, kar jim očita obtožnica. Zaslišujejo se tudi priče, ki pa posebno nekatere zelo obremenjujejo. Razprava še ni zaključena. O nadaljnjem poteku bomo še poročali.
Banovinski svet je pri zasedanju v petek in soboto sprejel novi proračun. Banski svetnik Tavčar je v svojem poročilu omenjal, da je rudarsko zavarovanje pred katastrofo, ki nujno zahteva ukrepov, da se to zavarovanje sanira. Omenjal je, da je vsled tega, ker naše delavstvo nikamor ne more, vedno večji pritisk na delovni trg in vsled tega brezposelnost vedno bolj strašna.
Bednostni fond je banovinski svet sprejel in sicer je predvideno, da se bo še tekom tega leta potom raznih novih davščin nabralo 23 milijonov dinarjev. Ta fond bi se zbiral iz izrednih prispevkov delojemalcev in delodajalcev od izplačanih mezd. Tega prispevka bodo oproščeni le zaslužki pod eksistenčnim minimumom. Poleg tega bodo obdavčeni dobički od podjetij, vezanih polaganju javnih računov,
\e odličen domač izdelek
rovani pri OUZD, v treh tednih, oni pa, ki so
bili v zadnjem letu zavarovani 12 mesecev, pa v 6 tednih po prestanku zavarovanja. Člani, ki so izčrpali podporo, katera jim pripada, to je največ 26 tednov, imajo pravico, da za isto bolezen dobijo podporo ile, če so bili po prestanku podpor vsaj 8 tednov nanovo zavarovani pri OUZD. V slučaju, da so zboleli za novo boleznijo jim pripada hranarina ne glede na dobo zavarovanja. Člani, ki se zdravijo v bolnišnicah, jim za čas, dokler so v bolnišnici ne pripada nikaka hranarina. Le oni člani, ki dokažejo, da so s svojim zaslužkom vzdrževali poročenega druga, zakonske ali nezakonske otroke, ali kakega drugega svoj-
Naše ženstvo kupuj samo domače milo! Naše gospodinje, zavedajte se: Z nakupom domačega blaga ... za svojega moža ... za svojo družino ...
Čisto naše - zares domače
dobi pravica do vseh zgoraj naštetih podpor le z predpisanimi dokazi, ki se predložijo uradu.
Smrt kosi. Našemu tov. tajniku Petru Lombardo je ‘27. 1'eibr. 1933 v Smledniku umrla mati Katarina Lombardo. Naj ji bo zemljica lahka. Tovarišu Petru in preostalim naše iskreno sožalje.
na tantijeme, nagrade, sejnine in dnevnice, na provizije upravnih in nadzornih svetnikov in doklade na obresti vlog pri denarnih zavodih. Iz tega fonda se bodo podpirali brezposelni v denarju 'in živilih. Vršila pa se bodo tudi investicijska dela, ki bodo predvsem takega značaja, da bodo šli vsi stroški za plače zaposlenih delavcev.
Hirtenberška afera še vedno straši. Gen. ravnatelj avstr, zveznih železnic dr. Seefellner je hotel podkupiti socialističnega poslanca Koniga, ki je voditelj železničarjev, da bi se odpremilo orožje na Madžarsko mesto v Italijo. Da bi železničarji pri tem sodelovali in o tem molčali, je nudil podkupnine 150.000 šilingov. Zadeva je prišla na dan, ker posl. Ko-nig na to umazano ponudbo ni pristal. Dr. Seefellner je bil s tega mesta takoj odstavljen. Avstrijska vlada se izgovarja, da ji o tem ni bilo nič znanega.
Nemški parlament gori. V noči 27. febr. je nastal v poslopju nemškega parlamenta
požar. Ogenj je bil podtaknjen in sicer so požigalci polili poslopje z gorljivimi snovmi. Maščevalnost in sovraštvo sta edini sredstvi v tem strašnem boju, ki divja v Nemčiji.
Odbor devetnajstorice, ki rešuje kitajsko-japonski spor in se je v svoji resoluciji postavil proti zahtevam Japonske, se je reorganiziral.
V	odbor sta povabljeni tudi Amerika in Rusija. Amerika pošlje svojega delegata, Litvi-nov pa se je odpeljal v Moskvo, da glede tega dobi navodila od svoje vlade.
Komunisti so imeli v Berlinu podzemeljske hodnike, ki so iz komunističnega doma Karl Liebknechta vodili v druge hiše. Policija je sedaj to odkrila in tako onemogočila komunistom življenje v katakombah.
Oddelki Hitlerjevega Stahlhelma in pristaši SA v Nemčiji bodo vršili policijsko službo. Naredbo, s katero se to uveljavlja, je podpisal pruski državni komisar. To bo medsebojne strasti in sovrštvo le še podžigalo.
Zbornik deI. zavarovanja 1922-1932
Ob desetletnem jubileju je izidal OUZD spominski spis, v katerem) hoče najširši javnosti pokazati delovanje svojega uradniškega in zdravniškega aparata v minulem deceniju in obenem pojasniti važnost delavskega zavarovanja za naše gospodarske in socialne razmere. V tem smislu niso prispevali s članki samo uradniki itn zdravniki, temveč tudi izven-uiradne osebnosti, ki igrajo v našem gospodarskem in socialnem življenju važne vloge. Tako n. pr. najdemo poleg »Uvodne besede« gosp. I. Tavčarja, predsednika ravnateljstva OUZD-a, lepe članke g. M. Cobala, predsednika Delavske zbornice, g. I. Jelačina, preds. Zbornice za TOI, in g. F. Uratnika, tajnika Del. zbornice. Nekatere najvažnejše in najzanimivejše ugotovitve »Zbornika« hočemo na tem mestu reproducirati.
V	času od 1. VII. 1922 do 3-1. XII. 1931. je predpisal OUZD sledeče prispevke v milijonih dinarjev:
Za bolezen	346
Za nezgodo	91
Za pokojnino	1
Za Del. zlbornico	16
Za Borzo dela	16
Skupaj	470
ali blizu pol milijarde dinarjev.
Od tega je bilo dne 31. XII. 1931 samo še 15 milijonov nepobraniih prisjpevkov.
Nekateri naj večji in najvažnejši izdatki OUZD-a 'so bili v tem času v milijonih Din:
Hranairine Upravni stroški Bolnišnice iRecepti
102
60
46
33
Zdravniki (brez zobozd r.)	34
itd. itd.
Izredna organizacija našega socialnega zavarovanja, kakršne ni nikjer drugod, je ustvarila potrebo in možnost posebnih statističnih študij, katere so eminentne važnosti ne samo za. delavsko zavarovanje kot tako, ampak tudi za vse naše gospodarsko in socialno življenje.
Gibanje članov izkazuje poleg 12 mesečnega sezijskega valovanja še sedemletno konju nk turno valovanje in sicer 4.5 leta navzgor ter 2.5 let navzdol. Sedaj je ravno naša druga povojna kriza pri kraju. Sedemletno konjunkturo© valovanje smo imeli tudi pred vojno n. pr. krize leta 1900 in 1907.
Ženske vedno bolj preplavljajo delovni trg. Odstotek članic je znašal ob ustanovitvi OUZD-a 25.37 odst. vseh članov; v letu 1931 pa že 33.49.
Statistika delavstva po industrijskih skupinah kaže, da je kriza najprej zajela one industrije, ki proizvajajo eksistenčno dobrino, dočim so industrije, ki proizvajajo kulturne ali luksuzne dobrine in pa nov kapital, v glavnem vzdržale svoje obratovanje na isti višini kot pred krizo.
Pri nas prevladujejo majhni obrati (obrt). Velikih (industrijskih) obratov ima OUZD zelo malo. Obratov po enega delavca ima OUZD 13.050, obratov po 1000 delavcev ali več pa samo 3.
Starostna struktura zavarovancev kaže zanimiv pojav, da ima OUZD mnogo več mladih delavcev nego nekdanje bolniške blagajne, kar je za izvajanje zavarovanja zelo povoljna okolnost, ker so mladi delavci dobri riziki.
Celokupna letna zavarovana mezda vseli zavarovancev OUZD-a je dosegla višino V\ milijarde, to pomeni, da pri OUZD-u zavarovano delavstvo zasluži letno ca. 1 milijardo Din.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera je nekoliko nižja od faktičnega dnevnega zaslužka povprečnega delavca, je narasla od Din 17.92 v letu 1922 na Din 26.21 v ledu 1931. Iz tega pa ne smemo sklepati na veliko zboljšanje delavskih plač radi fluktuacij dinarske vrednosti in radi OUZD-a nad pravilnim prijavljanjem delavskih zaslužkov v zavarovanje.
Iz statistike bolnikov je razvidno, da oskrbuje oziroma vzdržuje OUZD stalen kader nad 2000 bolnikov, kar znaša okroglo 2.5% vsega staleža članstva. Kadar odstotek bolnikov prekomerno naraste, poišče OUZD vse vzroke temu izrednemu pojavu in jih skuša po možnosti odstraniti. Moški so v bolniškem zavarovanju boljši riziki koit ženske. Povprečno odpade na vsakega zavarovanca letno ca. 10 bolezenskih dni vezanih z delanezmožmostjo. Največ obolenj se zdravi 6 dni. Samo 1% vseh obolenj traja pol leta in samo 4% celo leto. Od vseh obolenj je najhujša tuberkuloza. Celih 20% vseh bremen odpade na to diagnozo. Jetiki sledijo poškodbe s 15 odst., bolezni prebave s 10 odst. in reumatična obolenja isto-tako s 10 odst. vseh obolenj. Zanimiva in čudna je ugotovitev, da boljše plačani delavci povprečno bolj bolehajo kot pa slabi delavci. Veselejša je pa konstatacija, da je umrljivost delavstva za celih 40% manjša od umrljivosti predvojnega delavstva.
»Zbornik delavskega zavarovanja« loplo priporočamo vsem, najbolj pa gospodarstvenikom in socialnim borcem.
Na dešo m tiskovno akcijo
Tiskovna akcija mora število naročnikov naših listov podvojiti. Naročajmo in čitajmo v prvi vrsti le naše liste in revije.
o O
S Kj
£■ Qf § «1
I
■S« ®
S* * 5
■Sž ■!: & ^ •*>
| S
2 S
Ji 1 ‘n -j
.N
-g -J? C! ■«9 g
3 s
>§ i
p
s
Q
£
oe
•c
o
Q
0
1
C
0 ■«»
C.
1
s:
4>
J?
S
<u
V
*
£
■S
a
v.
N
'»>*
C
Bi
e
o
Upton Sinclair:
DOLARJI
roman
(Naslov v izvirniku: Mountain City)
Jed je videl, da je zduj v položaju, o katerem je včasih sanjal — končno je smel pogledati za oder! Po vsej Ameriki so ljudje rojili na borzo kakor mušice na obloenice; smodili so si lepa, blesteča krila — denar — in padali na tla. Kdo je pa spravljal denar? Jed je zdaj prišel na to — in to je bila življenjska skrivnost, za katero je tako dolgo tipal. Možje kakor Evvarts niso z delnicami špekulirali, marveč so z njimi »manipulirali«, so z njimi igrali. Imeli so moč, da so lahko povzročali dogodke. Evvarts, član nadzorstvenega odbora pri Rockey-Mountain-Sladkornice je za nekega dne z drugimi nadzorstvenimi tehniki sklenil »črtati« neko dividendo, potem so na skrivnem zavarovali svoje delnice in pri polomu odnesli svoj mošnjiček na varno. Njegov bratranec Tainta je bil uradnik pri »Western Peteju«, od njega je dobil Ewarts tip, migljaj, da lahko pričakujejo izplačilo mastne dividende pri tem podjetju; potem je Evvarts nakupil delnic te družbe in prišel popoldne z listom v roki in veselo se smejoč, ker je imel »dober 'dan«. Poročal je, kaj je »potegnil« on in kaj njegova žena.
Tako je Jed zdaj videl pred seboj široko cesto uspeha: le nekaj mu je hromilo moči — ker ni imel denarja. Prilika za priliko je splavala mimo; računal je sam pri sebi, koliko bi bil lahko zaslužil — če bi le mogel kupiti to ali prodati ono! Kako boren se mu je zdel ček, ki ga je vsak večer dobil od Warrenerjevegn tajnika! Ena in dvajset dolarjev! Kam bi v mešetarskem uradu prišel s tako revščino?
Govoril je o tem z Lizo. Najprej jo je misel, da bi igral na borzi, ogorčala. Nekaj vtisa pa je naredil nanjo ugovor, da igrajo milijoni ljudi na borzi — in če bi cerkveni člani ves dobiček prepuščali brezbožnikom, kako naj bi to koristilo Gospodovi stvari? Liza je vzdihnila, ker ni imela prav nič denarja: vsak mesec je morala ves dobiček dajati Car-riei Melchamovi. Carrie ima denar in Carrie ne bo poznala pomislekov. Jed pa ji je povedal, da prav nič ne misli na to, da bi kaj podvzemal v Carriejini družbi, to je prenevarno. Zadnjič, ko ga je vzela v avto, se je naslonila nanj in ni prav dosti manjkalo, pa bi bil iz tega nastal pravi »ščipalni izlet«, ki bi ga Liza komaj dovolj mogla grajati.
III.
Večkrat se je pripetilo, da je stari gospod zaspal, ko je Jed bral. Jed je potiho zlezel v sosednjo sobo, ki je bila nekaka predsoba; tam so ponavadi čakali sluge' in strežniki in tudi obiskovalci, če jih bolnik ni mogel takoj sprejeti. Jed je zaprl vrata in se poglobil v učenje, dokler ga ni brnenje zvonca poklicalo v bolniško soboj •
Pri neki taki priliki je prišel tudi Claude junior.
»Kaj stari spi?« je vprašal in se primaknil s stolom prav do Jeda. »Rad bi nekaj govoril z vami, Rusher.«
»Da, sir?« je dejal spoštljivo.
»V težkem položaju sem, oče ne more sem, meni pa stari prav ne zaupa. Vi imate dve ušesi in upam, da ste poučeni
o	spletkah, ki se odigravajo tu.«
»Da, mr. Claude«
»Vein, stric VVallaee in teta sta iz starega izmolzla precej denarja iu imam prav dovolj razlogov, da ga hoče mrs. Evvartsova pretentati, da bi ji zapisal hišo. Misli, da ima do tega pravico, ker je stara mati tu dolgo pomagala gospodinjiti! Ali ste že slišali kaj o tem predlogu?«
Na&e služkinje med gospodarsko krizo
■ (Po statistiki OUZD-a V Ljubljani.)
Dokler so poslovale pri nas razne bolniške blagajne, t. j- do 1. julija 1022, so bile služkinje v smislu določil zakona od 30. marca 1888 izločeno iz obligatnega bolniškega zavarovanja. V slučaju bolezni se je moral njihov delodajalec brigati gotovo dobo za njih preskrbo (hrano, stanovanje itd.) ter za njihovo zdravljenje (zdravnika, zdravila itd.).
Naš zakon od 14. maja 1922 je razbremenil gospodarje te dolžnosti in pritegnil vse služkinje k obveznemu zavarovanju. O številu zavarovanih'služkinj do leta 1925 nima OUZD nobenih statističnih podatkov. Od leta 1926 dalje pa dajte statistika OUZD-a zanimivo 'konstatacijo, da je število služkinj stalno naraščalo in to, nota beue, tudi tekom gospodarske krize, ko so vse1 kategorije delavstva s prav redkimi specialnimi izjemami, v velikem obsegu nazadovale. Edini padec, katerega kažejo spodnje številke v sredini leta 1932, je čisto sezij-skega značaja. V toplih mesecih, t. j. v juliju, avgustu in septembru gredo tako zvane »boljše družine« na letovanje. Služkinj ne vzamejo s seboj, ampak jih pošljejo'domov, večinoma na kmete in jih talko zaradi prihranka na bolniških prispevkih odjavijo iz zavarovanja.
Dejstvo, da je število služkinj tudi tekom težke gospodarske krize napredovalo, skriva v sebi globlje in resnejše resnice. Služkinja je prav za prav neke vnste »luksus« in nikakor ne eksistenčna potreba, kakor n. pr.: hrana, obleka in stanovanje, Delavske ali kmečke družine s številnimi otroki načelno nimajo služkinj, ker jiirn njihovi skromni dohodki tega kratkomalo ne dopuščajo. iLe boljše situirane meščanske družine, katere imajo, kakor znano, pretežno le malo otrok, zaposlujejo služkinje, ker zahteva to po »modernem« pojmovanju njihov standard of lile. So slučaji, da imenitne gospe hodijo v urad, v trgovino itd., morajo pa zato imeti doma služkinjo, da jim varuje edinega ljubčka otroka, snaži obleko in stanovanje, kuha itd. Zanimivo je dejstvo, da skoraj polovica vseh služkinj odpade samo na' Ljubljano, ostala polovica; je pa zaposlena po drugih mestih. Če je pa število služkinj tekom gospodarske krize naraščalo, pomeni to, da družine, ki so tako dobro situirane, da jim njihovi dohodki dopuščajo zaposlitev služkinj, niso bile prizadete občutno po gospodarski krizi, ker bi sicer število služkinj padlo. So pa tudi taki neredki primeri, da so trgovci in obrtniki (zlasti krojači in Čevljarji) odpustili pomočnike ter zaposlili svoje
žene v svojih trgovinah iu delavnicah, doma so pa najeli služkinje, ki jim pridejo ceneje kot pomočniki. Lahko jte pa navesti tudii druge .dokaze, da je gospodarska kriza prizadela v prvi vrsti siiromaš-nejše sloje: delavce, kmete, obrtnike itd.
Datum	Število služkinj
30. junija 1920 . . .	. . (>754
30. junija 1927 . . .	. . 6761
30. junija 1928 . . .	. . 7037
30. junija 1929 . . .	. . 7558
30. junija 1930 . . .	. . 7893
30. junija. 1931 . . .	. . 8009
30. junija 1932 . . .	. . 8083
30. julija 1932 . . .	. . 8004
30. avgusta 1932 . .	. . 7954
30. septembra 1932	. . 7917
30. oktobra 1932 . .	. . 8047
30. novembra 1932 . .	. . 8127
30. decembra 1932 . .	. . 8201
30. januarja 1933 . .	. . 8198
Zanimivo bi bilo ugotoviti	koliko služkinj
ki jih gospodinje ne prijavijo v zavarovanje. Poleg tega, s čini se delodajalke služkinj pečajo. Vprašanje služkinj je posebno poglavje, kateremu bi bilo treba iposvečati več poizornoKti. 'Plače in delovni pogoji so pri tej kategoriji delavstva skrajno neugodni. Op. uredništva.
Soc csiffuo m gospodarska
pdUtlka
POSLEDICE RACIONALIZACIJE
Racionalizacija v temi pravcu, ki se doslej izvaja, uniSuije vsak napredek v gospodarstvu. Ra-pidno padanje svetovne produkcije različnih izdelkov to dovolj jasno pove. Tako n. pr. je znašala svetovna produkcija litega železa iti litine 1. 1925 (ki je vzeto kot 100) 77.000 kub. ton. Vse do leta 1929 je produkcija naraščala in v tem letu tudi dosegla svoj višek. Produciralo se je 98.450 kul), tim ali 27.9% več nego leta 1925. Vsled lega pa v teku zadnjih dveh let produkcija železa in litine 1'ap'dno pada. Tako je v letu 1931 padla produkcija na 55.600 kub. ton od 77.000 kub. ton v letu 1925. Padec naprani produkciji v letu 1925 tedaj za 27.8%.
Pri produkciji jekla je rezultat prilično isti. Tako je znašala svetovna produkcija jekla I. 1925 90.620 kub. ton. in se do leta 1929 dvignila na 120 tiso« 510 kub. ton, to je za celili 33%. Kakor pri železju in litimi, je tudi tu v letu i929 nastopilo nazadovanje, in sicer jle znašala produkcija v letu 1081 samo še 69.100 fcuib lom, nabrani 90.620 kub. tonam v letu 1925. Produkcija je tedaj naprani letu 1925 padla za 23.7%.
Prav isti razvoj kot ga imamo v produkciji jekla in železa je tudi v produkciji avtomobilov, samo, da je tu padec produkcije še občirtnejši. Lela 1925 je znašala produkcija avtomobilov 4,885.000 komadov im je do leta 1929 porastla na 6,309.000 komadov. V letu 1931 pa je padla produkcija na 3,051.000, tedaj za 37.5% naprani v letu 1925.
KOLIKO ZASLUŽI KAPITAL?
Kapital 1675 mili j. frankov, ki so ga vložili v 18 rudarskih podjetij v Franciji tamkajšnji kapitalisti je dal čistega dobička v času od 1. 1922 do 1929 2775 mi lij. frankov. Delničarji so tedaj dobili v teku 7 tet svoje naložbe v obliki obresti v celoti povrnjene. V približno petih letih se je vloženi kapital popolnoma amortiziral, za oslali dve leti pa so prejeli 35.8% obresti, ki tvorijo že čisti dobiček vloženega kapitala. Alko bi ta profitni sistem omejili in bi ostali dobički podjetij ikot železne rezerve za težke čase, ko ni dela in naročil, bi delavstvo imelo s tem možnost, da se preživi. Koliko 'bi države prihranile na davkih, k', jih sedaj morajo zbirati v svrho omiljenja bede in brezposelnosti.
Stanovanja v starih hišah dražja
Dohodki iz najemnin v starih hišah za mesto Ljubljano so bili po davčnih izkazih prijavljeni v letu 1931 za 48 milijonov Din. V letu 1932 pa je ta vsota porastla na 52 milijonov Din. To znači, da so se stanovanja na splošno podražila in to v starih hišah, ki so gotovo že davno amortizirane. V času te strašme stiske, ko so zaslužki že zdaleka pod eksistenčnim minimumom, je to več kot krivica. Na vsak način bo treba vsaj manjše najemnike z euo-ali dvosobnimi stanovanji pred takim izkoriščanjem zaščititi. Nujno potrebno je, da se višina najemnine maksimira. Gotovo, da to ni nikako sorazmerje, ako izda delavec 60—70% svoje plače za stanovanje. Sličnih slučajev danes ni malo.
BESEDO
»D«, sir. govorila jc () tem.«
»In ka.j je rekla?«
Jed mu je dobesedno pripovedoval vse — po svojem izbornem spominu. In mr. Claude je potegnil iz prsnega žepa črno usnjato listnico in jc vzel iz nje nekaj prav čudovitega, česar Jeti ni še nikdar videl. Bankovec z rumenim hrbtom, gladek in krepek, brez gubice, brez pregibu. Kaj je bil v banki in je nalašč poiskal tisti listek, da bi z njim pripravil veselje Jedovim očem? Sto dolarjev na mah!
»Spravite,« je rekel mr. Claude. »Imejte oči odprte in mi sporočite vedno, kaj počenjajo drugi! Vas bom že na ta ali oni način sproti odškodoval.«
»Hvala, mr. Claude,« je rekel Jed in spravil denar ua varno — n brez vsake nespodobne naglice in ne da bi mu prsti kaj drhteli.
»Še nekaj,« je dejal drugi, »morda boste imeli priliko, tla bi kdaj pa kdaj pri starem zastavili dobro besedo zame in za mojega očeta!«
»Bojim se, da ga za kaj takega še ne poznam dovolj,« je rekel Jed skromno; potem pa po kratkem odmoru: »Ali smem govoriti čisto odkrito, sir?«
»Seveda. Kaj pa?«
»Nisem hotel prisluškovati, mr. Claude, a saj veste, da moram vse poslušati.«
»Seveda.«
»Le zdi se mi, hoste že oprostili, da ste zamudili nekaj prilik, ko bi se staremu lahko priljubili.«
»Kako to mislite?«
»No, stari gospod se čuti zelo osamljenega in je s svetom ■ na splošno željo malo zadovoljen. Zato se mu zdi vsako j sočustvovanje zelo važno. Saj veste, da ima svojo muho —«
»Vem — Bog nas varuj!«
»Da, mr. Claude, a če bi mogli pokazati malo zanimanja za to in pustili, da bi vam sam stvar razložil —«
»To je torej!« Zdelo se je, da se je mlademu, elegant- j neniu možu nenavadno posvetilo. »Ali ste se vi na ta način* j vtihotapili k njemu, Rusher?«
»Jaz bi tega izraza ne rabil, mr. Claude. Jaz sem va- j šeniu gospodu dedu jasno povedal, da sem proti agrarnim i reformerjem in zelo dvomim, da bi me bilo možno spreobr- j niti, vedel pa sem, da je to kljub temu važen nauk in da j ua univerzi ne slišimo prav nič o njem, čeprav bi bilo po- j trebilo — zame še vedno prijetno, če čujem njegove misli i in se razgovarjam z njim. In njemu to nudi silno zabavo.« j »Razumem,« je dejal ponosni mr. Claude junior z ne- ! pričakovano skromnim glasom.	.|
»Saj poznate stanje v Evropi, mr. Claude. Ali ne bi j mogli tam najti koke deželice, ki si je opomogla zaradi pravičnejših oblik zemljiškega davka? To ne bi nikomur od nas v Ameriki škodilo, saj veste.«
»Gromska strela, Rusher!« je zavpil mladi bogataš v viharnem navdušenju. »Vi imate glavico prav nasajeno! Vi boste še daleč prišli.«
IV.
!
Mali zvonec je zabrnel in oba moža sta odšla v sobo. Jed je udobno popravil bolniku sedež, mr. Claude pa se je vrti! v velikem naslanjaču in čez čas opomnil: »Mimogrede, ded, dobil sem pismo od svojega starega. Piše, da pritiskajo nanje zaradi posojila za Litvo in Latvijo, za ti mali ušivi lniltski državici. A stari kar noče, pravi, da tam lahko vsak dan izbruhne revolucija.«
»Kaj pa je?«
»Na, tolpa plemstva ima že stoletja monopol na zemljo,
! ljudje so prav za prav zgolj sužnji in zdaj jih boljševiki
I	ščuvajo.«
N	c*
S	ff&h-
	Q
>♦	
©	m.
tfl	3 :
r-	a i
>	a
	O"
C*> *	«2.1
O	a
	0
■o •se	e «
	s a
	0
n	o«
o	
•v	a-
•«**»	o
^rstu 1977-22
Visoki čevlji iz linogu, črnega telečjega boksa z elastičnim gumijastim podplatom Odlični za vse one ki zahtevajo predvsem trajnost obutve.
Vrsta 3967 22
Udobni čevlji u črnog« boksa a neraztrgljivim gumijastim podplatom. Zelo prikladni za vse one, ki so v svojem poslu prisiljeni mnogo hoditi.
Vrsta 9891-60 Nepremočljivi otroški škoremčki iz lakiranega gumija, v katerih otrok lahko hodi ludi po na|v<*čjem dež.u in blatu Vel. 19-26 Din 59 —, vel. 27-34 Din 79'-. vel 35 38 Din 99'-. moški /a štrapac Din 129—, lakasti Din 149'—.
Vrst: 7047
l*o dnevnem naporu se počutite najbolje v teh udobnih domačih čevljih iz volnene tkanine.
DIN.
Vrsta 1937-22
Trpežen eveij .. črni ga ali rjavi ga boksa z ne remočluvim guinijas.im podplatom. Primeren za vsakogar, ki polaga važnost predvsegi na trpežno~l čevljev.
Vrsta 3661-00
Otrokom za zimo visoke čeveljčke iz rjavega boksa s podplatom iz krupona. Vel 19-27
Vrsta 7042
Tople copate iz volnene klobučevine /. močnim podplatom in toplimi vložki, bodo obvarovale Vaše otroka prehlajen ja. Ženska Din 29’—.
Udobni čevlji iz črnega boksa z gumijastim podplatom Vzdržljivi za vsak šlrapac. Za vsakdanjo u orabo nenadomestljivi.
\ rsta 2^45-11
Okusni čevlji iz rjavega ali črnega boksa Ne-obliodno potrebni vsaki gospodinji za nedeljo in prazn-k. !sli iz najboljšega laka za Din 99—.
Vrsta 9805-07
Ta čeveljček i/. finega laka bo dal Vaši no/.ici lepo linijo in posebno eleganco. Neobhodno potreben za ples in družbo.
01N.
Vrsta 2605-51
Eleganten čeveljček rz rjavega telečjega■ boksa z usnjenim podp atom Zelo prikladen a športni kostum
Vrsta 2851-05
čevel|čki iz laka ali rjavega bok a za naše najin, ajše odjemalce. Vel. 19-26 Din 35'—, ve . 27-34 Din 49—! vel. 35-38 Din 69—.
V.	Eržen:
Iz hrasiniške kronske
(Nadaljevanje.)
•Iz Slov. kat. izobraž. društva je izšla oh prazniku sv. Jožefa leta 19*24 cerkvena akcija, ki jo vodi od leta 1028 dalje Cerkveno stavbno društvo Krk-iusa Kralja |>od predsedstvom trboveljskega župnika in duh. svetnika 2. g. Gaspariča. Prvi uspeh cerkvene akcije je stalna služba božja, kii se opravlja v zasilni cerkvi — bivši dvorani, ki jo je odstopil v ta namen v porabo g. Alojz Logar. Dušno pastirstvo oskrbuje č. g. vikar Alojz Zalar. Otvoritvena služba božja se je vršila 8. decembra 1929 nad vse slovesno. Slavnostmi govor je imel prelat in vseučiliški profesor dr. M. Slavič, ki je bla-
goslovil dvorano 'in vse liturgične predmete, ! ki spadajo k službi božji. Petje pri sv. maši je vodil g učitelj Čander. Skupina belo oblečenih deklic 'in enega dečka, ki so v imenu delavcev iz steklarne, kemične tovarne in rudnika s primernimi deklamacijami pozdraviti in »e poklonili skromni hišici božji in Njennu, ki bo odslej bival sredi med njimi, je napravita na vse priso ne globok vtis. Besedila, je zložil domači pesnik — trboveljski kaplan č. g. Bo-štele.
Hrastničani se p mašam o z vrsto odličnih rojakov, ki delujejo v raznih poklicih po naši ožji in širši domovini. Muzike zastopa Ivan Brezovšek, operni dirigent in profesor na glasbeni šoli v Beogradu; med šolniki in pisatelji se nahajata Franc in Jože Brinar, prvi v Go-
tovi jali, drugi v Celju; Ked-or Gradišnik, lekarnar, je spisal več prizornih spisov ter nastopa kot igravec in režiser v celjskem mestnem gledališču; med zdraviliki-specialisti dobimo dr. Iv. Demovška, ki je primarij rentgenološkega oddelka splošne bolnišnice v Mariboru; priznam proletarski pesnik je France Kozar, bivši rudar, sedaj rudarski tehnik; Robert Pahor je I publicist v Ljubljani, Alojz pa duhovnik-misi-jonar v Celju; v Laškem načeluje kot mesOni župan odvetnik dr. Franc Roš.	(Dalje.)
Čila j ,.BESEDO" J
Za Jugoslovansko tiskarno K. Čež.
Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice« in ureja: Peter Lombardo.