Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 6. maja 2022, leto 7, šte­vil­ka 9 Delo naj bo cenjeno in spoštovano Za poslanca izvolili le Mateja Tonina Iz okraja Kamnik se je na volitvah v državni zbor uvrstil le predsednik NSi Matej Tonin. Simon Šubic Po dveh letih smo 1. maj, praznik dela, tudi na Kamniškem znova praznovali s kresovi, prvomajsko budnico, golaži in osrednjo proslavo v Kamniški Bistrici, kjer se delavci ob svojem prazniku srečujejo že devetindevetdeset let. Jasna Paladin Kamniška Bistrica, Snovik – Tradicionalno srečanje v Kamniški Bistrici ob prazniku dela so organizirali člani Delavskega kulturnega društva (DKD) Solidarnost Kamnik, ki proslave tu organizirajo že od leta 1923, in Občina Kamnik. Prvi so poskrbeli za program, občina pa za zabavo s skupino Špica po uradnem delu, redarsko službo in brezplačen avtobusni prevoz od parkirišča za nihalko na Veliko planino, ki pa se je izkazal za nepotrebnega, saj obiskovalcev ni bilo toliko, kot so organizatorji pričakovali, zato je bilo parkirišč pri izviru Kamniške Bistrice in okolici dovolj za vse. »Delu čast in oblast je parola, ki se skozi stoletja ponavlja na delavskih shodih. V Sloveniji se je praznovanje 1. maja začelo okoli leta 1890 sprva v rudniških krajih, kasneje pa tudi na indus­trijskih območjih. Na Kamniškem smo 1. maj začeli praznovati leta 1923 prav na tem prostoru. Naši predhodniki so bili v večini delavci tovarne Titan in so Godbeniki Mestne godbe Kamnik so v Kamniški Bistrici zaigrali tudi Internacionalo, himno delavskega gibanja. / Foto: Jasna Paladin si ta kotiček izbrali za praznovanja zato, da so se umaknili očem oblastnikov, ki niso bili ravno naklonjeni znani delavski paroli. In tradicija prvomajskega praznovanja, ki se je pred 99 leti začela tu, v Kamniški Bistrici, se nadaljuje. Tej tradiciji smo solidarci zavezani še danes in prav je tako,« je med drugim poudaril predsednik DKD Soli- darnost Martin Gorenc, ki pa je izrekel tudi nekaj kritičnih misli. »Čeprav je delo vrednota in se je treba za pravice delavcev nenehno boriti, se sindikati proslav, kot je današnja, četudi jih vabimo, izogibajo. Namesto da bi se gnetli pred mikrofoni in spodbujali delavstvo k ohranjanju že pridobljenih pravic, igrajo neodgovorno cehovsko vlogo, ko le sem ter tja 'vržejo oko' na prizorišče in pridejo šele, ko je 'tekme' konec – da poberejo članarino. S tem pa vedno bolj izgubljajo svoj pomen. Ne glede na to naj se praznovanje prvega maja nadaljuje. Ne pozabimo, da delo za človeka ni kazen in prekletstvo, ampak blagoslov!« 44. stran Predsednik Delavskega kulturnega društva Solidarnost Kamnik Martin Gorenc / Foto: Jasna Paladin Pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik pod vodstvom Uroša Gorenca / Foto: Jasna Paladin OBČINSKE NOVICE AKTUALNO MLADI ZANIMIVOSTI Praznovali dan upora proti okupatorju Kakšno vodo pijemo Hrana ni za v smeti Ples divjega petelina Društvo sv. Jakoba Kamnik je organiziralo predavanje z naslovom Voda – vir življenja ali kaj bi moralo skrbeti Kamničane?, na katerem so o stanju vodnih virov in voda spregovorili dr. Blaž Komac, dr. Rajko Slapnik in Vido Kregar. Ob dnevu brez zavržene hrane so pestro dogajanje pri­ pravili tudi otroci Vrtca Antona Medveda. Pridružil se jim je predsednik republike Borut Pahor. Divji petelin je nekoč poseljeval večino Slovenije, zadnja desetletja pa je ta populacija v nenehnem upadanju. Še največ jih najdemo na območju Kamniško-Savinjskih Alp, je pokazala raziskava, v kateri so sodelovali tudi lovci LPN Kozorog Kamnik. stran 5 stran 9 stran 13 Državni praznik, dan upora proti okupatorju, je občina po dveh letih znova zaznamovala s proslavo v Parku Evropa. stran 3 Kamnik – Minila sta slaba dva tedna od državnozborskih volitev, na katerih je prepričljivo zmagalo Gibanje Svoboda. Na državni ravni je prejelo 34,5 odstotka glasov in s tem 41 poslanskih mest. Sledijo SDS s 23,5 odstotka (27 poslancev), NSi s 6,9 odstotka (osem poslancev), SD s 6,6 odstotka (sedem poslancev) in Levica s 4,4 odstotka (pet Tonin, tudi predsednika strank. Tonin je bil edini iz okraja izvoljen v državni zbor. Svoboda (kandidat Aleš Lipičnik) je sicer prejela 31,5 odstotka glasov, SDS (Nežka Poljanšek) 19,3 odstotka, LMŠ 13,1 odstotka, NSi 12,4 odstotka, SD (Maja Aleksovska - Lesjak) 4,2 odstotka in Levica (Ivan Mitrevski) 3,7 odstotka. Tudi volilna udeležba je bila s 75,5 odstotka višja kot v državi. Matej Tonin (NSi) se po dveletnem ministrovanju vrača v poslanske klopi. / Foto: Aleš Senožetnik poslancev). Pred parlamentarnim pragom so med drugim ostali LMŠ (3,73 odstotka), Povežimo Slovenijo (3,42 odstotka), Resni.ca (2,86 odstotka) in SAB (2,61 odstotka). Volilna udeležba v državi je bila približno 70-odstotna. Navedeni rezultati so sicer delni in neuradni, saj še niso upoštevani glasovi, ki so po pošti prispeli iz tujine. Uradne rezultate mora sicer državna volilna komisija v Uradnem listu objaviti do 10. maja. V volilnem okraju Kamnik se volilni rezultat precej razlikuje od državnega, precej več glasov sta namreč dobila LMŠ in NSi oz. njuna kandidata Marjan Šarec in Matej Novi državni zbor se bo predvidoma sestal 13. maja, na ustanovni seji pa bodo oblikovali mandatno-volilno komisijo ter izvoli njenega predsednika, podpredsednika in člane. Po potrditvi mandatov poslanci s tajnim glasovanjem izvolijo tudi predsednika državnega zbora in tudi podpredsednike. Glede na napoved predsednika republike Boruta Pahorja po prvem neformalnem pogovoru z najverjetnejšim mandatarjem Robertom Golobom, predsednikom Gibanja Svoboda, bo predlog za mandatarja v državni zbor poslal okoli 23. maja, tako bi lahko novo vlado po Pahorjevi oceni dobili v začetku junija. Marjan Šarec (LMŠ) se po strankinem volilnem neuspehu poslavlja od državnega zbora. / Foto: Aleš Senožetnik 2 petek, 6. maja 2022 Občinske novice Kamnik lani obiskalo več turistov Po začasnih podatkih Statističnega urada so našteli dobrih 35 tisoč gostov, 28 odstotkov več kot leto prej, od tega 25 tisoč domačih. Jasna Paladin Kamnik – Kot so sporočili iz Zavoda za turizem in šport Kamnik, je občino lani obiskalo dvajset odstotkov več domačih obiskovalcev ter skoraj 59 odstotkov več tujih gostov. Skupaj je bilo opravljenih 80.891 nočitev, od tega je bilo nočitev domačih gostov 57.790. Opravljene nočitve v lanskem letu presegajo tiste v letu 2020 za 17 odstotkov, še vedno pa ne dosegajo rekordov iz leta 2019. Lani je namreč obisk dosegel le 85 odstotkov tistega iz zadnjega predkoronskega leta. »Leti 2020 in 2021 sta nas naučili, da na nekatere dejavnike nimamo vpliva, imamo pa dolžnost, da jih spremljamo in se nanje poizkušamo na čim bolj ustrezen način odzvati,« pravi v. d. direk- torja zavoda Luka Svetec in dodaja: »V lanskem letu so se rezultati ponovno konkretno izboljšali in se počasi približujejo predkoronskemu obdobju. To nas navdaja z optimizmom.« Največ turistov prespi v Termah Snovik (39,46 odstotka), ki ostajajo največji turistični ponudnik v Kamniku, letos so na drugem mestu po nočitvah ponudniki koč na Veliki planini (vsi skupaj 17,30 odstotka), tretje mesto pa zaseda Slovenia Eco Resort (10,29 odstotka). Na zavodu so prepričani, da gre lep obisk pripisati naravnim danostim in s tem povezano strategijo turizma z nekajletnim grajenjem zelene in trajnostne identitete kraja prek trajnostnega zlatega znaka Slovenia Green Destination, s katerim se ponaša Kamnik. Korak bliže Krajevnemu domu Duplica Kamnik – Pred nekaj dnevi je župan Matej Slapar v imenu Občine Kamnik podpisal pogodbo za najem dodatnih prostorov v nekdanjem Kino domu Duplica. Dvorano je občina odkupila že lani, težava pa je v tem, da dvorana nima potrebnega predprostora in sanitarij, kar bo omogočalo, da bi dvorano lahko tudi tržili in tam izvajali še več dejavnosti. Zdaj so najeli še sto kvadratnih metrov velik sosednji prostor, z lastnikom pa se dogovarjajo tudi o odkupu; če bodo občinski svetniki v rebalansu proračuna zagotovili denar, bodo prostor odkupili še letos. »Dogovorili smo se za ceno sto tisoč evrov, 55 tisočakov bo prispevala Krajevna skupnost Duplica, ki bo v ta namen prodala lokal, ki ga imajo v lasti, 45 tisočakov pa občina. Skupaj s KS Duplica bomo prostore uredili in tako bo Duplica po 15 letih dobila svoj Krajevni dom s toaletami in ločenim vhodom. Kraj z več kot štiri tisoč prebivalci bo tako dobil prostor za druženja, rekreacijo, izvajanje kulturnih in družabnih dogodkov v dvorani Kulturnega doma Duplica,« je zadovoljen župan Matej Slapar. J. P. Prenovili in uredili trško jedro Motnika Krajani Motnika, ki bodo prihodnje leto praznovali 900. obletnico prve omembe kraja, so se razveselili prireditvenega prostora, ki ga je občina uredila med kulturnim domom in gostilno Pri Flegarju. Jasna Paladin Motnik – Občina Kamnik je v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo kulturne dediščine sredi Motnika – med kulturnim domom in gostiščem Pri Flegarju – uredila prireditveni prostor, ki bo aktivnim krajanom služil za številne prireditve, ki jih pripravljajo. Površine so uredili deloma kot utrjen plato in deloma kot zelenico, jih opremili s klopmi, prenovili so bližnja parkirna mesta in avtobusno postajo, zgradili nekaj metrov pločnika, hkrati pa so s tega prostora prestavili tudi transformatorsko postajo z vso potrebno električno napeljavo. Pod zemljiščem, na katerem je urejen prireditveni prostor, je zdaj urejena tudi kanalizacija in javna razsvetljava. Novourejeni prireditveni prostor, za katerega je občina dobila tudi nepovratna sredstva, je namenjen prireditvam, različnim delavnicam, na njem pa bo kmalu zaživela tudi lokalna tržnica. Projekt z naslovom Oživitev Središče Motnika krasi nov prireditveni prostor. / Foto: Jasna Paladin trgov je Občina Kamnik prijavila skupaj s Turističnim društvom Motnik, Podeželskim društvom Utrip pod lipo domačo Motnik in Turističnim društvom Sveti Vid iz občine Lukovica in bila na razpisu LAS Srce Slovenije uspešna. Skupna vrednost projekta je bila ocenjena na Medtem ko država prenavlja nekaj dotrajanih odsekov ceste na Črnivec, občina v Črni gradi kanalizacijo, ki bo kraj povezala s Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik. Jasna Paladin Zgornji Tuhinj – Občina Kamnik se je lotila sanacije zemeljskega plazu, ki se je sprožil nad občinsko cesto v Zgornjem Tuhinju. Zgraditi bodo morali oporno konstrukcijo v dolžini 28 metrov, za kar so že začeli nameščati pilote, zgradili pa so že dve kamniti drenažni rebri v dolžini 15 metrov. Dela bodo potekala do konca maja, občina pa bo oddala tudi vlogo za sofinanciranje sanacije na ministrstvo za okolje in prostor. J. P. Črna pri Kamniku – Kot smo že poročali, je občina nedavno krajane Črne razveselila z novico, da bodo namesto načrtovane čistilne naprave v kraju zgradili kanalizacijo in odpadne vode odpeljali neposredno v centralno čistilno napravo v Domžale. Približno 1,7 kilometra dolg odsek kanalizacije, ki bo Črno povezal s Stahovico, občina že gradi. »Te investicije smo zares lahko veseli, saj gradbena dela potekajo hkrati s prenovo asfaltne površine, ki jo izvaja država. Tudi izvajalec del je isti, občini pa je uspelo izpogajati tudi res dobro ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si Država je daljši odsek ceste na novo preplastila tik pred prazniki. / Foto: Jasna Paladin ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2022 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 20. maja 2022, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 12. maja 2022. služil kot večnamenski prostor za prireditve (skladišče). Trško jedro Motnika je zavarovano kot kulturna dediščina, v kraju pa bo še posebno aktivno in slovesno prihodnje leto, ko bodo praznovali devetstoto obletnico prve omembe Motnika v pisnih virih. V Črni polovična zapora Sanacija zemeljskega plazu v Zgornjem Tuhinju OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 72.237 evrov, od tega je 39.997 evrov znesek sofinanciranja. Nekaj dela izvajalce do uradnega odprtja sicer še čaka, saj morajo odstraniti še staro transformatorsko postajo, ki ne služi več namenu, na njeno mesto pa bodo umestili manjši objekt, ki bo Gradnja kanalizacije v Črni že poteka. / Foto: Jasna Paladin ceno za kanalizacijo, ki je celo nižja od tiste, s katero bi zgradili čistilno napravo,« nam je povedal župan Matej Slapar in dodal, da bodo za projekt iz proračuna namenili približno štiristo tisoč evrov. Zaradi del na cesti velja polovična zapora za promet, urejena s semaforjem, in sicer predvidoma še vse do 31. maja. Država je na cesti na Črnivec že zamenjala asfaltno površino na odseku med Črno in novim mostom, en odsek nekoliko višje pa prenavljajo prav v teh dneh. Prvih pet kilometrov ceste po dolini bo tako že kmalu povsem brez lukenj. 3 petek, 6. maja 2022 Občinske novice Praznovali dan upora proti okupatorju Sistem Kamkolo znova v pogonu Državni praznik, dan upora proti okupatorju, je občina po dveh letih znova zaznamovala s proslavo v Parku Evropa. Jasna Paladin Jasna Paladin Igor Kanižar / Foto: Jasna Paladin Župan Matej Slapar, podžupan Bogdan Pogačar in predsednik Združenja NOB Kamnik Igor Kanižar so k spomeniku revoluciji in padlim položili venec. / Foto: Jasna Paladin predsedniku Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik, ki je to funkcijo prevzel pred kratkim. Orisal je zgodovinske dogodke, ki so se odvili pred enainosemdesetimi leti, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta. »Vsi so imeli pred vojno svoje politične interese, marsikdaj tudi nasprotne drug drugemu. A ko je šlo za narod in jezik, so se združili. Morda se le še mi, ki imamo spoštovanje do NOB v srcu, večkrat – ne samo ob današnjem prazniku – spomnimo na temeljne točke Osvobodilne fronte. Te so ostale enake skozi ves slovenski narodnoosvobodilni partizanski boj, saj so ključne za obstoj in preživetje našega naroda osvoboditev od tuje nadvlade, združitev vseh Slovenk in Slovencev ter pokrajin, v katerih večinsko živijo, samoodločba, lastna narodna vojska in lastna državnost. To so usmeritve, ki so bile temeljne za našo prihodnost,« je med drugim poudaril. O vrednotah, ki jih je slovenski narod sanjal že stoletja, Osvobodilna fronta pa jih je zapisala v svoj program, je spregovoril tudi slavnostni govornik, podžupan Bogdan Pogačar. »Osvo- Foto: Jasna Paladin Kamnik – Dan upora proti okupatorju v Sloveniji praznujemo 27. aprila in ga pod tem imenom poznamo od leta 1992, saj je bil prej znan kot dan Osvobodilne fronte oziroma dan OF. Občina Kamnik na predvečer praznika vsako leto skupaj z Združenjem borcev za vrednote NOB Kamnik pripravi proslavo v parku Evropa, kjer se nahaja tudi spomenik revoluciji in padlim. »Danes se po dveh letih ponovno v večjem številu spominjamo dejanj in pogumnih odločitev naših prednikov, ki so premagali okupatorja. Nedaleč stran od tu je v tem času eno državo zajel okupator in samo želimo si lahko, da se ta morija v tem trenutku konča. Prav je, da se spominjamo pomembnih dejanj polpretekle zgodovine naše države in junaštva posameznikov, ki so dali življenja za to, da danes živimo in delujemo v svobodni Sloveniji,« je zbrane, ki jih je bilo nekoliko manj kot pretekla leta, najprej pozdravil župan Matej Slapar, nato pa mikrofon prepustil Igorju Kanižarju, Bogdan Pogačar Praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik / Foto: Jasna Paladin bodilna fronta je za boj proti tujemu okupatorju zagotovo pomenila začetek organiziranega boja za obstoj slovenskega naroda, slovenske besede in narodne identitete v času druge svetovne vojne. Brez takšne organizacije bi lahko tako majhen narod dokaj hitro doživel klavrno usodo in bi bile pokopane tisočletne sanje o neodvisni in samostojni državi. Pot do osvoboditve slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni je bila dolga, pretkana z mnogimi bitkami ter tlakovana s krvjo. Tudi na tleh občine Kamnik so se bile bitke, v katerih so v boju za svobodo izgubili življenja naši rojaki. V spomin na njihovo žrtev stojijo obeležja širom naše občine in prav je, da tega nikoli ne pozabimo. Tako kot ne smemo pozabiti zaveznikov, ki so slovenskemu narodu v tistih prelomnih zgodovinskih trenutkih stali ob strani. Večkrat izražena pravica naroda do samoodločbe pa je bila dokončno uresničena leta 1990, ko je slovenski narod z veliko večino na plebiscitu izglasoval samostojnost in neodvisnost Republike Slovenije, takrat so bile izpolnjene tisočletne sanje Slovenk in Slovencev. Tudi tokrat pot do uresničitve zapisanega ni bila enostavna in je za uresničitev večinsko izražene volje na plebiscitu slovenski narod za zaščito svoje nove države moral prijeti za orožje. Enotnost in odločnost sta hitro okupatorski vojski pokazali, da smo se tokrat Slovenci dokončno odločili, da bomo na Slovenskem mi gospodar in ne bomo klonili pod vojaško depresijo.« Članarino v vrednosti deset evrov za uporabo električnih koles lahko sklenete ali podaljšate v prostorih TIC-a na Glavnem trgu. Kamnik – Po »zimskem spanju« je občina v torek, 26. aprila, znova zagnala sistem izposoje električnih koles Kamkolo, ki deluje od leta 2019. Zaradi nizkih temperatur so začetek sezone letos nekoliko zamaknili. Za uporabnike je na voljo štirideset električnih koles, ki si jih je mogoče izposoditi oz. vrniti na sedmih postajah po mestu: pri nakupovalnem centru Supernova, v neposredni bližini pošte na Duplici, na železniški postaji Kamnik, v bližini Glasbene šole Kamnik, na glavni avtobusni postaji v Kamniku, pri Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik in pri Domu kulture Kamnik. »Sistem Kamkolo je na voljo za vse vestne in odgovorne posameznike, ki se z veseljem vozijo po poteh Kamnika, nekateri med njimi pa so v preteklosti namerno povzročali poškodbe opreme in koles, kar je nedopustno, popolnoma neprimerno in ne nazadnje tudi kaznivo dejanje. Kar nekaj uporabnikov je bilo v pretekli sezoni kaznovanih, želimo pa si, da bi letošnja sezona potekala nemoteno,« sporočajo z občine. Enako kot do sedaj bodo lahko sistem uporabljali vsi uporabniki s plačano letno članarino. Obstoječi uporabniki so bili o poteku članarine, možnostih plačila, prijavi in podaljšanju pogodbe že obveščeni, vsi novi uporabniki pa morajo najprej podpisati pogodbo in strinjanje s splošnimi pogoji, kar lahko uredijo na Turistično-informacijski točki na Glavnem trgu v Kamniku v času njihovega obratovalnega časa, od torka do sobote med 9. in 16. uro. Sistem Kamkolo lahko uporabljajo le starejši od 14 let, letna članarina pa znaša deset evrov. Občina povečala dolg Dolg Občine Kamnik je narasel na račun najema kredita za gradnjo Osnovne šole Frana Albrehta. Aleš Senožetnik Kamnik, Ljubljana – Po preliminarnih podatkih ministrstva za finance dolg slovenskih občin od leta 2018 narašča. V letu 2020 so bile občine zadolžene za 971 milijonov evrov, lani pa je narasel na 1,044 milijarde evrov. Dolg na občana je tako v povprečju znašal 510 evrov. Povečal se je tudi skupni dolg Občine Kamnik in njenih pravnih oseb. Konec leta 2020 je imela občina za 3,56 milijona evrov dolga, na zadnji dan minulega leta pa je bila zadolžena za 13,54 milijona evrov, torej se je dolg povečal za slabih 10 milijonov evrov. Dolg na občana je tako narasel s 122 na 463 evrov. Kot so nam sporočili s kamniške občinske uprave, je občina konec minulega leta zadolženost povečala zaradi najema kredita za gradnjo Osnovne šole Frana Albrehta. Za investicijo, ki je že v teku, so najeli 10,4 milijona evrov kredita, za druge investicije pa se občina ni zadolževala. Dodali so, da gre za dolgoročen projekt, ki ga bodo financirali iz lastnih virov, sredstev države in kredita. Med okoliškimi občinami je sicer relativno bolj zadolžena Občina Komenda, ki je sicer v letu dni dolg na prebivalca uspela zmanjšati z 865 na 801 evro in je imela ob koncu lanskega leta še za 5,1 milijona evrov kreditov. Občina Domžale ima 3,9 milijona evrov dolga. Tudi v Domžalah so ga zmanjšali, in sicer s 127 na 108 evrov na občana. Sosednji občini Mengeš in Cerklje na Gorenjskem pa denimo ob koncu lanskega leta nista imeli kreditov. Popolna zapora zaradi športne prireditve Kamnik – V nedeljo, 8. maja, bo zaradi tekaške dobrodelne prireditve Wings for Life World Run, ki jo v Sloveniji organizira Timing Ljubljana hkrati pa poteka po številnih državah sveta, v delu občine Kamnik, kjer bodo tekli udeleženci, veljala začasna sprememba prometnega režima – popolna zapora v časovnem terminu do šestdeset minut, in sicer od 14.10 do 15.40 na območjih od Podgorja do središča mesta. Vsa območja, ki bodo v tem terminu zaprta za promet, so podrobneje našteta na spletni strani Občine Kamnik. Ves zbrani denar od prijavnin udeležencev bodo organizatorji tudi letos namenili za raziskave hrbtenjače, kar bo pripomoglo k raziskavam za zdravljenje poškodb hrbtenjače. J. P. 4 petek, 6. maja 2022 Občinske novice, mnenja Zahvala za pomoč pri požaru v Spodnjih Palovčah V ponedeljek, 28. februarja, je mojo hišo v Spodnjih Palovčah zajel požar in jo uničil do te mere, da bivanje v njej ni več mogoče. Pri tem je nastala ogromna materialna škoda, jaz pa sem v trenutku ostal brez strehe nad glavo. Zahvaljujem se gasilcem PGD Kamnik in PGD Duplica, ki so se spopadli z ognjenimi zublji in preprečili še večjo katastrofo. Še posebno se zahvaljujem sosedi Jožici Smešnjavec, ki me je v tem času prijazno sprejela v topel dom in pokazala izjemno gostoljubje. Rad bi se zahvalil tudi vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so priskočili na po- Tudi v novi mandat s pogumnimi koraki Anton Tone Smolnikar, svetnik LTS Prvi meseci letošnjega leta, četrtega v tem mandatu občinskega sveta, so v mojem življenju prinesli nekaj pomembnih prelomnic. Zagotovo je bilo najpomembnejše letošnje praznovanje občinskega praznika, 29. marca. Župan mi je na osnovi sklepa občinskega sveta podelil naziv častni občan občine Kamnik. To je največje priznanje, ki ga lahko prejmeš za dolgoletne aktivnosti in prispevek k razvoju svojega kraja, občine in širšega prostora. Spoznal sem občutke, ki te prevevajo ob podelitvi občinskega priznanja, ko si v vlogi prejemnika. V 16 letih županovanja sem jih podelil blizu sto, vse od leta 1996, ko smo prvič občinski praznik praznovali v spomin na rojstni dan Rudolfa Maistra. Med pobudniki, da smo po naši osamosvojiti v okviru nove lokalne samouprave Maistru dali še večji pomen, je bila tudi Marjeta Humar, ki je bila prav tako prejemnica naziva častna občanka. Tokrat izkoriščam novo priložnost, da se zahvalim vsem za čestitke, torej mojemu Kamniku, ki sem mu namenil večino aktivnega življenja, kot novinar, župan in ponosen Kamničan. Zavedam pa se, da se samo od čestitk in pohval ne da živeti. Zato sem zadovoljen, da mi je pred dvema letoma župan Matej Slapar dal pooblastilo za obuditev projekta Kačev mamut. Pred mesecem dni smo dobili gradbeno dovoljenje, računamo, da bo do jeseni avtobusno postajo že krasil 6 × 4 metrov velik bronast kip naše daljne zgodovine. Pomoč za obnovo doma še vedno zbirajo Spodnje Palovče – Na Župnijski karitas Kamnik je še vedno odprt transakcijski račun SI56 0231 2009 2509 685 (Karitas Kamnik, Raspov prehod 1, 1241 Kamnik – namen: Požar Palovče), na katerem zbirajo denar, ki bo Branku Lebeničniku v pomoč pri prenovi doma, ki mu ga je uničil požar. J. P. Strupena politika nima prihodnosti dr. Janez Rifel, občinski svetnik NSi Delo naj bo cenjeno in spoštovano 31. stran Slavnostni govornik je bil letos župan Matej Slapar, ki je poudaril, da boj za pravice delavcev traja že vse od leta Ne morem niti mimo volitev, ki so dodobra pretresle vso Slovenijo. Ne želim komentirati rezultatov, a vendarle me preveva občutek, da smo še daleč od tistih demokratičnih vrednot, ko bi se na obeh političnih polih oblikovale močne stranke, ki bi s trdnimi programi in prepoznanimi vsebinami usmerjale naš gospodarski in družbeni razvoj. Spet smo pristali v močvirju »instant« politike, ki so jo ustvarjali Janković, Bratuškova, Cerar, Šarec ... Dal se bom presenetiti, da bo tokrat vse drugače, boljše in lepše v tej naši ljubi, lepi Sloveniji! Pričakujem in upam, da te spremembe ne bodo pomembno posegale v razvojne usmeritve Kamnika. Osnovna šola Frana Albrehta se uspešno dviga iz zemlje, v Domu starejših občanov so pridobili denar za nujne nove kapacitete. V občinskem svetu se večina svetnikov zaveda omejenih proračunskih možnosti. Želja nikoli ne zmanjka, pogum in sodelovanje pa morata biti vsakdanji prioriteti za njihovo uresničitev. Zato bom zadovoljen, če bo tudi drugi del letošnjih volitev, lokalnih, novembra potrdil dosedanje prave razvojne usmeritve. nost skupaj z mažoretkami poskrbeli nepogrešljivi godbeniki Mestne godbe Kamnik, ki so prvomajsko budnico ta dan po občini tradicionalno začeli že ob Slavnostni govornik župan Matej Slapar / Foto: Jasna Paladin 1886, ko so se delavci v Chicagu uprli tedanjemu pretiranemu izkoriščanju delavstva, in da traja še danes. »Še danes marsikatero delovno mesto ni dostojanstveno in primerno plačano ter dovolj spoštovano in cenjeno. Na tem mestu imamo še ogromno za storiti, da bomo priča temu, da bo prav vsako delo spoštovano in cenjeno. Ob dana- 3.20 zjutraj, sklenili pa ob 11. uri prav pred planinskim domom v Kamniški Bistrici. Budnica tudi v Tuhinjski dolini S prvomajsko budnico se je delavski praznik začel tudi v Tuhinjski dolini, kjer so člani Godbe Tuhinjska dolina najprej s koračnicami budili krajane Sel in Snovi- Martin Gorenc: »Če so bila prva proslavljanja 1. maja v preteklosti morda protesti proti izkoriščanju delavcev in izražanje zahtev za več delavskih pravic in se je ta praznik imenoval delavski praznik, ga dandanes upravičeno imenujemo praznik dela.« šnjem dnevu se zato iskreno zahvaljujem vsem delavkam in delavcem, vsem, ki s svojim delom ustvarjamo to našo domovino.« Za kulturni program so poleg pevcev DKD Solidar- ka, nato pa se zbrali še pred ploščadjo Term Snovik, kjer so člani Turističnega društva Tuhinjska dolina za domačine in turiste pripravili kulturni program in prvomajski golaž. Dobrodelno okoli Slovenije tudi v Kamniku Kamnik – Ekipa kolesarjev, ki je v okviru projekta Dobrodelno okrog Slovenije (DOS) v petih dneh prekolesarila državo, se je v petek, 29. aprila, ustavila tudi v Kamniku. Glavni cilj projekta, ki sta ga organizirala Celiac Slovenija, društvo bolnikov s celiakijo, in Slovenska karitas, je bil povezati maratonsko kolesarjenje in dobrodelnost, saj so pritegnili širše množice k darovanju sredstev za nakup koles za otroke iz socialno šibkih družin ter ozaveščali o celiakiji. Kolesarje je v Kamniku sprejel podžupan Bogdan Pogačar, ki je predstavniku Škofijske karitas tudi predal kolo (na sliki), ki bo podarjeno deklici iz socialno šibke družine. J. P. Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; Svetniška skupina NSi Vsake volitve so praznik demokracije, letošnji 24. april pa je bil v naši družini še prav poseben praznik, saj je prvorojenka letos dopolnila 18 let in se je tako odpravila prvič v življenju na volitve. Po objavi rezultatov volitev sem jo vprašal, kakšni občutki jo prevevajo in če bo šla še kdaj volit. Odgovorila mi je, da je nekoliko presenečena in tudi zmedena. Bo pa zagotovo še šla volit. O presenečenju in razočaranosti mi je v dneh po volitvah govorilo kar veliko ljudi. Razveseljiva je bila relativno visoka volilna udeležba, ki je v prejšnjih letih vztrajno padala. Presenečenje je bila visoka podpora Gibanja Svoboda, zame osebno pa je bilo še večje presenečenje, da se v državni zbor ni uspelo prebiti gibanju Povežimo Slovenijo. Mešani občutki so me prevevali že med predvolilno kampanjo. Vulgarno popackanih in raztrganih je bilo ogromno obcestnih plakatov, več kot prejšnja leta. Predvolilna soočenja so bila toksična in na meji gledljivosti. Politika bi morala biti tekma, kjer se soočijo različna mnenja in argumenti. Tako pa so soočenja postajala vedno bolj boj in vojna, kjer na nasprotnih bregovih ne stojijo nasprotniki, ampak sovražniki. Kar je v času, ko le nekaj sto kilometrov stran divja resnična vojna v Ukrajini, skrb vzbujajoče. Volivci so kaznovali napadalnost in strupenost strank koalicije KUL. Še vedno pa ne razumem, zakaj ni bila nagrajena povezovalnost gibanja Povežimo Slovenijo. Tako je sedaj v državnem zboru Nova Slovenija praktično edina stranka, ki ni že vnaprej izključujoča do drugih strank. Slovencev nas je tako malo, da lahko preživimo samo s sodelovanjem vseh. Še huje, če si bomo še naprej metali drug drugemu polena pod noge, bomo prej ali slej preprosto izumrli. Namesto da smo svetovni prvaki v »fou­šiji« in veselem praznovanju, ko sosedu crkne krava, je edina pot naprej v spoštovanju, trdem delu in izkoriščanju talentov in sposobnosti vseh ljudi in organizacij, ki se trudijo za razvoj in rast vsakega posameznika in cele skupnosti. V Novi Sloveniji obljubljamo, da bomo še naprej pospeševali sodelovanje za skupno dobro. Prvomajsko budnico so pripravili tudi člani Godbe Tuhinjska dolina, ki od leta 2015 deluje kot sekcija Turističnega društva Tuhinjska dolina. / Foto: Jasna Paladin Prenova Športnega parka Virtus Foto: organizatorji DOS Prejeli smo Mnenje občinskega svetnika moč z lepimi besedami kot tudi z dobrinami in finančnimi sredstvi. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste pomagali pri čiščenju pogorišča in pripravi terena za mobilno hiško. Občinski štab Civilne zaščite in Občina Kamnik sta poskrbela za začasno bivanje in mi postavila mobilno hiško, za kar se iz srca zahvaljujem. Županu Mateju Slaparju ter njegovi ekipi in ekipi Civilne zaščite se zahvaljujem za nesebično pomoč, ki ste mi jo nudili in mi jo še nudite. Iskrena hvala tudi krajanom in Župnijski karitas Kamnik za zbiranje denarnih sredstev in vsem drugim, ki ste že kakorkoli pomagali in še boste, da lahko začnemo obnovo doma. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste mi priskočili na pomoč. Pravijo, da človek v nesreči spozna pravega prijatelja. Branko Lebeničnik, Spodnje Palovče Šmarca – Občina z izbranim izvajalcem v teh dneh nadaljuje gradbena dela v Športnem parku Virtus, kjer bodo med drugim na nogometnem igrišču uredili umetno travo. Travno rušo so v ta namen že odstranili in utrdili teren z ustreznimi nakloni. Podpisana pogodba v vrednosti 479.194,32 evra predvideva dokončanje del v devetdesetih dneh; dela pa potekajo že od začetka aprila. J. P. 5 petek, 6. maja 2022 Aktualno Kakšno vodo pijemo Tunjiška hišna imena in narečne posebnosti Društvo sv. Jakoba Kamnik je nedavno v dvorani frančiškanskega samostana organiziralo predavanje z naslovom Voda – vir življenja ali kaj bi moralo skrbeti Kamničane, na katerem so o stanju vodnih virov in voda na Kamniškem spregovorili dr. Blaž Komac, dr. Rajko Slapnik in Vido Kregar. Zanimiva narečna posebnost, ki jo srečamo le v hišnih imenih Tunjic in vaseh pod Krvavcem, je ta, da se nekatera imena končujejo z - k. Kamnik – Naslovno vprašanje je v širši kontekst najprej umestil geograf Blaž Komac, sicer vodja oddelka za naravne nesreče na Geografskem inštitutu Antona Melika pri ZRC SAZU. Kot pravi, tema zadeva celotne Alpe, ki jih marsikje že pesti pomanjkanje vode. Eden od pomembnejših razlogov za to je dejstvo, da gore predstavljajo vir vode za prebivalstvo, industrijo in kmetijstvo v močno poseljenih dolinah. Po znanih podatkih imamo na Kamniškem 14 javnih vodnih zajetij, ki oskrbujejo približno 30 tisoč prebivalcev, poleg tega pa še 217 zasebnih, ki napajajo 4800 ljudi. A kot poudarja Komac, voda ni neomejen vir. V zadnjih desetletjih namreč opažamo zmanjševanje srednjih rečnih pretokov. Povprečni pretok Kamniške Bistrice se je od leta 1981 do 2000 zmanjšal z 8,82 na 5,61 kubičnega metra na sekundo. Glede na dosedanje trende gre pričakovati, da bo minimalni pretok leta 2050 znašal le 75 odstotkov tistega iz obdobja med letoma 1957 in 1961. Med pomembnejšimi razlogi za to je Komac poudaril zarašča- Foto: Aleš Senožetnik Aleš Senožetnik Dr. Rajko Slapnik, dr. Blaž Komac in Vido Kregar nje z gozdom, vedno toplejše podnebje, ki prinaša manj snežnih padavin, povečane potrebe po vodi zaradi umetnega zasneževanja smučišč, polnjena bazenov, namakanja kmetijskih površin … Izsledke analiz vode je podrobneje predstavil dr. Rajko Slapnik, član kamniškega jamarskega kluba in speleolog. Kot je dejal, je analiza okoli 70 vzorcev izvirov in potokov pokazala, da kamniške vode po fizikalno-kemičnih parametrih veljajo za zelo kvalitetne, medtem ko je mikrobiološka analiza razkrila povečano prisotnost bakterije E. coli, ki je niso našli zgolj v 15 izvirih. »Ugotovili smo, da so podzemne vode najbolj obremenjene v poletnem obdobju. Število bakterij E. coli se je namreč poleti precej povečalo, proti koncu leta, ko so se dejavnosti na Veliki planini zmanjšale, pa se je zmanjšala tudi količina bakterije v teh vodah,« je analizo, ki bo objavljena tudi v letošnjem Kamniškem zborniku, strnil Slapnik in zaključil, da rezultati kažejo, da je onesnaženje vodnih virov na Kamniškem precejšnje in da je v veliki meri posledica dejavnosti na Veliki planini in v dolini Kamniške Bistrice, saj obe področji nimata urejene komunalne infrastrukture. Predavanje je sklenil Vido Kregar, zaprisežen jamar, raziskovalec in poznavalec kamniških voda. Kot je dejal, se v podzemnih vodotokih pojavlja tudi precej novih onesnaževal. Poleg pesticidov in organskih topil je vse več tudi zdravilnih učinkovin. Pogost je denimo paracetamol, ki je sestavni del zdravil za lajšanje bolečin. Vodne vire bi bilo treba zaščititi. Kot je dejal Kregar, je občina na ministrstvo za okolje in prostor pred časom naslovila pobudo o pripravi državne uredbe o vodovarstvenih območjih na območju občine Kamnik, a za zdaj pri tem ni bila uspešna. A za vodo lahko poskrbimo tudi na druge načine. Med njimi Komac poudarja zmanjševanje porabe pitne vode in onesnaževanja povirnih območij. Za to pa je treba tako občane kot odločevalce seznaniti s problematiko, na kar so opozorili tudi obiskovalci predavanja. Oz. kot je dejal eden od predavateljev: nič še ni izgubljenega in še vedno imamo možnost, da v Kamniku spet pijemo kvalitetno vodo. Stoštirideseti občni zbor Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik v letošnjem letu praznuje častitljivih sto štirideset let obstoja. Med prvimi večjimi aktivnostmi društva v jubilejnem letu je bila izvedba rednega letnega občnega zbora. Luka Schnabl, PGD Kamnik Kamnik – Občnega zbora so se med drugim udeležili tudi župan Matej Slapar, poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite mag. Matjaž Srša in predsednik Gasilske zveze Kamnik Tomaž Zabavnik. Osrednji del občnega zbora je bila kot običajno predstavitev poročil o delu v preteklem letu, ki so jo pripravili člani, zadolženi za posamezna področja. Med bolj izstopajočimi slišanimi podatki lahko omenimo, da je trenutno v društvo včlanjenih 199 članic in članov, od tega je 78 operativnih članov, ki smo v letu 2021 opravili 216 najrazličnejših intervencij; največkrat smo posredovali po prometnih nesrečah – teh je bilo 61. Člani društva, ki živijo v prostorih na Livarski ulici, že 39 let izvajajo tudi stalno dežurno službo. V preteklem Letni občni zbor so člani PGD Kamnik nedavno pripravili že stoštiridesetič. / Foto: Občina Kamnik letu so zabeležili 1.622 telefonskih klicev, od katerih jih je bilo 913 z Regijskim centrom za obveščanje (112). Med zaključene večje investicijske projekte lahko uvrstimo izgradnjo prizidka, s katerim smo pridobili dodatne garaže in prostore za dežurne ekipe v primeru večjih intervencij, večje prostore za arhiv, muzejsko zbirko in telekomunikacijsko opremo, ob gradnji pa smo preuredili tudi že obstoječo kuhinjo in sanitari- je. Vozni park smo posodobili z dvema novima voziloma – vozilom za posredovanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi in množičnih nesrečah ter večnamenskim gasilskim vozilom, ki je v prvi vrsti namenjeno za prevoz manjšega tovora. Veliko prostovoljnih ur je bilo namenjenih tudi izobraževanju, vzgoji mladine in preventivnim aktivnostim, ki pa so bile v določeni meri okrnjene zaradi znanih omejitev v povezavi s preprečevanjem širjenja novega koronavirusa. Na najrazličnejših področjih so bile zelo aktivne članice in veterani. Članice in člani društva smo tako v preteklem letu opravili skupaj 7.500 ur prostovoljnega dela, od tega 3.802 uri na gasilskih intervencijah. Kot se spodobi za občni zbor, smo začrtali tudi načrt aktivnosti v letu 2022, med katerimi vas že sedaj vljudno vabimo na osrednjo počastitev visoke obletnice, ki bo predvidoma v soboto, 27. avgusta. Na ta dan bo v dopoldanskem času v središču mesta potekala predstavitev našega dela, v popoldanskem času pa gasilska parada z mimohodom gasilskih formacij in gasilskih vozil ter druge gasilske opreme. Dogodek se bo zaključil s slavnostno akademijo. V upanju, da bodo razmere dopuščale izvedbo dogodka, vam kličemo z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Klemen Klinar Tunjice – V letošnjem letu v delu kamniške občine poteka popis starih hišnih imen. Metodologija zbiranja je enotna na celotnem območju Slovenije. Velik poudarek pri zbiranju imen dajemo pristni narečni podobi imen, saj se ravno v hišnih in ledinskih imenih najbolje ohranja domače narečje z vsemi lokalnimi posebnostmi. Ob popisu hišnih imen v krajevni skupnosti Tunjice smo naleteli na več zanimivih narečnih posebnosti, ki potrjujejo, da se tukaj govori pravo gorenjsko narečje. Najbolj prepoznavni pojav gorenjskega narečja je švapanje, ki ga najdemo npr. v hišnih imenih pr Vóčnk (hišno ime iz besede loka > Ločnik) ali pr Svánovc (čeprav priimek Slanovec). Gorenjci tudi ne izgovarjamo -lj- in -nj- temveč glasova otrdita zgolj v -l- in -n-, kar opazimo v hišnih imenih pr Kužél (čeprav je priimek Koželj) in pr Nívčarj --- (hišno ime po tem, kjer je hiša zgrajena na njivi). Za južni in vzhodni del Gorenjske je značilno tudi ukanje, kar pomeni, da o-je, ki niso naglašeni in so v prvih zlogih besede, izgovarjamo kot u. To se npr. opazi v hišnih imenih pr Kusírnk (čeprav priimek Kosirnik) in pr Dulénc (čeprav priimek Dolenc). Za gorenjščino je značilen tudi t. i. protetični v, kar pomeni, da pri besedah, ki se začnejo na o-, spredaj dodamo še v-, kot npr. v hišnem imenu pr Vugrín (čeprav priimek Ogrin). Za Gorenjsko je značilno, da hišna imena povečini uporabljamo s predlogom pr', pri čemer končnica, ki je v knjižnem jeziku -u, popolnoma onemi (npr. hišna imena brez končnice – pr Prájz, pr Šklét, pr Rézman in pr Bóvc), ali pa končnica oslabi v polglasnik, ki ga zapišemo z znakom (npr. hišna imena pr Mévžarj , pr Kótarj , pr Malêzj ). Zanimiva narečna posebnost, ki jo srečamo le v hišnih imenih Tunjic in še nekaterih vaseh pod Krvavcem, pa je ta, da se nekatera imena končujejo z - k (npr. pr Ukúš k, pr Grlúš k), pri čemer svojilni pridevnik to končnico ohrani, torej je odgovor na vprašanje »Čigav?« Ukúš kov ali Grlúš kov in ne Ukúškov ali Grlúškov, kot bi pričakovali. Vse predstavljene in še nekatere narečne posebnosti bodo ohranjene tudi v zapisih hišnih imen na tablicah, ki bodo med projektom nameščene na hiše. Le s tem bodo hišna imena ohranjena v svoji osnovni obliki, torej takšni, v kakršni jo izgovarjajo domačini. Projekt Stara hišna imena bo v letu 2022 poleg Tunjic izveden še v krajevnih skupnostih Kamniška Bistrica, Šmartno v Tuhinju in Motnik, kjer bodo zagotovo ugotovljene nove narečne posebnosti govorov kamniške občine, saj ni zaman reklo, da ima vsaka vas svoj glas. Mednarodna revija starodobnih vozil Starodobniki bodo letos znova na ogled tudi v središču Kamnika. Jasna Paladin Kamnik – Člani Društva starodobnih vozil Kamnik bodo med 20. in 22. majem organizirali tradicionalno Mednarodno revijo starodobnikov DSV Kamnik 2022, na kateri bo na ogled okoli sedemdeset vozil starejših letnikov – v treh skupinah. »Prva skupina bodo posebno atraktivni starodobniki, druga skupina društveni starodobniki in tretja skupina starodobniki od letnika 1889 do 1945. To je edinstvena tovrstna revija v Sloveniji,« poudarja predsednik društva in dolgoletni neumorni organizator tega dogodka Miroslav Vrhovnik. Lastniki starodobnikov bodo svoje lepotce na ogled najprej postavili v soboto, 21. maja, ko se bodo v dopoldanskem času zbrali v središču Kamnika. Ob 13. uri se bodo udeleženci popeljali na panoramsko vožnjo proti Moravčam, kjer jih bodo pričakali s programom, vozila pa bodo na ogled obiskovalcem na parkirišču v bližini cerkve. Ob 17. uri se bodo vozila vrnila v občino Kamnik – v Samostan Mekinje, od koder se bodo udeleženci naslednjega dne, v nedeljo, 22. maja, ob 9. uri odpravili do Arboretuma Volčji Potok, kjer bodo razstavljena po celotnem parku na ogled obiskovalcem. V popoldanskem času bodo izvedli tudi modno revijo starodobnih oblačil udeležencev. 6 petek, 6. maja 2022 Aktualno Intervencija v Sidolu Policisti smo bili obveščeni, da je v Sidolu prišlo do kršitve javnega reda in miru, pri čemer je prišlo do spora med sosedoma. Zaradi kršitve določil Zakona o javnem redu in miru je bil kršitelju izdan plačilni nalog. Družinsko nasilje v Špitaliču Policisti smo bili obveščeni o družinskem nasilju v Špitaliču. Opravljen je bil podroben razgovor s prijaviteljico, pri čemer je bilo ugotovljeno, da gre za kaznivo dejanje nasilja v družini, saj naj bi zunajzakonski partner daljše obdobje izvajal nasilje nad svojo partnerico. Policisti bomo zbrali dodatna obvestila in zoper storilca podali kazensko ovadbo na pristojno sodišče. Obvestilo o sumljivem moškem Policisti smo bili obveščeni o sumljivem moškem, ki naj bi na Tunjiški Mlaki vstopal v prazno hišo, kljukal po vozilih in podobno. Pri pregledu okolice so izsledili zmedenega in bledega moškega, za oskrbo katerega so poklicali reševalno vozilo. Dežurna zdravnica ga je pregledala, in ker je obstajal sum, da je zaužil psihoaktivne snovi, so ga odpeljali v nadaljnjo oskrbo. Prijeti ilegalni pribežniki Policisti smo v jutranjih urah na območju Duplice prijeli dva državljana Afganistana, ki pri sebi nista imela nobenih dokumentov in za katera se je v nadaljnjem postopku ugotovilo, da sta ilegalna pribežnika, zaradi česar je bil z njima izveden postopek po Zakonu o tujcih. Posek smrek v Sidolu Policisti smo bili obveščeni o poseku smrek v Sidolu in po razgovoru s prijaviteljem je bilo ugotovljeno, da gre za drevesa, ki so del mejnega spora, zaradi česar sta bili obe stranki napoteni na urejanje zadeve po civilnopravni poti. Grožnja s pištolo na Vrhpoljah Policisti smo bili obveščeni o grožnji s pištolo, ki naj bi jo storilec uperil proti prodajalki, v nadaljevanju pa prestrašeni dejal, da se je samo šalil. Policisti zbiramo obvestila o storilcu zaradi izvedbe postopka zaradi kršitve javnega reda in miru. Intervencija v Šmarci Policisti smo bili obveščeni, da je v Šmarci prišlo do kršitve javnega reda in miru, pri čemer je prišlo do spora med zunajzakonskima partnerjema. Ker se kršitelj na kraju ni pomiril in ni upošteval zakonitih ukazov policistov, je bila zoper njega uporabljena fizična sila ter odrejeno pridržanje. Zaradi kršitev določil Zakona o javnem redu in miru mu je bil izdan plačilni nalog. Intervencija v Buču Policisti smo bili obveščeni, da je v Buču prišlo do kršitve javnega reda in miru, pri čemer je prišlo do spora med moškim in žensko. Zaradi kršitve določil Zakona o javnem redu in miru, ki jih je kršil pijani moški, mu bo naknadno izdan plačilni nalog. Parkiram in gasilce PGD Gozd podpiram Gradnja prizidka doma Prostovoljnega gasilskega društva Gozd je omogočena tudi zaradi akcije Parkiram in gasilce PGD Gozd podpiram, v okviru katere se je nabralo skoraj tri tisoč evrov. Simon Golob, PGD Gozd Gozd – V PGD Gozd smo lani zgradili večino prizidka h gasilskemu domu, v začetku letošnjega leta pa zaključili še montažo garažnih vrat in izdelavo ostrešja, s čimer smo objekt spravili pod streho. Dela se nadaljujejo, pričakujemo, da bomo nove prostore v prizidku lahko že kmalu tudi uporabljali. Da pa gradnja in investicija sploh potekata, gre zahvala našim članom, podpornikom in donatorjem, med katerimi ste tudi tisti, ki ste sredstva namenili v okviru sistema Parkiram in gasilce PGD Gozd podpiram. Spomnimo, da smo gasilci PGD Gozd lansko leto začeli izredno pestro. A razlog za to niso bile klasične gasilske »akcije«, temveč turisti, ki so v prvih tednih novega leta naše sončne in s snegom pokrite kraje domala okupirali. Poleg tega pa z jeklenimi konjički onemogočili dostop in nemoten promet po marsikateri cesti. Z namenom umiritve stanja smo se takrat organizirali tudi gasilci PGD Gozd, ki smo začeli usmerjanje prometa in parkiranja, aktivno pa smo sodelovali tudi pri ozaveščanju ljudi ter zagotovitvi dodatnih parkirnih mest. Poleg tega smo na predlog našega člana Joška Omovška, lastnika okrepčevalnice na Kranjskem Raku, začeli tudi projekt Parkiram in gasilce PGD Gozd podpiram, v sklopu katerega smo obiskovalcem v zameno za poljubni prostovoljni prispevek, namenjen gradni prizidka, ponudili organizirano parki- od tega skoraj 2.250 evrov na parkirišču na Kranjskem Raku. Načrti glede gradnje v prihodnje Foto: Simon Golob Policijska kronika Prizidek doma PGD Gozd je pod streho, a dela še niso končana, zato se akcija zbiranja sredstev nadaljuje. ranje na treh zasebnih parkiriščih (na Kranjskem Raku, Pri Jurčku in parkirišče pod smučiščem Osovje). Po umiritvi razmer pa je dogajanje v našem gasilskem društvu v lanskem letu minilo predvsem v znamenju gradnje prizidka. V januarju 2021 smo namreč dobili težko pričakovano gradbeno dovoljenje, konec junija pa so na parceli zabrneli tudi gradbeni stroji. Začeli smo z izkopom, ki ga je sponzorsko opravil Nejc Koželj, člani pa smo ob tem poskrbeli za odvoz odvečnega materiala ter izvedli kar nekaj delovnih akcij, v katerih smo poprijeli za krampe, lopate in drugo orodje ter tako poskrbeli za dodaten ročni izkop. Poskrbeli smo tudi za nasipavanje tampona in druga dela ter skupaj s pristojnimi službami za prestavitev telekomunikacijskega voda, ki je bil napoti temeljem. Te je gradbinec nato izdelal konec julija, čemur je sledila nadaljnja zidava. V začetku septembra je bila tako ulita plošča na garažo, kasneje pozidana mansarda, v kateri bo urejena velika večnamenska dvorana, v novembru in decembru pa je bil izdelan večji del ostrešja, ki je bilo dokončano v začetku letošnjega leta. Za hiter potek gradnje gre zahvala našim članom, izvajalcem del, predvsem tistim, ki so dela opravili sponzorsko. Seveda pa same gradnje ne bi bilo brez naših podpornikov, ki s svojimi prispevki in podporo omogočajo dela. Tako tista, ki smo jih že izvedli, kot tudi tista, ki jih še načrtujemo. Zahvala gre tudi vsem tistim, ki ste prispevek dali v okviru prej omenjene akcije Parkiram in gasilce PGD Gozd podpiram, ter seveda pobudniku in lastnikom vseh treh parkirišč, ki so akcijo sploh omogočili. Tudi ta sredstva so namreč pripomogla h gradnji, saj smo v sklopu omenjene akcije v letu 2021 za namen gradnje prizidka zbrali skoraj tri tisoč evrov, Prizidek je torej pod streho, kar pa ne pomeni, da so dela končana. V prihodnjih tednih nas čakajo še montaža oken in vrat, izdelava ometov, tlakov in inštalacij ter nato dokončna ureditev garaže v pritličju, dvorane v prvem nadstropju ter same okolice gasilskega doma. Nadaljujejo se tudi akcije zbiranja sredstev ter druge naše aktivnosti. Veseli nas, da so naše napore, da v kraju nekaj spremenimo in izboljšamo, opazili tudi na občini in v občinskem svetu in bodo tako za namen ureditve večnamenske dvorane v prvem nadstropju gasilskega doma v letošnjem letu namenili dvajset tisoč evrov. Skupaj z vašo pomočjo, pomočjo občine, delom izvajalcev in naših članov bomo tako poleg garaže in prostora za štabno sobo ter vso opremo v pritličju v prvem nadstropju uredili okrog 140 kvadratnih metrov veliko večnamensko dvorano, ki bo združevala obstoječe in nove prostore ter omogočala druženje ter organizacijo različnih prireditev. Skupaj z že zgrajenim večnamenskim igriščem ob gasilskem domu bo oboje zagotovo velika pridobitev ne le za naselje Gozd, ampak za celotno krajevno skupnost Črna in njene prebivalce. Nadejam se, da bodo – tudi ob vaši podpori – dela, ki nas še čakajo, hitro končana, da bo prizidek kmalu v uporabi ter da se kmalu srečamo v novih prostorih. Lovišče Kozorog naj bi zmanjšali Cveto Zaplotnik Kamnik – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo spremembe dveh odlokov – o loviščih in njihovih mejah ter o lovsko upravljavskih območjih in njihovih mejah. Če bo predlog ministrstva prestal tudi vladno obravnavo, se bo lovišče s posebnim namenom Kozorog Kamnik, ki ga upravlja kranjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije, nekoliko zmanjšalo. Nekaj manj kot 540 hektarjev tega lovišča naj bi dodelili lovišču Krvavec, s katerim gospodari istoimenska lovska družina, hkrati pa naj bi oblikovali novo lovišče Strelovec, veliko 3040 hektarjev, ki naj bi ga vključili v Kamniško-Savinjsko lovsko upravljavsko območje. Spremembe naj bi predvidoma uveljavili s 1. januarjem 2023, dotlej pa naj bi z divjadjo na tem območju gospodaril sedanji upravljavec. Kot so zapisali predlagatelji zakona, naj bi del lovišča Kozorog dali lovišču Krvavec zato, ker je to zaradi gradnje nove ceste mimo brniškega letališča, logističnih centrov, skladišč in drugih spremljajočih objektov izgubilo okrog le- tališča precej gozda, ki je predstavljal najboljši del lovišča, kar je že negativno vplivalo na divjad v širši okolici. Novo lovišče Strelovec naj bi oblikovali na severovzhodnem delu lovišča Kozorog Kamnik. Lovišče s posebnim namenom Kozorog Kamnik, ki sodi v Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, je sicer eno izmed največjih lovišč v Sloveniji. Sega od Za- Foto: Gorazd Kavčič Lovišče Kozorog Kamnik naj bi nekoliko zmanjšali, hkrati pa naj bi povečali lovišče Krvavec in oblikovali novo lovišče Strelovec. V lovišču s posebnim namenom Kozorog Kamnik so najpomembnejše vrste divjadi gams, alpski kozorog, srnjak, jelen (na sliki), muflon in divji prašič. hodnih Karavank prek Kamniško-Savinjskih Alp do Logarske doline in obsega 42.699 hektarjev površine, po spremembi naj bi bilo veliko 39.117 hektarjev. 7 petek, 6. maja 2022 Kultura Predstavila svoje mesto Maistrov gledališki abonma je že osemnajst let osrednji ambasador sodobne gledališke umetnosti v občini. Aprila je bila v avli Doma kulture Kamnik na ogled razstava likovnih del Kamničanke Mire Resnik, njena prva samostojna v domačem mestu. Goran Završnik Jasna Paladin Kamnik – Ob nakupu Maistrovega ali kateregakoli drugega abonmaja se naročimo na pet gledaliških predstav, ki so vse leto na sporedu v Domu kulture Kamnik. Sami sebe prisilimo, da gremo na kulturni dogodek, ki smo ga plačali že septembra, pa tudi če je zunaj žled, kot se je zgodilo na eni od abonmajskih predstav leta 2015. Maistrov abonma je od leta 2003, ko je bil prvič razpisan, pa do danes v Kamnik pripeljal okoli sto različnih gledaliških predstav. Razen nekaterih izjem so bile to predstave profesionalnih gledaliških zasedb, večinoma iz priznanih slovenskih gledaliških hiš. SNG Drama, MGL, Slovensko mladinsko gledališče, SLG Celje, SNG Maribor, SNG Nova Gorica, Gledališče Ptuj in Gledališče Koper so samo nekatere od njih. In prav letos je Maistrov abonma ne samo je izjemno kakovosten in zanimiv za gledalce, ampak je prvič pripeljal v Kamnik dve izjemni gledališki hiši – Slovensko stalno gledališče iz Trsta in Anton Podbevšek Teater iz Kamnik – Razstavi, ki je bila v preddverju Doma kulture Kamnik na ogled med 1. in 25. aprilom, je Mira Resnik dala pomenljiv naslov Kje je moje mesto? in zbranim tudi podala svoj odgovor na to vprašanje. »Moje mesto je v moji družini. Z njimi sem povezana z mnogimi nitmi. Oni so moja življenjska sila, moje polnilo. Če pogledamo širše, je moje mesto v Kamniku. To je moje rojstno mesto in mesto, v katerem živim celo življenje. Moje mesto je tudi v meni, iz sebe vlečem številne notranje niti, ki me vlečejo iz notranjega sveta v zunanjost. Življenje nam povzroča veselje, a včasih nas rani,« je dejala umetnica, ki pa se je v likovne vode resneje podala v jeseni svojega življenja. Diplomirala je iz kemije in se tudi vso svojo poklicno pot predajala temu področju, a leta 2010, ko se je upokojila, se je odločila vpisati na likovno akademijo, kjer je osem let kasne- Foto: Miša Gams Maistrov abonma Predstava Baal (Andrej Rozman - Roza, Bertold Brecht) Zven usode Na letnem koncertu Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik so poslušalci lahko prisluhnili delom Beethovna, Schuberta in Wagnerja. Aleš Senožetnik Člani orkestra pod vodstvom Slavena Kulenovića so tudi tokrat navdušili občinstvo. je celo magistrirala. V njej je v nekem trenutku preprosto dozorela želja, da mora na pot barv in linij, v umetnosti pa se izraža tudi njena težka osebna izkušnja, ki ji pomaga, da se lažje zaveda pomena trenutka. Mira Resnik razstavlja že vse od leta 2004 in do sedaj je nanizala že 17 samostojnih razstav in sodelovala na mnogih skupinskih. Oceno tokratne razstave v Kamniku pa je podala kustosinja Galerije Miha Maleš Saša Bučan. Med drugim je povedala, da je rdeča nit njenih del prepletenost, da avtorica najraje uporablja mreže in črte, črno-belo kombinacijo z dodatkom živo rdeče, njena značilnost pa so tudi večji formati in pa diptihi ali triptihi slik. »Svetovi Mire Resnik so v nenehnem gibanju in razvijanju in o njenem delu bo zagotovo stekla še prenekatera beseda,« je sklenila. Podelili Murkove nagrade Slovensko etnološko društvo je strokovna priznanja letos podelilo v prostorih Medobčinskega muzeja Kamnik na gradu Zaprice. se je zato sčasoma oprijel vzdevek simfonija usode. Poslušalci so Beethovnu prisluhnili še dvakrat. Sledili sta namreč še njegova Simfonija št. 7 v A-duru in uvertura Egmont. Franza Schuberta so predstavili z njegovo Entr'acte št. 3 iz scenske glasbe, ki jo je zložil k igri Rosamunda, kneginja Cipra, program pa so sklenili z uverturo k operi Rienzi Richarda Wagnerja. Naslednja priložnost prisluhniti simfoničnemu orkestru bo 15. junija, ko bodo v dvorani kamniškega Doma kulture pripravili akademijo ob 50-letnici delovanja, njihovo dolgoletno glasbeno ustvarjanje pa bo s priznanji nagradil tudi Javni sklad za kulturne dejavnosti. Foto: Aleš Senožetnik Kamnik – Konec aprila so člani Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik pripravili tradicionalni letni koncert, ki so ga tokrat zaznamovali trije »germanski« skladatelji 19. stoletja. S koncertnim programom, ki je obsegal pet del, so jih najprej predstavili kamniškemu občinstvu v Domu kulture Kamnik, nato pa še domžalski v Kulturnem domu Franca Bernika. Spored so, tudi tokrat pod taktirko dirigenta Slavena Kulenovića, odprli s Simfonijo št. 5 v c-molu Ludwiga van Beethovna, na katero se navezuje tudi naslov prireditve. Skladatelj naj bi namreč svojemu biografu Antonu Schindlerju o znamenitih uvodnih štirih notah dejal, da je to »usoda, ki trka na vrata«, znamenitega dela pa kujemo še Judovskega psa iz Mini Teatra in namesto od korone požrte Kuge iz Mestnega gledališča Ptuj še neodvisno produkcijo Teatra Matita Mesarica, ki si jo bodo abonenti in drugi lahko ogledali v novonastajajoči Kreativni četrti Barutana. In kaj o abonmaju pravita Jožica in Tomaž Skul? »Midva sva abonenta Maistrovega abonmaja od vsega začetka. Spomniva se, da nas je bilo sprva tako malo, da smo bili gledalci kar na odru med igralci. Predstave so bile vselej čudovito izbrane. Res hvala.« Jasna Paladin Kamnik – Slovensko etnološko društvo za vrhunske dosežke na tem področju podeljuje Murkove nagrade, priznanja in listine. Letos so slovesnost pripravili 20. aprila na gradu Zaprice, kjer je zbrane nagovorila slavnostna govornica, Kamničanka, ki je Murkovo nagrado prejela leta 2020, dr. Marija Klobčar. Murkovo listino so prejeli Društvo rokodelcev – Rokodelski center Moravče ter Marta in Alojzij Repanšek, Murkovo priznanje je prejela dr. Katja Hrobat Virloget, Murkovo nagrado pa dr. Irena Rožman Pišek. Dogodek, ki ga je povezoval Tone Ftičar, so popestrili Ljudski pevci iz Tuhinjske doline. Projekt ŠOLA TRADICIONALNEGA PETJA ZA ODRASLE: ZAPOJMO, KOT SO NAS UČILI /ŠKOLA TRADICIJSKOG PJEVANJA: ZAPJEVAJMO KAKO SU NAS UČILI ZA ODRASLE/SCHOOL OF TRADITIONAL SINGING: LET'S SING HOW WE WERE TAUGHT FOR ADULTS DRUŠTVO KLAPA MALI GRAD, ULICA MATIJE BLEJCA 14, KAMNIK Novega mesta. Programska vodja Maistrovega abonmaja Anja Koleša je tako letos pod isto streho združila izrazito socialno obarvano predstavo Bakice z Reke (HR), produkcijski presežek Evropske prestolnice kulture Rijeka 2020, kontroverzno priredbo Brechtove mojstrovine Baal Andreja Rozmana - Roze v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča, Črno kožo, bele maske Anton Podbevšek teatra, ki je letos uvrščena v tekmovalni program Borštnikovega srečanja, v času izida članka pa priča- Mira Resnik razstavlja že vrsto let, a v Kamniku se je aprila s samostojno razstavo predstavila prvič. / Foto: Jasna Paladin V mestu Kastav nad Reko je od 19. do 20. februarja 2022 potekal prvi partnerski sestanek evropskega projekta Erasmus+ ŠOLA TRADICIONALNEGA PETJA: ZAPOJMO, KOT SO NAS UČILI ZA OD­RASLE/ ŠKOLA TRADICIJSKOG PJEVANJA: ZAPJEVAJMO KAKO SU NAS UČILI ZA ODRASLE/SCHOOL OF TRADITIONAL SINGING: LET'S SING HOW WE WERE TAUGHT FOR ADULTS. Reški prijatelji iz društva Kanat, sekcija Klapa Kastav, nosilci projekta, so Klapo Mali grad iz Kamnika povabili k sodelovanju pri zgoraj omenjenem projektu. Z veseljem smo se odzvali, v čast nam je, da so povabili iz Slovenije prav nas. V mednarodnem projektu sodelujejo še po en klapski sestav iz Avstrije, Madžarske in Slovaške. Vsi se ukvarjamo z izvirno klapsko pesmijo iz Hrvaške, točneje iz Dalmacije. Cilj projekta je izdelati Kurikulum in Priročnik za izvajanje klapske pesmi, kar bo pripomoglo k ohranitvi kulturne dediščine dalmatinske klapske pesmi in njeno širitev tudi izven meja Hrvaške. Gospod Saša Matovina, umetniški vodja Klape Kastav, član reške opere in predstavnik nosilca projekta, nam je v detajle predstavil pravila projekta, tako s finančnega vidika kot tudi z vidika praktične uporabe. Razdelili smo si naloge in imenovali projektni tim za izdelavo Kurikuluma in Priročnika. Prav tako smo se dogovorili o časovnici naslednjih partnerskih sestankov v državah partnericah. V imenu Klape Mali grad bi se na tem mestu zahvalil Klapi Kastav za prisrčen sprejem, gospodu Matovini pa za izčrpno in profesionalno predstavitev projekta. Marjan Plemeniti, Klapa Mali grad 8 petek, 6. maja 2022 Društva Strelci v spomin na Janeza Volkarja V soboto, 16. aprila, je bilo na strelišču Lovske družine Kamnik v Zgornjih Palovčah streljanje z malokalibrsko puško za Pokal generala Rudolfa Maistra in memorial Janeza Volkarja. Zvonko Cvek Zgornje Palovče – Po več kot dveh letih je bilo ponovno organizirano streljanje z malokalibrsko puško v Zgornjih Palovčah. Strelja­ nje dve leti ni bilo izvedeno zaradi predpisov v zvezi z epidemijo covida-19. Strelja­ nju za Pokal generala Ru­ dolfa Maistra smo dodali tudi streljanje v spomin na rano preminulega Janeza Volkarja, prvega praporšča­ ka Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda. Janez Volkar je sodeloval pri usta­ navljanju veteranskega strel­ skega društva in bil tudi predsednik društva. Streljanje je minilo v lepem vremenu in dobrem razpo­ loženju, udeležilo pa se ga je več kot petdeset strelk in strelcev. Ekipno je z 299 krogi slavila ekipa SD Veteran Kamnik 1 v postavi Mirko Hajšek, Pa­ vel Serša in Renato Uranič, ki je le za en krog premagala ekipo OZVVS Kamnik - Ko­ menda, ki so jo sestavljali Marjan Repič, Roman Radej in Zdravko Vrankar. Tretja je bila ekipa OZVVS Velenje z 293 krogi. Med posamezniki je bil naj­ natančnejši Mirko Hajšek (SDV Kamnik 1), Jaka Uran­ kar (SDV Kamnik 2) je bil tretji, med deseterico pa so bili od Kamničanov še Pavel Serša, Marjan Repič, Ro­ man Radej, Zdravko Vran­ kar, Renato Uranič in Bojan Doblekar. Veterani streljali z malokalibrsko puško Zvonko Cvek Zgornje Palovče – V soboto, 26. marca, je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Ko­ menda v počastitev občin­ skega praznika organiziralo tradicionalno strelsko tek­ movanje ekip in posamezni­ kov – odprto prvenstvo obči­ ne Kamnik v streljanju z malokalibrsko puško. Tek­ movanje je bilo že drugo leto organizirano na streli­ šču Lovske družine Kamnik v Zgornjih Palovčah. Na odprto prvenstvo občine Kamnik smo povabili ekipe vseh območnih združenj iz cele Slovenije. Tekmova­ nja, ki je posvečeno tudi delovanju manevrske strukture narodne zaščite v občini Kamnik, se je udele­ žilo več kot deset ekip in več kot petdeset posame­ znikov. Med posamezniki je zmagal Pavle Serša (SDV Kamnik 1) s 100 krogi, dru­ gi je bil Zdravko Vrankar (SDV Kamnik), tretji pa Jaka Urankar (SDV Ka­ mnik 2) – oba z 99 krogi. Med ekipami je zmagala trojica Pavle Serša, Renato Uranič in Mirko Hajšek iz SDV Kamnik 1. Vodenje Meščanske korporacije Kamnik je prevzel Demeter Sadnikar Kamnik – Člani Agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik so se 20. aprila sestali na rednem občnem zboru, ki pa je bil letos tudi volilni. Po potrditvi poročil so člani tako izvolili tudi novo vodstvo. Dosedanjega predsednika Dušana Mesnerja je na tem mestu zamenjal Demeter Sadnikar, precej pomlajen pa je tudi novoizvoljeni upravni odbor, ki ima tri nove člane. J. P. Lovska družina Kamnik volila vodstvo Na nedavnem volilnem občnem zboru so za starešino znova potrdili Marjana Tuška, za gospodarja pa Mateja Raka. Marjan Schnabl Zgornje Palovče – V nedeljo, 3. aprila, je bil za člane Lov­ ske družine Kamnik po­ memben dan. Tega dne smo se v zasneženi lovski koči v Palovčah zbrali na re­ dnem in volilnem občnem zboru ter v 15 točkah dnev­ nega reda pregledali op­ ravljeno delo in naloge za leto 2021, izvolili novo vodstvo, predstavili članom program dela v našem lo­ višču za leto 2022 in sprejeli blizu štirideset pomembnih sklepov. Da je zbor v nedeljskem do­ poldnevu potekal hitro in tekoče, smo večino poročil obravnavali že na enem od posvetov in jih na zboru samo še potrdili. Kandida­ cijska komisija je predstavi­ la listo kandidatov, ki naj bi vodili Lovsko družino Ka­ mnik v mandatnem obdob­ ju 2022–2026. Po volitvah se je izkazalo, da so prisotni člani z večino glasov potrdili predlagano vodstvo, in sicer na čelu ostaja dosedanji sta­ rešina Marjan Tušak, gospo­ dar bo Matej Rak, tajnik in informatik Marko Rojc, bla­ gajničarka pa Irena Podgor­ šek. Drugi člani upravnega odbora so Franc Skok, Tine Šmidovnik, Janez Vrhovnik, Damjan Trebušak in Jure Zbrali deset tisoč evrov Kamnik – Člani Študentskega kluba Kamnik so letos že desetič organizirali Dobrodelni projekt, ki je bil zelo uspešen – na različnih dogodkih, ki so potekali ves marec, so skupaj s številnimi podporniki in sponzorji namreč zbrali kar deset tisoč evrov. Zbrana sredstva bodo namenili socialno ogroženim prejemnikom, ki so se znašli v hudi stiski, je sporočila vodja Dobrodelnega marca Doris Jeretina. J. P. Delovno predsedstvo sta sestavljala tudi Marjan Schnabl in Marjan Tušak. Svetelj. Delo lovske družine bo nadziral nadzorni odbor v sestavi Marjan Schnabl, Joško Porovne in Roman Sovinšek, medtem ko bo glede morebitnih prekrškov odločala disciplinska komi­ sija v sestavi Janez Podgor­ šek, Dušan Mikuš in Janez Primc. Druge funkcije za delo v raznih odborih in ko­ misijah, na primer za strel­ stvo, izobraževanje, priredi­ tve, odlikovanja, oceno tro­ fej, cenilci škod po divjadi, usposobljene osebe za pre­ gled uplenjene divjadi, čuva­ ji, praporščaki, rogisti, kino­ logi itd., bodo dodeljene na prihodnjih sejah. Zbor je po dobri uri po za­ slugi ažurnega delovnega predsedstva zaključil delo. Jubilantom, ki v letu 2022 praznujejo okrogle obletni­ ce, so bile podeljene lovne dovolilnice za uplenitev vi­ soke divjadi in deščice za namestitev trofej. Lovska zveza Slovenije je Tonetu Pungerčarju, Tonetu Podje­ du, Slavku Podjedu in For­ tunatu Belaju podelila jubi­ lejni lovski znak za štiride­ set let članstva v lovski or­ ganizaciji. Na koncu se je v imenu novoizvoljenih čla­ nov in v svojem imenu zah­ valil za zaupanje stari novi starešina Marjan Tušak in poudaril, da se bo po svojih močeh in strokovnim zna­ njem zavzemal za uspešno gospodarjenje z loviščem, ki nam je zaupano, in za dobre medsebojne odnose v Lovski družini Kamnik. Zahvalil se je tudi doseda­ njemu tajniku LD Kamnik Marjanu Schnablu, ki je to delo opravljal skoraj četrt stoletja, in gospodarju LD Kamnik Janezu Dolinšku, ki je tudi vrsto let skrbel za to, da so se dela v lovišču izvajala v skladu z zakoni o lovstvu in so se drugi načrti in programi izvajali v korist prostoživeče divjadi in varstva naravnega okolja. Po uradnem delu smo pri­ sotni druženje nadaljevali ob sproščenem pogovoru in snovali načrte za prihodnja skupna doživetja na naših lovskih poteh. Pomlajevali so gozdove Vseslovenske akcije Pomladimo gozdove 2022 so se udeležili tudi člani kamniške DeSUS. Jasna Paladin Kamnik – Že tretjo vseslo­ vensko akcijo Pomladimo gozdove je 9. aprila organi­ zirala Družba Slovenski dr­ žavni gozdovi (SiDG), tokrat na Trati pri Škofji Loki, kljub slabi vremenski napo­ vedi pa so se je udeležili tudi člani stranke DeSUS iz Ka­ mnika, njihovi kandidati na državnozborskih volitvah, otroci in vnučki ter člani iz drugih krajev Gorenjske. »Posadili smo tisoč sadik dreves bukve, hrasta, javor­ ja in smreke. Sadikam bla­ godejni dež se je res ulil, vendar po tistem, ko smo posadili zadnjo sadiko. Ve­ seli smo bili, da smo s svo­ jimi rokami in delom pri­ spevali k ohranjanju zelene narave in k trajnostnemu razvoju družbe,« je vtise z dobrodelne akcije strnila predsednica DeSUS Ka­ mnik mag. Julijana Bizjak Mlakar, hvaležna SiDG za spodbujanje tovrstnega udejstvovanja vseh genera­ cij za lepšo prihodnost. Drevesa so sadili tudi prostovoljci iz kamniške DeSUS. / Foto: Julijana Bizjak Mlakar 9 petek, 6. maja 2022 Mladi Hrana ni za v smeti Ob dnevu brez zavržene hrane so pestro dogajanje pripravili tudi otroci Vrtca Antona Medveda. Aleš Senožetnik Kamnik – Po podatkih Statističnega urada smo leta 2020 v Sloveniji zavrgli 143.570 ton hrane, od tega več kot polovico v gospodinjstvih. Vsak prebivalec je v povprečju zavrgel 68 kilogramov hrane. Zavržena hrana predstavlja enega pomembnejših izzivov, na kar so 24. aprila znova opozorili z dnevom brez zavržene hrane, ki je nastal na pobudo Lidla Slovenija in programa Ekošola, katerima so se pridružili tudi Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, podjetje TAM-TAM in ministrstvo za okolje in prostor. Glavnina aktivnosti je potekala že nekaj dni prej, med drugim tudi v enoti Rožle kamniškega Vrtca Antona Medveda, ki jo je obiskal častni pokrovitelj dneva brez zavržene hrane predsednik republike Borut Pahor. Skozi zanimivo razstavo Bilo je nekoč na deželi, ogledom vrta in kratkim predstavitvenim filmom so mu predstavili odnos do hrane, za kakršnega si prizadevajo med najmlajšimi. "Hvala, da ste me tako veliko naučili o tem, da moramo s hrano pazljivo ravnati in paziti, da je ne mečemo stran, da ku- Otroke v enoti Rožle je obiskal predsednik Borut Pahor. / Foto: Aleš Senožetnik pimo le tisto, kar res potrebujemo in da je čim več tudi sami pridelamo," se je otrokom za prisrčno predstavitev zahvalil Pahor, ki je vrtec obiskal v družbi predstavnice podjetja Lidl Lilijane Remich in koordinatorja programa Ekošola Gregorja Cerarja. Kot so nam povedali v kamniškem vrtcu, že vrsto let sodelujejo tudi v projektu Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajata program Ekošola in Lidl Slovenija, v okviru katerega je tudi nastal dan brez zavržene hrane. Po besedah vzgojiteljice Helene Virant imajo takšne akcije velik vzgojni učinek na najmlajše, saj spremljajo pot hrane od gojenja rastlin na vrtu do krožnika. »Takšne aktivnosti imajo velik vzgojni učinek. Otroci imajo zaradi tega bolj spoštljiv odnos do hrane. Opažamo, da skoraj ni kruha, ki bi po obroku ostal, če pa že kakšen kos, pa ga porabimo za pripravo drobtin,« nam je povedala vzgojiteljica v kamniškem vrtcu Helena Virant, ki dodaja, da s takšnimi in podobnimi aktivnostmi že Smo skupina iz Vrtca Antona Medveda Kamnik, ki jo obiskujejo otroci, stari od dve do tri leta. V tem šolskem letu smo se odločili tudi za sodelovanje v projektu Ne zavrzi oblek, ohrani planet! Kamnik – Cilji tega projekta temeljijo na varovanju okolja in ozaveščanju otrok o tem, kako skrbeti za naravo. Pomembno je, da že pri najmlajših gojimo naklonjenost do narave, ki zajema tudi ustrezno ravnanje z odpadki in seveda tudi z odpadnimi oblačili. S sodelavko Ksenjo Zupančič sva se odločili, da bo pri zbiranju oblačil temeljni poudarek na humanitarni noti. Ko sva pripravljali načrt o tem, kako bo zbiranje oblačil potekalo, sva v projekt želeli vključiti tudi starše, saj drugače zbiranja oblačil ni možno realizirati. Vsi starši so bili obveščeni o projektu in namenu zbiranja oblačil. Sprva je bil odziv majhen, a kmalu so se v vrtcu začele polniti škatle, ki so bile namenjene za zbiranje oblačil, igrač, knjig, čevljev in odpadnega blaga. Vse prineseno se je zbiralo Učenci OŠ Marije Vere smo se udeležili šahovskega področnega tekmovanja in osnovnošolskega ekipnega prvenstva v šahu. Erazem Stupica, Katarina Žagar Oblačila za vsakogar Marija Hribar Mladi šahisti na dveh tekmovanjih v garderobi otrok, anonimno. Skupaj z otroki smo vse prineseno razvrstili glede na namen. Otrokom sva razložili, komu bomo to podarili. Povedali sva jim, da bodo to dobile tiste družine, ki imajo stisko z denarjem in katerih otroci nimajo dovolj oblačil in igrač, zato jim bo naša pomoč prišla prav. Iskali sva organizacijo, ki bi bila vesela naše humanitarne pomoči. In na koncu sva poklicali v ordinacijo Pro Bono v Ljubljani. Bili so veseli naše ponudbe in so povedali, da vse zbrano z veseljem sprejmejo. Naša nabirka je bila v ordinacijo izročena s pomočjo dobre osebe, ki je vse zbrano v ambulanto tudi dostavila. »Toliko smo zbrali!« / Foto: Marija Hribar najmlajše ozaveščajo, da hrana ni in ne sme biti odpadek, kar je tudi eden od ciljev projekta. Na to je opozoril tudi nacionalni koordinator Ekošole Gregor Cerar: »Podatki kažejo, da se količine zavržene hrane povečujejo, ne le v Sloveniji, ampak tudi v svetu. Zato je na nas, da spremenimo svoje navade in se naučimo odgovorno ravnati z živilskimi izdelki. Naši najmlajši že vrsto let dokazujejo, da jih področje zanima in da lahko z ozaveščanjem naredimo ogromno.« Povedali so nam, da tam sproti poberejo vse, kar jim ljudje podarijo. Bili sva zelo veseli, da smo darovali v ordinacijo, ki dnevno pomaga tistim ljudem, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja. Razlogi, zakaj ga nimajo, niso pomembni. Pomembno pa je dejstvo, da je zdravstveno osebje te ordinacije ljudem, ki nimajo zavarovanja, vedno pripravljeno pomagati in priskočiti na pomoč in jim tako vsaj malo dvigniti kvaliteto življenja. Z otroki pa smo nekaj oblačil, igrač in blaga odnesli tudi v Humano, da so lahko spoznali, čemu služijo zabojniki, ki so nameščeni na različnih predelih mesta. Otroci so sami lahko oddali oblačila v zabojnik in to je bila spet ena od mnogih izkušenj, ki so in bodo del njihovih življenj. Tako je potekalo naše humanitarno poslanstvo, ki je bilo izvedeno s pomočjo vseh nas, v prvi vrsti pa s pomočjo humanih staršev, ki so radi prispevali oblačila, obutev, igrače. Ponosni sva na starše in zdravstvene delavce ordinacije Pro Bono. Delček v mozaiku dobrote pa sva prispevali tudi midve, kajti takrat, ko se združijo moči, se marsikaj dobrega zgodi. In načrti za naprej? Še bova pomagali, saj nas to dela ljudi! Duplica – V četrtek, 31. marca, smo se z ekipo Osnovne šole Marije Vere odpravili na Osnovno šolo Rodica na področno tekmovanje v šahu. Odigrali smo šest kol in zmagali 12-krat. Na začetku smo bili še zelo mirni pri igranju, po petem kolu pa smo postajali že malo živčni, ker nas je bilo malo strah, da bi izgubili. Po šestem kolu smo bili izenačeni z ekipo Osnovne šole Rodica. Računalnik je na koncu odločil, da zmaga ekipa OŠ Rodica, kljub enakemu številu točk. Čeprav smo bili na koncu drugi, smo se uvrstili na državno šahovsko prvenstvo. Pri podelitvi medalj smo bili kljub vsemu za- dovoljni z drugim mestom. Starši so nas že čakali in ponosni smo odšli domov. V soboto, 9. aprila, smo se udeležili osnovnošolskega ekipnega državnega prvenstva v šahu. Turnirja smo se udeležili: Nikos in Evan Kostrešević, Matej Grilj, Cene Kališnik in Katarina Žagar. Naša mentorica Simona Pirc Jenko pa nas je ves čas bodrila. Državno šahovsko prvenstvo je potekalo na Ptuju, na OŠ Ljudski vrt. Prvenstva se je udeležilo 18 ekip iz cele Slovenije. V prvi polovici turnirja smo zabeležili kar nekaj zmag, dva kroga pred koncem smo bili celo na tretjem mestu. Zadnjih nekaj partij pa nam jo je zagodla slabša koncentracija. Na koncu smo zasedli solidno 8. mesto. Na področnem tekmovanju v šahu smo učenci OŠ Marije Vere osvojili drugo mesto. Izmenjevalnica igrač Tanja Jereb Kamnik – Ob praznovanju dneva Zemlje smo v Zasebnem vrtcu Sonček pripravili Izmenjevalnico igrač. Igrač je doma hitro preveč. Darila starih staršev in prijateljev so pri mlajših otrocih v večini povezana z igračami. Tudi če so lesene in dalj časa uporabne, otrokom čez čas postanejo nezanimive ali jih razvojno prerastejo. Doma se kopičijo, škoda pa jih je vreči stran. Zato smo se v Zasebnem vrtcu Sonček odločili, da zberemo igrače, ki jih otroci ne potrebujejo več in jih bodo lahko izmenjali za »nove«, zanimive igrače. Cel mesec smo zbirali igra- če, ki so jih prinašali otroci in starši. Zbrali smo različne sestavljanke, knjige, družabne igre, didaktične in plišaste igrače. Za vsako podarjeno igračo je otrok dobil kuponček za izmenjevalnico. Družine so ga lahko unovčile na prireditvi, ki smo jo strokovne delavke enote Trobentica pripravile 21. aprila na Izmenjevalnici igrač. Veseli otroški obrazi so lahko izbirali »nove« igrače. Zadovoljne družine so bile vesele recikliranja in izmenjave igrač. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Zagotovo bomo pripravili še kakšno Izmenjevalnico igrač in s takšno akcijo recikliranja bodo tudi najmlajši poskrbeli za naš planet. 10 petek, 6. maja 2022 Šport Prvak občinske lige je Ambrož Team Razmočen Mekinjski kros Štefan Flerin Sreda, 27. aprila, je v Mekinjah minila v športnem duhu, saj je potekal jubilejni, 32. Mekinjski kros in 14. Memorial Mira Petka. Tekači so bili letos res dobre volje, saj so po dveh letih ponovno lahko tekli, ob tem pa je bila proga izjemno zahtevna in teren močno razmočen. Kamnik – Po enoletnem premoru, ko je bila zaradi epidemije Občinska trim liga prekinjena, nato pa odpovedana, smo v tej sezoni spet lahko spremljali zanimive tekme že 16. izdaje te lige, ki je potekala od lanskega oktobra pa vse do sredine aprila. Značilnost te sezone je bila v tem, da smo že po nekaj krogih gledali tri dvoboje: ŠD Policist in Ambrož Team sta se borila za prvo mesto, ŠD Soteska in DU Kamnik za tretje, Mesi Sports in Calcit pa za peto mesto. Po enoletni brož Team. V zelo kvalitetnem srečanju je odločila izenačenost v ekipi Ambrož Team, saj je bil najslabši rezultat 557 podrtih kegljev, najboljši pa 589. Z zmago s 6 : 2 se je Ambrož Team v točkah izenačil s ŠD Policist, a čakala jih je še preložena tekma 17. kroga s Sotesko, ki je zadnjih sedem krogov beležila same zmage. Tekma je upravičila pričakovanja, saj sta obe ekipi presegli povprečje 570 podrtih kegljev. V prvem delu je ŠD Soteska povedlo z 2 : 1 in prednostjo 76 kegljev. Tudi v drugem delu jim je dobro kazalo vse do polovi- Lea Logar Mekinje – Tekači vseh starosti so se pomerili v teku po terenu, ki marsikomu predstavlja velik zalogaj, ter se borili za nagrade in za mesto na najvišji stopnički. Tekmovalci so bili vsesplošno zadovoljni, saj se na progi ni nihče poškodoval, gledalci pa so doživeto navijali za svoje favorite. Na cilju je bilo za vse gledalce poskrbljeno za dobro hrano in pijačo. Že 32. Mekinjski kros so odprli najmlajši s cicitekom, tekom vrtčevskih otrok, pomerilo pa se je šestdeset otrok. Vsak otrok, ki je tekmoval na Mekinjskem krosu, je dobil tudi spominsko medaljo za sodelovanje, ki sta jih podelila župan Matej Slapar in Jasna Kveder. Nato so tekli dečki in deklice od leta rojstva 2011 naprej, ki so se pomerili v teku na pesto metrov. Tem so sledili malo Najboljši na letošnjem, že 32. Mekinjskem krosu / Foto: Lea Logar starejši tekači, ki so se pomerili na pesto, tisoč in dva tisoč metrov, nato pa ženske na pet kilometrov. Najbolj vzdržljivi so se pomerili na 10-kilometrski progi. Najstarejši tekač in tekačica sta štela 68 let, najmlajši tekač pa štiri leta. Poleg tekačev je na progi nastopilo okoli 16 štirinožcev, ki so tekli poleg svojih lastnikov v disciplini canicross. Najboljši tekač je bil Timotej Bečan (KGT Papež), drugo mesto je zasedel Jakob Medved (Športno društvo Tek), tretji pa je bil Franci Volkar (ŠKD Mekinje). V ženski kategoriji je zmagala Urša Trobec (KGT Papež), drugo mesto je zasedla Ta- mara Čelesnik (ŠKD Mekinje) in tretje mesto Ivica Žlogar (KGT Papež). Športno-kulturno društvo Mekinje se tudi za naslednje leto nadeja izvrstnega dogodka, za kar se imajo zahvaliti predvsem tridesetim prostovoljcem, donatorjem, tekmovalcem ter tudi obiskovalcem. Duatlonci odprli sezono vladavini ekipe ŠD Policist je tokrat spet, že sedmič, zmagala ekipa Ambrož Team. Od zadnjega poročanja je bilo odigranih še pet krogov. Takrat je bil v vodstvu ŠD Policist pred Ambrož Teamom, na tretjem mestu je bila ekipa DU Kamnik pred ŠD Soteska, peto mesto pa je zasedal Calcit pred ekipo Mesi Sports. V zelo napeti končnici smo videli tri derbije najboljših ekip občinske lige, ki so odločali predvsem o prvaku. Najprej je bilo v 18. krogu ŠD Soteska nepričakovano visoko, s 7 : 1, boljše od ŠD Policist, ki niso pričakovali tako močne zasedbe nasprotnika in niso nastopili z vsemi najboljšimi. Že v naslednjem krogu še en poraz ŠD Policist, tokrat z neposrednim tekmecem Am- ce tretjega seta, ko je prišla do izraza izkušenost legend slovenskega in svetovnega kegljanja Uroša Stoklasa in Borisa Benedika. Stoklas je z vrhunsko igro celo postavil rekord kegljišča s 679 podrtimi keglji, le pet dni kasneje pa kegljal 24 ur za Guinnessovo knjigo rekordov. Na koncu je bilo 5 : 3 za Ambrož Team, ki je osvojil naslov prvaka Občinske trim lige. Druge tekme niso odločale o končnem vrstnem redu, zato jih ne omenjamo, si pa lahko rezultate ogledate na spletni strani KK Calcit Kamnik. Večino tekem je bilo možno spremljati tudi na YouTubu, kjer so še vedno na voljo. Ta poteza KK Calcit Kamnik se je pokazala za dobro odločitev, saj si je nekatere tekme ogledalo več kot tristo uporabnikov. Končna lestvica Občinske trim lige 2021/2022 Tekme Z N P 1. Ambrož Team 20 16 1 3 2. ŠD Policist 20 15 1 3. ŠD Soteska 20 10 1 4. DU Kamnik 20 9 5. Calcit 20 6. Mesi Sports 20 Set razlika Točke 111 : 49 33 4 108 : 52 31 9 91,5 : 68,5 21 2 9 73 : 87 20 4 1 15 48,5 : 111,5 9 2 2 16 48 : 112 6 Kar sto petdeset tekmovalcev se je pomerilo na četrtem Ambrož duatlonu Komenda 2022, ki ga je organiziral Triatlonski klub Trisport Kamnik. Miro Kregar Komenda – Tekma za slovenski duatlonski pokal (poleg Ribnice 9. aprila in Logatca 22. maja) Triatlonske zveze Slovenije je privabila 50 cicibanov, 65 mladincev in 35 odraslih. Čeprav je muhasto aprilsko vreme kazalo svoje prave značilnosti in tudi zobe v obliki jutranjih nalivov in opoldanskega vetra, pa je sama prireditev potekala v optimalnem vremenu za tekmovanje. Nekaj sonca, nekaj oblakov in nekaj več vetra. Poslovna cona v Komendi je s svojimi cestami več kot primerna za izvedbo kolesarskega in tekaškega tekmovanja, prav tako kot centralno prizorišče pred Bobi barom, kjer je prostran star- tno- ciljni prostor. Da ne govorimo o možnosti parkiranja ter odlični postrežbi hrane in pijače. Pri ženskah je slavila Tanja Kompan pred Moniko Peterka in Jano Levec (vse TK Trisport Kamnik), pri moških pa David Aljoša Pavlin (TK Utrip) pred Stašem Tomšičem in Tjažem Dolganom (oba TK Ljubljana). Po kategorijah je bilo zmagovalcev ogromno. Veliko Kamničanov je bilo tudi na zmagovalnem odru. Na Cici duatlonu so na stopničkah stali Tinkara Novak, Nika Kodra in Eva Korošec, na super sprint duatlonu Jaka Mlakar, Marcel Pavlin, Nace Mlakar, Domen Bojanc in Vita Škrjanc, na duatlonu za vsakogar Matevž Krusič, v Sprint duatlonu pa David Foto: Miro Kregar Ekipa Ambrož Team; od leve stojijo Štefan Flerin, Slavko Zorman, Boris Benedik, Mirjan Mlinarič, Primož Flerin in Boštjan Pohlin, od leve čepijo Brane Benedik, Štefka Flerin, Uroš Stoklas in Zvone Izgoršek. Manjkajo: Marko Oman, Nik Predovnik, Tadej Tušek in Nataša Radić. Na zmagovalni oder je stopilo tudi veliko Kamničanov. Aljoša Pavlin, Jan Lipovšek, Amadej Petelinšek, Tomaž Pilih, Marko Hren, Monika Peterka, Jana Levec, Neža Gradišek in Tanja Kompan. V nadaljevanju sezone bo TK Trisport Kamnik v četrtek, Irena Koprivc tretja v kombinaciji Štefan Flerin Kamnik – Na Prevaljah (moški) in v Pivki (ženske) smo 9. in 10. aprila spremljali finalni del državnega prvenstva v kegljanju posamezno za člane in članice. Najprej je bil na sporedu tretji nastop, ki je v seštevku s prvima dvema štel za končno uvrstitev v kombinaciji. Istočasno pa je bil ta nastop kvalifikacijski za četrtfinale posamezno, ki je bilo na sporedu takoj za tem nastopom. Finale je potekal v Šoštanju. Najboljši štirje v obeh konkurencah so se pomerili za naslov prvaka. Iz KK Calcit sta se v ta del tekmovanja uvrstila Matej Turk in Irena Koprivc. Žal se Turk tekmovanja ni mogel udeležiti, ker je imel ne- odložljive družinske obveznosti. Zato pa je uspešno nastopila Irena Koprivc. Na kegljišču v Pivki je v tretjem nastopu podrla odličnih 572 kegljev in zadržala tretje mesto iz prvih dveh nastopov ter osvojila bron v kombinaciji. Istočasno je bil to tretji rezultat v konkurenci posamezno, zato se je uvrstila med osem najboljših 26. maja, organizator šolskega prvenstva v akvatlonu (otroke prijavijo športni pedagogi) in glavnega triatlonskega dogodka v Sloveniji, to je Triglav triatlon Bled Bohinj, 3. septembra 2022. posamezno. Četrtfinale je bil na sporedu takoj po tretjem nastopu. Žal je naletela na zmagovalko kombinacije in kasnejšo podprvakinjo Ireno Mejač. Kljub zelo dobremu rezultatu 563 podrtih kegljev ni imela možnosti za napredovanje in je tekmovanje končala na še vedno odličnem petem mestu. Vsekakor še en lep uspeh Irene Mejač in KK Calcit, saj se praktično z vsakega tekmovanja vrnemo z odličji. 11 petek, 6. maja 2022 Šport Bliža se Kamniški kros Šestič državne prvakinje V nedeljo, 22. maja, bo v Kamniku 24. Kamniški kros za gorske kolesarje v olimpijskem krosu. Odbojkarice Calcita Volleyja so se morale v finalu končnice državnega prvenstva pošteno potruditi, da so strle odpor Nove KBM Branika. Čeprav so že v tretji tekmi imele štiri zaključne žoge za tretji zaporedni naslov državnih prvakinj, so do naslova prišle šele v petem nizu četrte tekme. Moška ekipa je prvenstvo končala na drugem mestu. Kristijan Erjavec Kamnik – Dirka bo štela za točke Mednarodne kolesarske zveze (UCI C.1) in za slovenski pokal SloXcup, zato organizatorji Calcit Bike Team pričakujejo vse najboljše slovenske tekmovalce ter katerega do mednarodno uveljavljenih gorskih kolesarjev. Kamniški kros je v preteklosti privabil številne odlične gorske kolesarje iz tujine, na seznamu zmagovalcev so tako italijanski zvezdniki Luca Braidot, Nadir Colledani in Eva Lechner, Ukrajinka Jana Belomojna, med slovenskimi tekmovalci pa najuspešnejši gorski kolesarki Tanja Žakelj in Blaža Pintarič. Proga bo v veliki meri ostala enaka kot lani. Ustrezno jo bomo v prihodnjih dneh še uredili, utrdili in naredili varno za vse tekmovalce. Dirkanje se bo 22. maja začelo ob 9. uri s preizkušnja- Miha Štamcar Kamniške odbojkarice se veselijo novega naslova državnih prvakinj. / Foto: Klemen Brumec spet imele dve zaključni žogi. Obe so bankirke rešile, nato same prišle do svoje, nato pa sta Eva Pavlović Mori in Lucille Charuk z asom rešili vse dvome o končnih zmagovalkah. »Presrečna sem, da sem s Calcitom Volleyjem le osvojila naslov državnih prvakinj in da se od njega poslavljam na najlepši možni način. Odločitev, da sem se vrnila v Kamnik, je bila pravilna, vendar sem dobila ponudbo turške ekipe PTT Ankara, ki je preprosto nisem mogla zavrniti. Prepričana sem, da se bo v Kamniku še naprej igrala vrhunska ženska odbojka,« je po svojem prvem naslovu državne prvakinje v kamniškem dresu dejala Eva Pavlović Mori, ki bo kariero spet nadaljevala v Turčiji. »Res je, da smo v četrti tekmi finalne serije zmagali tudi s pridihom boginje Fortune, vendar smo bili čez vso sezono najboljši, zato je naslov državnih prvakinj zasluženo v Kamniku. Tam, kamor tudi sodi,« se je še svojega tretjega naslova na kamniški klopi veselil trener Gregor Rozman. Prvega je leta 2010 osvojil Franci Obolnar, nato pa leta 2015 in 2016 Gašper Ribič. Manj uspeha so v finalu končnice imeli kamniški odbojkarji, ki so morali priznati premoč v letošnji sezoni nepremagljivemu ACH Volleyju. Ljubljančani v doma- čem prvenstvu in v pokalu niso izgubili niti ene tekme, najbliže porazu pa so bili v drugi tekmi finalne serije, ko so Kamničani doma vodili z 2 : 0 v nizih. Vprašanje je, kako bi se tekma končala, če bi sodnika v četrtem nizu nekaj spornih žog dosodila drugače; žal jih nista, kar so gostje izkoristili, prišli do zmage v tem nizu in tie-breaku, v tretji tekmi pa tudi niso več dovolili presenečenja. Končno drugo mesto je vsekakor uspeh za kamniško ekipo, še zlasti po vseh težavah, ki jih je imela med sezono. V kakšni zasedbi bosta obe ekipi Calcita Volleyja igrali v prihodnji sezoni, bo znano v prihodnjih dneh. Šport na kratko Sabljanje Sabljaška zveza Slovenije v soboto, 14. maja, od 9. ure dalje vabi na tekmo evropskega pokala za moške v disciplinah meč in sablja za starostno skupino U23. Tekma, ki bo prvič v Sloveniji, bo v telovadnici Osnovne šole Toma Brejca. Gorski tek Timotej Bečan in Mojca Koligar (KGT Papež) sta postala državna prvaka v gorskih tekih v disciplini gor-dol na Hrastnik trailu, mladinska prvakinja pa je postala njuna klubska kolegica Klara Močnik. Gorsko kolesarjenje Na dirki parov 4 Islands sta nastopila tudi kolesarja kamniškega Calcit Bike Teama Rok Naglič in Maruša Knap, ki sta vsak s svojim partnerjem uspešno pripeljala do cilja. Rok je bil z Nemcem Felixom Fritzschom 17. skupno med moškimi pari, Maruša pa med mešanimi pari z Belgijcem Jasperjem Lefevrejem četrta. Državni prvaki v boksu Judo Z državnega prvenstva v boksu, ki so ga konec aprila gostili v Mariboru, so se z nazivi državnih prvakov vrnili tudi trije Kamničani, sicer člani Boksarskega kluba Kranj. Najboljši v svojih kategorijah so postali Aleksandar in Filip Dragaš in Aleksander Bojić. Kamnik – Trije mladi Kamničani se na treninge boksa vsakodnevno vozijo v Kranj, kjer pod taktirko trenerja Duška Čavića iz Boksarskega kluba Kranj skrbijo za kondicijo, pilijo boksarske veščine in tudi že dosegajo odmevnejše rezultate. Z nedavnega državnega prvenstva v Mariboru sta se z nazivom državnega prvaka tako vrnila tudi brata Dragaš z Duplice, oba učenca Osnovne šole Marije Vere. Starejši, 14-letni Aleksandar, ki ga prijatelji in sotekmovalci poznajo pod vzdevkom Macola, boks trenira dobro leto dni (pred tem je v Cerkljah treniral roko- met) in je svoj že drugi naslov državnega prvaka v boksu tokrat osvojil med kadeti v super težki kategoriji. Ta naslov je osvojil že lani, a takrat brez borbe, saj ni imel primernega nasprotnika, letos pa je do zmage prišel z dvema borbama. Državni prvaki v boksu iz Boksarskega kluba Kranj, med njimi tudi trije Kamničani: Aleksandar Dragaš, Filip Dragaš in Aleksander Bojić / Foto: Boksarski klub Kranj Njegov mlajši brat, 11-letni Filip, ki v boksarskem ringu trenira in tekmuje šele tri mesece, je osvojil naslov državnega prvaka v pionirski kategoriji do 76 kilogramov, a žal brez borbe, saj v svoji starostni in težnostni skupini ni imel nasprotnika. Med kadeti v kategoriji do 50 kilogramov je državni prvak postal tudi 15-letni Aleksander Bojić iz Kamnika, učenec Osnovne šole Frana Albrehta, ki boks zagnano trenira že tri leta, letos pa je osvojil že tretji naslov državnega prvaka. Njegov velik uspeh je tudi uvrstitev na lanskoletno evropsko prvenstvo, ker pa se športa loteva celostno, vztrajno in disciplinirano, je pred njim zagotovo še zelo uspešna tekmovalna pot. TEK ŠTIRIH MOSTOV DRUŠTVO T4M, PODLUBNIK 46, ŠKOFJA LOKA Jasna Paladin Tekmovalci Judo kluba Komenda v kategorijah U12 in U14 so se aprila borili tudi v Novem mestu. Osvojili so tri zlate (Pavle Ilić, Mina Jenko in Nastja Drakšič Koštomaj), eno srebrno (Žana Lazić) in tri bronaste medalje (Karim Veinhandl, Teo Bizjak in Leon Adrović). Foto: Peter Pokorn Kamnik – Vse do finala končnice so kamniške odbojkarice v domačem prvenstvu izgubile le eno tekmo. Še na začetku sezone je njihov slab večer izkoristil SIP Šempeter, po tem porazu pa so bile nepremagljive. Vmes so ob koncu decembra osvojile še pokalno lovoriko, zalomilo se jim je le v finalu srednjeevropske lige. Tudi v končnici državnega prvenstva so bile do finalnih obračunov prepričljive. Brez večjih težav so premagale Formis v četrtfinalu in GEN-I Volley v polfinalu, na najboljši možni način pa so začele tudi finalno serijo. Pred svojimi navijači so brez izgubljenega niza premagale Novo KBM Branik. Toda že na drugi tekmi v mariborski dvorani Lukna so morale v zmago vložiti veliko več truda, saj so odpor bankirk zlomile šele v petem nizu. Pred polno kamniško dvorano so v tretji tekmi finalne serije v tretjem nizu vodile že s 24 : 20, gledalci so bili že na nogah, toda v odločilnih trenutkih so se jim zatresle roke, kar so Mariborčanke izkoristile in pripravile popolni preobrat. Le dva dneva pozneje so v Mariboru domače odbojkarice vodile z 2 : 1 v nizih in bile na pragu pete tekme, vendar so Kamničanke zanesljivo dobile četrti niz, v petem pa mi za najmlajše tekmovalce v kategoriji do sedem let. Prvi vrhunec dneva bo ob 12. uri, ko bo start dirke ženske elite in U23, moški elite in U23 pa se bodo s starta pognali ob 14. uri. Podelitvi bosta ob 16. uri. Kamniška dirka bo za tekmovalce Calcit Bike Teama eden od vrhuncev sezone. Posebno mesto v programu dirke ima pri naših najboljših tekmovalcih iz A ekipe Roku Nagliču, Blažu Žletu, Maticu Kranjcu Žagarju in Ambrožu Vovku, ki bodo prihajajoče obdobje izkoristili za čim boljšo pripravo, saj se želijo pred domačimi navijači še posebno izkazati. Vsem tekmovalcem bo dodatno energijo dala tudi navijaška spodbuda, zato si 22. maj rezervirajte za obisk Kamnika in Kamniškega krosa, ki prav vsako leto navduši z zanimivimi in privlačnimi dirkami. VABLJENI NA 10 KM DOLG ŽUR 12 petek, 6. maja 2022 Zanimivosti Kaj od vas pričakujemo? zaključeno 2- ali 3-letno poklicno šolo strojne, elektro ali druge ustrezne tehnične smeri zaželene so predhodne izkušnje z delom v proizvodnji prednost predstavlja opravljen izpit za vožnjo viličarja (ni pa pogoj) Kakšne bodo vaše naloge? vodenje tehnološkega procesa v proizvodnji izvajanje določenih delovnih operacij v proizvodnji občasno delo z viličarjem Katere ugodnosti zaposlitvenega paketa vam nudimo?  stimulativne dodatke glede delovnega časa in pogojev dela (večizmensko delo, nočno delo) letno nagrajevanje uspešnosti ob koncu poslovnega leta (13. plača) maksimalno neobdavčeno višino regresa za letni dopust dodatne dneve letnega dopusta glede na pogoje dela udeležbo delodajalca pri plačilu zavarovanj (dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dodatno pokojninsko zavarovanje) stimulativno mesečno nagrajevanje glede na oceno uspešnosti zaposlenih parkiranje na sedežu družbe DELAVEC V PROIZVODNJI BO m/ž (več delavcev) Kaj od vas pričakujemo? končano osnovno šolo s priučitvijo oz. poklicno šolo tehnične smeri zaželene so predhodne izkušnje z delom v proizvodnji prednost predstavlja opravljen izpit za vožnjo viličarja (ni pa pogoj) Kakšne bodo vaše naloge? upravljanje linije za polnjenje kovinskih past in prahov izdelava kovinskih past upravljanje linije za izdelavo kovinskih lusk opravljanje opravil pri izdelavi kovinskega zdroba opravljanje nalog na EKO platoju Katere ugodnosti zaposlitvenega paketa vam nudimo?  stimulativne dodatke glede delovnega časa in pogojev dela (večizmensko delo, nočno delo) možnost napredovanja na delovno mesto Operater BO letno nagrajevanje uspešnosti ob koncu poslovnega leta (13. plača) maksimalno neobdavčeno višino regresa za letni dopust dodatne dneve letnega dopusta glede na pogoje dela udeležbo delodajalca pri plačilu zavarovanj (dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dodatno pokojninsko zavarovanje) stimulativno mesečno nagrajevanje glede na oceno uspešnosti zaposlenih parkiranje na sedežu družbe ELEKTRIKAR VZDRŽEVALEC - DIAGNOSTIK m/ž (1 delavec) Kaj od vas pričakujemo? končana IV. ali V. stopnja izobrazbe elektro smeri vsaj 6 mesecev predhodnih izkušenj z vzdrževalnimi deli v proizvodnji (vzdrževanje strojev in naprav, odpravljanje napak na strojih in napravah, skrb za nemoteno delovanje strojev, opravljanje rednih vzdrževanj) poznavanje osnovnih programskih orodij za delo z računalnikom odgovornost in natančnost na delovnem mestu osnovno znanje nemškega ali angleškega jezika (ni pogoj) »EX«-izpit (ni pogoj) opravljen izpit za vožnjo viličarja (ni pogoj) Kakšne bodo vaše naloge? prevzemanje navodil in materiala za delo preventivno vzdrževanje strojev in naprav po planu vzdrževanj, opravljanje del pri investicijskem vzdrževanju in investicijah vzdrževanje in inštalacije »EX«-naprav izvajanje el. meritev naprav Katere ugodnosti zaposlitvenega paketa vam nudimo? stimulativno mesečno nagrajevanje glede na oceno uspešnosti zaposlenih maksimalna neobdavčena višina regresa za letni dopust možnost dodatnega usposabljanja udeležba delodajalca pri plačilu zavarovanj (dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dodatno pokojninsko zavarovanje) letno nagrajevanje uspešnosti ob koncu poslovnega leta (13. plača) parkiranje na sedežu družbe Delovno razmerje na vseh delovnih mestih bomo sklenili za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom, za polni delovni čas. Vabimo vas k prijavi po pošti na naslov Kamnik-Schlenk, d. o. o., Fužine 9, 1241 Kamnik (s pripisom ZA KADROVSKO SLUŽBO) ali po elektronski pošti na naslov mateja.zurbi@kamnik-schlenk.si, na katerem smo vam na voljo tudi za morebitna dodatna vprašanja. Svojo prihodnost ustvarjate sami, zato vas vabimo k prijavi, da bomo del vaše svetle prihodnosti lahko postali tudi mi. Veselimo se vas spoznati. Kamniška glasbena zasedba Signe je nastala iz zasedbe Arche. Na glasbenem parketu je slabe pol leta. Posnela je že prvo pesem Med prsti in predstavila videospot zanjo. Vzporedno nastaja tudi nova glasba. Alenka Brun Kamnik – Signe je avtorski audiovisualni art projekt, katerega člani želijo ustvarjati iskreno, avtorsko glasbo, podprto z vizualnimi umetniškimi učinki. Ker so že veliko doživeli in videli, je »življenje« glavna tema njihovih pesmi. Zasedbo sestavljajo trije fantje, kjer sta dva člana nekdanjega rok banda Arche – Rok Lipičnik (vokal) in Matjaž Balantič (kitara), pri ustvarjanju pa se jima je pridružil še Rok Zevnik. »Srce naše elektronike, novega zvoka in aranžmajev. Vsekakor tudi ’indijanec’, drugače bi težko igrali skupaj,« pravi Rok Lipičnik. Nadaljuje: »V glasbi smo vsi na nek način že precej dolgo. V nekaterih obdobjih bolj, v drugih manj intenzivno. Nismo poklicni glasbeniki, smo pa predani umetnosti in lepoti.« Želijo ustvarjati raznoliko glasbo. Kombinirajo akustično in elektronsko glasbo s slovenskimi besedili. Foto: arhiv skupine OPERATER BO m/ž (več delavcev) Signe želijo ustvarjati raznoliko glasbo. Kombinirajo akustično in elektronsko glasbo s slovenskimi besedili. preprosto sporočilo, izvemo. »Naj ljubezen vodi nas, saj tiho in hinavsko nam uhaja čas … med prsti gre ...« pravi njeno besedilo. Glasbo in besedilo zanjo je v osnovi spisal Lipičnik, pri instrumentalnem delu pa sta se v ustvarjalni proces vključila tudi druga člana zasedbe, Zevnik in Balantič. Nastaja pa tudi že nova pesem, ki nosi naslov Tolmun večnos- »Izbira imena za skupino je vedno zoprna stvar. Signe je bila vikinška bojevnica, ki ji je v krutem moškem svetu uspelo maščevati očetovo smrt in si je tako pridobila mesto med bojevniki. Nekako sem začutil, da bi skupini mirno lahko rekli Signe, saj v angleškem prevodu to pomeni ’new victory’ oziroma nova zmaga po naše.« Njihova prva pesem nosi naslov Med prsti, ki je kar hitro dobila tudi vizualno podobo. Pri videospotu za omenjeno pesem jim je zelo pomagal Adam Mulalić, za kar se mu Rok Lipičnik še enkrat zahvaljuje. Pesem ima sicer sila ti. Ta nosi s seboj precej ritma in dinamike, videospot zanjo bodo posneli v tem mesecu. To, da so Signe poimenovali tudi projekt, Lipičnik komentira: »Točno tako. Naša glasba bo podprta z umetniško vizualizacijo tako v spotih kot na koncertih. Sam sem vedno rad poslušal elektronsko glasbo in že nekaj časa imel idejo o takšni skupini, zato sem zelo vesel, da smo prišli do točke, ko lahko ustvarjamo drugače.« Nadalje razloži: »Signe je zasedba, kjer naj bi kombinirali akustični in elektronski zvok in seveda vokal. Vsekakor ne gre za neki lahkoten komercialni projekt. To je še vedno neke vrste ’underground’, ki združuje različne glasbene žanre. Od roka, grunga, drum & bassa do elektronike.« In kje so dobili zamisel za ime nove skupine, smo še radovedni. »Izbira imena za skupino je vedno zoprna stvar. Signe je bila vikinška bojevnica, ki ji je v krutem moškem svetu uspelo maščevati očetovo smrt in si je tako pridobila mesto med bojevniki. Nekako sem začutil, da bi skupini mirno lahko rekli Signe, saj v angleškem prevodu to pomeni ’new victory’ oziroma nova zmaga po naše, « pojasni Lipičnik. Nagradi za pralineja Maša Likosar Šmarca – Na devetem Festivalu čokolade v Radovljici se je predstavilo dvajset čokoladnic, med njimi tudi Bon Bon Čokoladni atelje, čigar ustanoviteljica je Nika Svetec iz Šmarce, ki smo jo v Kamničan-ki že predstavili. Na tekmovanju za naj praline sta bila med najbolje ocenjenimi tudi dva njena izdelka – praline strastna pasijonka, ki vsebuje pasijonkin žele, ganaš mlečne čokolade in pasijonkin hrustljavček, in praline bananin piškotek, ki vsebuje bananin žele in piškotek z mlečno čokolado in lešnikom. Foto: Tina Dokl Kamnik-Schlenk, d. o. o., smo uspešno podjetje, ki je del mednarodne skupine Carl Schlenk AG s sedežem v Nemčiji. Ukvarjamo se s proizvodnjo in trgovino kovinskih pigmentov. Svojo ekipo, ki trenutno šteje že 67 zaposlenih, ves čas širimo, zato v svojo sredino trenutno vabimo nove sodelavce na naslednjih delovnih mestih: Iz Archeja je nastala zasedba Signe Dva pralineja Nike Svetec iz čokoladnice Bon Bon Čokoladni atelje sta bila med najbolje ocenjenimi. 13 petek, 6. maja 2022 Zanimivosti SUDOKU_LAZJI_KAM_22_08 NALOGA LAŽJI SUDOKU 2 6 2 8 6 2 4 5 7 6 9 9 8 5 1 1 7 Divji petelin, največja gozdna kura pri nas, je nekoč poseljeval večino Slovenije, zadnja desetletja pa je ta populacija v nenehnem upadanju. Še največ jih najdemo na območju Kamniško-Savinjskih Alp, je pokazala raziskava, v kateri so sodelovali tudi lovci LPN Kozorog Kamnik. 1 8 3 5 2 7 6 9 4 9 4 7 6 1 8 3 2 5 4 3 1 7 9 2 5 6 8 6 7 2 8 4 5 1 3 9 8 9 5 1 6 3 7 4 2 4 4 7 7 5 6 7 9 6 8 2 3 7 2 3 8 sudoku_TEZJI_KAM_22_09 NALOGA TEŽJI SUDOKU_LAZJI_KAM_22_08 REŠITEV SUDOKU_LAZJI_KAM_22_08 2 3 6 2 8 6 2 4 5 7 6 9 8 1 1 7 4 4 7 7 5 6 7 9 6 8 2 3 7 2 3 8 5 SUDOKU 3 9 8 REŠITEV 2 7 4 9 5 2 7 3 5 1 9 4 6 8 8 9 6 1 6 5 2 8 4 3 7 9 6 7 2 8 8 4 9 6 3 7 1 2 5 8 5 3 9 2 4 5 6 7 8 1 5 1 4 9 5 8 7 3 2 1 9 4 6 7 2 1 4 1 6 9 7 8 2 5 3 4 5 8 6 3 9 2 4 8 6 3 5 1 7 6 5 7 5 8 1 9 2 6 3 4 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_KAM_22_09 6 3ponovilo 1 ne7v vrstici 4 ne5v koloni 8 ne9 v enem 2 se ne bo nobeno število SUDOKU_LAZJI_KAM_22_08 NALOGA Rešitev: 3 1 5 9 4 7 8 2 6 9 2 8 6 3 5 7 4 1 6 7 4 1 2 8 3 5 9 1 4 9 3 5 6 2 8 7 2 6 3 7 8 1 5 9 4 2 8 2 7 8 6 7 8 5 1 7 4 5 5 8 7 2 9 4 6 1 3 7 9 2 5 1 3 4 6 8 4 5 6 8 7 9 1 3 2 8 3 1 4 6 2 9 7 5 REŠITEV sudoku_TEZJI_KAM_22_09 6 5 4 9 1 6 3 izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. REŠITEV 5 2 4 9 9 5 6 8 3 9 6 2 1 5 7 1 2 7 Jelena 6 4 Justin 8 9 5 8 4 3 9 7 2 POZDRAVLJENE, 9 6 1 7 GORE 3 2 5 4 3 2 8 5 9 1 7 5 8 1 6 4 3 8 7 3 5 2 6 4 2 4 5 9 8 1 6 6 1 9 4 7 3 8 3 8 sudoku_TEZJI_KAM_22_09 NALOGA lesne mase. Izkazalo se je, da so divji petelini kazalnik dobro ohranjenih gozdov. »Starejši viri kažejo, da je nekoč divji petelin poseljeval večino Slovenije (razen nižinskih delov vzhodne Slovenije in večjega dela Primorske). Med drugim ni bil prav nič nenavaden prebiva- 5 2 6 4 3 9 8 1 7 kor imenujemo lokacije, kjer se zbirajo, in habitata divjega petelina. Pri popisu so poleg številčnosti osebkov analizirali tudi njegov življenjski prostor: kakšen je delež pokritosti z borovničevjem in kako pogosto so prisotna mravljišča ter delež odmrle 3 5 9 2 7 6 4 8 1 Divji petelin sodi med ogrožene živalske vrste, saj se njihovo število neprestano zmanjšuje. Rešitev: 7 6 4 9 8 1 2 5 3 Kamnik – Pomlad je čas, ko se »ženijo ptički«, na prav poseben način pa samice osvajajo tudi divji petelini, ki so znani po prav posebnem paritvenem petju, s katerim označujejo svoj teritorij, in plesu, ki odvisno od vremenskih razmer in nadmorske višine traja v obdobju od konca marca do maja. Številni ljubitelji narave si te prizore želijo posneti ali vsaj fotografirati, a divji petelini si pozornosti ljudi ne želijo. Najbolj od vsega namreč potrebujejo mir. Koliko divjih petelinov pri nas sploh še živi, so na Zavodu RS za varstvo narave v sodelovanju z lovskimi družinami na pilotnem območju Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci ter zaposlenimi v LPN Kozorog Kamnik skušali ugotoviti v okviru posebnega projekta. Izvedli so popis rastišč, ka- lec ljubljanskega Rožnika. V zadnjih 130 letih je bila številčnost divjega petelina na Slovenskem največja v letih med 1910 in 1930, po letu 1960 pa se stalno zmanjšuje. S primerjavo rezultatov vseh obstoječih raziskav od 80. let preteklega stoletja dalje je bilo ugotovljeno, da je populacija divjega petelina na območju Slovenije v upadanju. Upadanje je prisotno tudi na območju Kamniško-Savinjskih Alp, a je vseeno manj izrazito kot na drugih območjih države, saj ima divji petelin tukaj najboljše pogoje v Sloveniji. Ta populacija predstavlja eno močnejših jeder v Sloveniji, ki jo je vsekakor treba ohranjati in krepiti,« ugotavljajo okoljevarstveniki. Ta divja kura je zelo občutljiva na različne motnje v življenjskem prostoru, žal pa so lovci med popisom motnje zaznali na skoraj treh četrtinah rastišč. 2 1 8 3 5 4 9 7 6 Jasna Paladin 3 7 pogla vij 7 gorski hs 70 plan kupin inskih t ur 4 5 46 8 7 9 1 3 2 8 3 1 4 6 2 9 7 5 www.gorenjskiglas.si Ples divjega petelina Kamniški sudoku 20 EUR la a izbra ga glas e k : js n in up Gore e rskih sk letnici mih go Alpe, Vzhodn ob 70d e je s in iz t r s e u u k t J js a li ih n k u Jele dne J Alpe in lanins e, Zaho ko-Savinjske . epših p 70 najl Karnijske Alp slastica iš o n p e, Kam inska iti, Dolom lpe, Karavank je prava plan A ik Julijske dgorje. Vodn 1 re a ulica p o k s azorjev N Alp , u s la mg renjske 41 ali a e na Go t.: 04/201 42 it p poštnin u k o š k l. h ošti se te p la o o o p p e o it v Knjig č ta s , jo naro i. Za do e. v Kranju ine@g-glas.s venij lo S n c te ro š o na: na eniku P na po c zaraču 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: knjiga Melanda Re­šit­ve kri­žan­ke (ges­lo, se­stav­lje­no iz črk z ošte­­vil­če­nih polj in vpi­sa­no v ku­pon iz kri­žan­ke) po­š­lji­te do petka, 20. maja 2022, na Go­renj­ski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lah­ko od­da­te tudi v na­bi­ral­nik Go­renj­ske­ga gla­sa pred po­slov­no stav­bo na Nazorjevi ulici 1. 14 petek, 6. maja 2022 Prireditve Prireditve v maju Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v maju? ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Sreda, 18. maja, ob 10. uri, vse enote muzeja Mednarodni dan muzejev Ob mednarodnem dnevu muzejev je prost vstop za individualne obiskovalce v vse tri enote MMK. Sreda, 18. maja, ob 19. uri, grad Zaprice Zadnje vodstvo po razstavi Slovenska majolika s predstavitvijo poslikave Razstava se zapira 21. maja 2022. Vodila bo Irena Radej. Četrtek, 19. maja, ob 19. uri, Galerija Miha Maleš Zadnje vodstvo po razstavi Ferdo Mayer – Jezik barve Razstava se zapira 21. maja 2022. Vodila bo Saša Bučan. MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Četrtek, 5. maja, ob 20. uri, Klub Kino dom Vandranje in turno smučanje po Svalbardih in Lyngenskih Alpah na Norveškem Petek, 6. maja, ob 19. uri, MC Kotlovnica Kaja Kocjan – odprtje fotografske razstave Welcome home Četrtek, 12. maja, ob 19.30, Velika dvorana DKK Mini teater in Prešernovo gledališče Kranj: Judovski pes (drama) Petek, 13. maja, ob 20. uri, MC Kotlovnica Kotlovniški stand up: Open mic Sobota, 14. maja, ob 10. uri, MC Kotlovnica Izmenjevalnica oblačil Za Maistrov abonma, za izven. Vstopnina: 17 evrov/15 evrov Petek 13. maja, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Koncert Klape Mali grad: Z nami v Dalmacijo Petek, 20. maja, ob 20. uri, MC Kotlovnica Metal koncert: Dickless Tracy in Morost Vstopnina: 7 evrov Vstopnina: 12 evrov DRUŠTVO SV. JAKOBA KAMNIK IN KS CENTER Sobota, 14. maja, ob 19.30, Velika dvorana DKK Koncert SoulGreg Artist & BigLights Band Vstopnina: 18 evrov, na dan koncerta 20 evrov Četrtek, 19. maja, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Boštjan Gorenc - Pižama: Pižama pripoveduje Pripovedovalska predstava za Abonma Kam'nček, za izven Vstopnina: 5 evrov Delavnica Vstopnina: za člane Zadruge KIKštarter je udeležba brezplačna, za druge pa je vstopnina 20 evrov. SLOVENIA ECO RESORT Sobota, 14. maja ob 10. uri, Slovenia Eco Resort Kulinarična prireditev Golažijada 2022 Prijave ekip sprejemamo na dogodki@sloveniaecoresort.com. DOM KULTURE KAMNIK Predavanje Alpinističnega odseka ter Turnosmučarskega in kolesarskega odseka PD Kamnik Sreda, 18. maja, ob 10. uri, Zoom Zakonski pogoji za izdelovanje igrač Petek, 6. maja, ob 17.30, Dvorana Frančiškanskega samostana Akademik prof. dr. Milček Komelj: Emilijan Cevc, umetnostni zgodovinar in pisatelj KROG ZA NARAVNO ŽIVLJENJSKO POMOČ Četrtek, 19. maja, ob 19. uri, doma prek računalnika Predavanje Neozdravljivo ne obstaja Predavanje je brezplačno, informacije: 041 777 128, majda.marusic@siol.net. Predstavitev knjige o Lambertu Ehrlichu Šmarca – Društvo sv. Jakoba Kamnik in Demos na Kamniškem vabita na predstavitev knjige Lambert Ehrlich, prerok slovenskega naroda, ki bo v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Šmarci. Knjigo bo predstavil avtor prof. dr. Janez Juhant. »Knjiga o dr. Lambertu Ehrlichu je bila moja srčna želja, kajti skozi trideset let se bolj ali manj intenzivno ukvarjam z njim. Po upokojitvi sem sklenil, da se bom še bolj in zadnja tri leta sem intenzivno delal na tej temi. Zdi se mi, da dr. Lambert Ehrlich zasluži predstavitev pred celotnim slovenskim narodom. Menim, da je to človek, ki je izredno pomemben za narod, za katoličane in nasploh za vse človeštvo,« pravi avtor. J. P. ZAHVALA V monografiji so objavljeni prispevki s simpozija ob stoti obletnici rojstva akademika Emilijana Cevca, rojenega v Kamniku in častnega občana občine Kamnik. Osebnost in delo tega pomembnega umetnostnega zgodovinarja in pisatelja so orisali dr. Mija Oter Gorenčič, dr. Miklavž Komelj, akad. prof. dr. Milček Komelj, prof. dr. Peter Krečič, dr. Robert Simonišek, Janez Stergar in Mario Maver Bila si kot močno drevo, ki se hrabro bori proti vetru. Neurje je veje zlomilo, tvoje srce se je umirilo … KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIKA Ponedeljek, 9. maja, ob 17. uri, Zavod medgeneracijsko središče Komenda Srečanja s knjigo Pogovarjali se bomo o knjigi Plan B avtorja Boštjana Videmšeka. Srečanje bo vodila Mateja Keber. Po dolgoletni težki bolezni je za vedno zaspala moja draga žena Petek, 13. maja, ob 19. uri, Dom krajanov v Šmarci Prof. dr. Janez Juhant: Lambert Ehrlich, prerok slovenskega naroda Jožica Vinšek Predavanje s Tunjiške Mlake JAVNI ZAVOD ZA KULTURO KAMNIK Predstavitev in pogovor o knjigi, ki sta jo v elektronski obliki izdali Občina Komenda in Ustanova P. P. Glavarja. Pogovor bo vodila Breda Podbrežnik Vukmir, sogovorniki pa bodo urednik Štefan Petkovšek in avtorji člankov Jožef Pavlič, Julija Šuligoj in Andrej Šalehar. Odlomke iz Glavarjevih del bo interpretiral Pavle Ravnohrib. Sreda, 11. maja, ob 19. uri, dvorana knjižnice Srečanja s knjigo Dnevi zavrženosti: Elena Ferrante Srečanje bo vodil Danijel Bezek. Sreda, 11. maja, ob 14. uri, dvorana knjižnice Srečanja s knjigo: Ranjeno drevo, Ivan Sivec Srečanje bo vodila Vika Gujtman. Vabljeni! Torek, 17. maja, ob 18. uri, dvorana knjižnice Promocija knjige Zablode feminizma: Vesna V. Godina Pogovor z avtorico bo vodila Breda Podbrežnik Vukmir. Petek, 6. maja, ob 19. uri, Mekinjski samostan S čopičem in zgodbami za mir, odprtje razstave in pripovedovalski večer Zbrana sredstva bodo namenjena učenki 9. razreda iz težavnih družinskih okoliščin, da ji bodo omogočili šolanje na oblikovni šoli. Sreda, 18. maja, ob 10. uri, Keršmančev park Zaključek predšolske bralne značke Veronikin zaklad za kamniške vrtce Četrtek, 19. maja, ob 14.30, OŠ Šmartno v Tuhinju Srečanja s knjigo: 95 tez, pribitih na vrata svetišča neoliberalnega kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma Srečanje bo vodila Barbara Božič. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 11. maja, ob 19. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Predstavitev zbornika Koroški plebiscit – 100 let kasneje Prost vstop Sreda, 18. maja, ob 18. uri, Samostan Mekinje Šole ni več. In kaj sedaj? Tretje predavanje uršulinke Marte Triler, v katerem se boste seznanili s stanjem samostana in situacijo redovne skupnosti ob koncu 2. svetovne vojne. ZADRUGA KIKŠTARTER CENTER Petek, 13. maja, ob 16. uri, Zadruga KIKštarter Start-up izziv za 5 EUR Iskrena hvala župnikoma Luku Demšarju in Juretu Koželju za lepo opravljen obred, domačim cerkvenim pevcem, sosedom, prijateljem in sorodnikom za pomoč, darove in tolažbo ob boleči izgubi. Hvala medicinskemu osebju in dr. Plešnarjevi za vsa leta zdravljenja. Hvala vsem, ki ste Jožici na njeni življenjski poti stali ob strani, jo spodbujali in imeli radi ter jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Delavnica Zaključek v nedeljo ob 20. uri Žalujoči: mož Ciril, sestra Anica in brat Janez z družinami Tunjiška Mlaka, april 2022 Vstopnina: brezplačno Foto: Dina Kavčič Torek, 10. maja, ob 18. uri, OŠ Komenda Moste (Ne)poznani Glavar: o življenju Petra Pavla Glavarja in njegovem času Akcija Osvežite dom z Gorenjskim glasom 14 dni brezplačnega časopisa Gorenjski glas je izredno priljubljen časopis, ki izhaja vsak torek in petek. Naročniki komaj čakajo, da ga dobijo v nabiralnik in izvedo, kaj je novega v njihovem domačem kraju in v naši regiji. Teh novic ni mogoče najti nikjer drugje! Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Želimo si, da bi se bralci na lastne oči prepričali, da je Gorenjski glas odličen časopis, in postali njegovi naročniki. Poleg brezplačne dostave naročnina prinaša tudi številne popuste in darilo. Če želite Gorenjski glas bolje spoznati, se lahko odločite za dvotedensko brezplačno prejemanje časopisa brez vseh obveznosti. Pišite na narocnine@g-glas.si ali pokličite na tel. št. 051 682 217 in pustite podatke za dostavo. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in vam predstavili prednosti za naročnike. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. www.gorenjskiglas.si Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. 15 petek, 6. maja 2022 Zahvale Časopis občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Prenovlje postaja inna končna nov vlak Oglašujte Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu mi zap isan z zlatimi črka - prekalj dodatno usmerjaje novembra. zaključilo konec v zgo kamnišk ega kluba. dov ino Matej eni 41-letni vete l tira v dolž Obnovili so dva ran Nastran, na ekipa Prekaljeini 350 met ki je kluba Cal zgradili rimi goli rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb bil s štiz ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om amb ami . moralo nas Kamnišk . i stre šnic o je tudi z nad protnika. Gole so začeli silo igralci so tekmo pris vito svetlobn ter z zvo čno in Briški tri, pevali še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o kapetan dili signalizacijsignalizacijo ter Stel Martin e dva in 4 : 0 in tako delni rezultat četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič listom niso jskim vaterpoda bo pos mnik Gra dila sta in Jan Justin. Sotaja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kais Margeta i dena s pos Matjaž Hom o vov svojo kori in tekmo obrnili in nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove krajši, na tudi urbano bodo prenovljeni potovalni čas po mo in 410. stran navedbah železniški pod rli ods opreSlovenskih postaji Kam skladišče. luž eno železnic do nik Graben deset Vlaki v letu A prenovlj / Foto: Jasna Paladin eni peron časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara konca leto in obratno. »Do mije zast di Občina je venske žel al, prvi dan epide- pob šnjega leta nam ezn slov ga znova udo ice , reč bo ko ens , več da po so kih delno spro vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on in des nove ure odhodov. z vlak pre dvonadstro poznavno et prihodov Vlaki bod elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na in o v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn proge, kot lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob vinskega jih pozzgodovaterpolisti 21.15 in 22. e linije namo v tem delu Kamnik) trenutka so postali (Ka so se ude ki 15 ležili tudi ter Evr dos mn ob ope ega članski pok ik– 22.18 in , jo Ljubljana) alni prva kilo met rov hitrosti do 140 ob 23.07 par, min župan Matej Sla. ki. ister za infr na uro ponujajo turo Jern astruk- ni ej vse potreb . Vla ki čakali vrst bje, raln i dire Vrtovec in geneno so udo o let. »Ka pril je železnic de in ima agojeni za invaliželeznic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo ko dov tajo olj pro za kolesa,« se z novim , ki so tnikjo je sem pripelja 1891, in se zah ,« je dejal žup je ob tem stora l podjean lem valil min Alojz Pra peljali prot vlakom tudi povesedogodk istrstvu Slovens šnikar. osemdes Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala železnikoronaviru inve ov, zdravstve železniško stic ki bodo voz tud i na som. V nem dom infrastruktu ije v tudi na zač AKTUALN ili rela ciji etek množi u se prip ro. Kam nik – O ravljajo čnega cep Aleš Sen KULTURA ljenja. Sezono bo ožetnik 45. stran treba razširiti na ML men Cop AD t in kart rnije zažive I celo leto Kamnik – Tako kot le v ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilus nih v trac štev ZADNJA drugih nja. O rezu Naš Kam ka planina il- bod ijah kon ca o ude ltatih nik je tudi v krajih po državi sep tem bra ima od Miha Kamniku mnogih obr , prostor obveščeni leženci testiran Hančič vodstvo. nov o brezplačno Vsako leto j možno Nad azov mi opremil je z ilustracijaodvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opozarimenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z . Razstav avst i Marka Anž na ven cij, razs na a nov ilustraem dom ki so dr. Julija im koronav Vsaka vas, kušenega som. Hitr u Naš Kam tava z naslovom Polca iru- gati poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, kakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna ven izvid Kamnik, nejasličarja, naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obraka da a dalje v net i strategijo trenutno testa pomeni, pri še 25-le ki preseca januarja Domu kula Wiegele ture Kam razvoja druž praviti tudi na v brisu viru tnega na ogled ta, tanč z razs ežn ostj o, nik, zaznav spletu. be. s ni no opravit test pa je mož nostjo, naarhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. in 14. lahko do osti, saj umetniki, evrs uro mer tni , oku v u pri- že interesa pa ki žbe pride lja ne zma jim idej in vese kma bodo dod tudi tni termini njka. Tud a- prim lu po testiran niškem ni i na ju. V eru poz prihodnjih na voljo tudi še v nič drugače. Kampa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE KAMNIK - KOMENDA Žale ♦ Mekinje ♦ Nevlje ♦ Podgorje Časopis Kamničan-ka ♦ Tunjice ♦ Zgornje Stranje ♦ Sela ♦ Gozd ♦ ♦ Vranja Peč ♦ Loke ♦ Šmartno v Tuhinju ♦ ♦ Zgornji Tuhinj ♦ Špitalič ♦ Motnik ♦ brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva zd Kavči č Kamnik – V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik do 23. maja izvajajo delavnico z naslovom Beremo s tačkami – R.E.A.D. Namenjena je otrokom od šestega leta starosti dalje, izvajajo pa jo psi s svojimi vodniki, ki so za to delo dodatno usposobljeni. Program otrokom pomaga izboljšati bralne in komunikacijske sposobnosti. Poteka individualno in po vnaprej dogovorjenem razporedu. Potrebna je predhodna prijava na e-naslov barbara.petrusic@kam.sik.si ali na številko 01 831 12 17. Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Ministrs tvo za infrastrukturo Jasna Paladin Komunalno podjetje Kamnik d.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik šte vilka 1 Foto: Gora v občini Kamnik. ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Testiranje v Kamnikutudi Stojimo vam ob strani skozi korake slovesa. Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 5 stran 7 stran 9 stran 16 V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedi, pradedi in brat ZAHVALA Marijan Arnež Solza te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. z Županjih Njiv 4a, Stahovica Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, znancem in sosedom za izrečene besede sožalja in podarjene sveče. Posebna zahvala g. župniku, pevcem kvarteta Krt za pozorno izbrane pesmi in igranje pri obredu. Hvala Tomažu za zaigrano pesem slovesa in ge. Mari Mlakar za govor. Hvala tudi gasilcem za lepo pripravljen nagovor, častno stražo in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti! Žalujoči vsi njegovi Marec 2022 ZAHVALA Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila – za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo do tebe se bo polnila. V mesecu marcu nas je zapustil predragi mož, ati in dedi Anton Zamljen z Županjih Njiv Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in svete maše. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta D1 za zdravljenje in oskrbo v zadnjih mesecih. Posebna zahvala nečaku Franciju Koželju za poslovilni govor, vsem nosačem, kvartetu Grm, trobentaču Marjanu Sitarju in gospodu župniku Gregorju Šturmu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsa toplina, ljubezen in skrb za družino bodo za vedno ostale v naših srcih in mislih. Žalujoči: žena Neža, hči Hermina in sin Marjan z družino 24 urna dežurna služba 041 634 948 Izžrebani nagrajenci nagradne križanke, objavljene v časopisu Kamničan-ka dne 1. aprila 2022 z geslom ANTON MESO KAMNIK, so: 1. nagrado, darilni bon v vrednosti 15 EUR, prejme Nada Volgemut iz Domžal, 2. nagrado, darilni bon v vrednosti 10 EUR, prejme Mateja Jenc iz Kamnika in 3. nagrado, darilni bon v vrednosti 5 EUR, prejme Roman Sušnik iz Cerkelj na Gorenjskem. Nagrajencem iskreno čestitamo. V 82. letu starosti se je poslovil ZAHVALA Marko Costa Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Čeprav spokojno spiš, v naših srcih in spominih še naprej živiš. Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja. Hvala g. Pavletu Juhantu za lepo opravljen cerkveni obred, Planinskemu društvu Bajtar Velika planina, uslužbencem KPK Kamnik in Društvu upokojencev Kamnik. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. V 70. letu starosti nas je zapustila ljuba žena, mami, mama, tašča in sestra Žalujoča partnerka Mojca J. Mušič Kamnik, april 2022 Fani Pančur rojena Osolnik, iz Zgornjega Tuhinja ZAHVALA Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter darove za svete maše in cerkev. Hvala zaposlenim na oddelku KO za abdominalno kirurgijo v UKC Ljubljana. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za izbrane in lepo zapete pesmi, trobentaču in ge. Ivi Bajde za prebrane besede slovesa ter vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Počivaj v miru. Samo en gost je, ki še mora priti. Ne bo povedal, ob kateri uri, ne bo zahteval jesti in ne piti in samo tiho bo zaklenil duri. (Alojz Gradnik) Tako je v 75. letu po težki bolezni Gospod zaprl duri zemeljskega življenja Vsi njeni April 2022 Fani Slapnik iz Zagorice nad Kamnikom ZAHVALA Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Hvala župniku Gregorju Šturmu in duhovniku Boštjanu Dolinšku za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Lojzetu Riflu za ganljive besede slovesa, pevcem kvarteta Grm in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) V 90. letu se je tiho od nas poslovil naš dragi brat in stric Vsi njeni Peter Malež Verovškov Peter iz Košiš Zahvale, osmrtnice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter darovane sv. maše. Posebna zahvala duhovnikoma Luki Demšarju in Francetu Urbaniji za lepo opravljen pogreb, nosačem, nečaku Valentinu Zobavniku za poslovilni govor ter pevcem kvarteta Grm za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si V knjižnici Beremo s tačkami Žalujoči: sestri Angelca in Pepca z družino ter drugo sorodstvo April 2022 16 petek, 6. maja 2022 Stoletnica gorskih reševalcev Dobrodelni večer Člani Lions kluba Kamnik so na dobrodelni večerji zbirali denar za begunce iz Ukrajine. Jasna Paladin Dvaindvajsetega junija 1922 so v Kamniku ustanovili t. i. rešilno skupino, kar danes velja za uraden začetek organiziranega reševanja v gorah. Aktivnosti in novosti ob praznovanju pomembnega jubileja so v GRS Kamnik pred nedavnim predstavili na novinarski konferenci, ki so jo pripravili v novih prostorih. Pridobili so jih z obnovo objekta na severnem delu nekdanje kamniške smodnišnice. Aleš Senožetnik Kamnik – Dela sicer še niso v celoti zaključena. Notranjost so že obnovili, čaka pa jih še ureditev fasade in okolice skupaj s pristajalnim prostorom za helikopter ter ureditev vodovoda do parcele, ki ga bo zagotovila Občina Kamnik. Po oceni predsednika GRS Kamnik Sreča Podbevška sta zaključeni približno dve tretjini predvidenih del, obnova pa jih je doslej stala približno 250 tisoč evrov. Lani so izčrpali vsa sredstva iz sklada, ki je bil v ta namen ustanovljen leta 2014, s sofinanciranjem pa jim je pomagal tudi Urad za zaščito in reševanje. Ocenjujejo, da bodo za dokončanje vseh del potrebovali še približno 115 tisoč evrov, zato bodo nadaljevali tudi zbiranje donacij. Donacijo je guvernerju Lions districta Slovenija Ninu Maletiču predala predsednica Lions kluba Kamnik Barbara Novak. / Foto: Barbara Božič tudi z okusno hrano, za katero so poskrbeli kuharski mojstri gostilne Repnik, in glasbo, za katero sta poskrbela pevka Branka Božič in pianist Miha Klemenc. Glasbena šola Kamnik Eno večjih društev Uradno odprtje prostorov načrtujejo septembra in bo predstavljalo pomemben mejnik v dolgi zgodovini društva, ki tako po številu članov kot tudi po velikosti območja, na katerem posredujejo, velja za eno večjih v Sloveniji. Kamniško društvo danes šteje 58 članov, od tega je osem zaslužnih, imajo pa še pet izrednih. Kot je povedal predsednik Srečo Podbevšek, so imeli lani v svojih vrstah 35 reševalcev z licenco in tri pripravnike, pred časom pa sta se jim znova pridružila še dva, ki sta bila v minulih letih manj aktivna, tako da imajo na razpolago 40 reševalcev, ki lahko pomagajo pri nesrečah v gorah. Veljavna zakonodaja jim sicer priznava financiranje zgolj za 28 reševalcev, kar je po mnenju predsednika premalo, prav tako pa bo tudi na nacionalni ravni ponovno treba premisliti o njihovem statusu. Glasbena šola Kamnik razpisuje prosta mesta za vpis v šolsko leto 2022/2023 za naslednje inštrumente: violina, violončelo, trobenta, rog, pozavna, evfonij, tuba, klavir, orgle, kljunasta flavta, flavta, klarinet, saksofon, oboa, tolkala, diatonična harmonika, harmonika, kitara, citre, petje in balet. K vpisu vabimo otroke od 7. leta starosti dalje. Za vpis bo treba opraviti sprejemni preizkus glasbenih sposobnosti. Sprejemni preizkusi bodo 20. in 21. maja 2022 v prostorih glasbene šole v Kamniku. O točnem datumu in uri preizkusa bodo vsi prijavljeni obveščeni po e-pošti. K vpisu na program petje vabimo učence od 15. leta starosti dalje oz. tiste, pri katerih je mutacija glasu že zaključena. Vpis v programe predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica in plesna pripravnica bo potekal v istem obdobju do zapolnitve mest, ker ti programi nimajo sprejemnih preizkusov. V program predšolska glasbena vzgoja vpisujemo otroke, stare 5 let, v programa glasbena pripravnica in plesna pripravnica pa otroke, stare 6 let oz. tiste, ki se v šolskem letu 2022/2023 vpisujejo v prvi razred osnovne šole. Programi in inštrumenti naše šole bodo podrobneje predstavljeni na dnevu odprtih vrat 11. maja 2022 ob 17. uri v Vremšakovi dvorani Glasbene šole Kamnik. Po uvodni predstavitvi šole se bo mogoče sprehoditi po naših prostorih in si ogledati, kako poteka pouk. Veselimo se vašega vpisa! GLASBENA ŠOLA KAMNIK, KAJUHOVA POT 11, KAMNIK Vpis oz. prijava na sprejemni preizkus bosta odprta od 3. do 18. maja 2022 na spletni povezavi, ki bo objavljena na spletni strani Glasbene šole Kamnik. Za vse informacije smo dosegljivi na e-naslovu info@gskamnik.si in na tel. št. 01 830 34 30. Foto: Aleš Senožetnik Vrhpolje – Tokratni dobrodelni dogodek so 8. aprila pripravili v gostilni Repnik in ga poimenovali Dobrodelni pomladni večer. Zbranim sta se pridružila tudi guverner Lions districta Slovenija Nino Maletič, ki je v nagovoru pozdravil prizadevanja Lions klub Kamnik, tako za sodelovanje z lokalno skupnostjo kot za skupno dobro, in župan Matej Slapar, ki se je kamniškim lionistom zahvalil, da so do sedaj pomagali že mnogim ustanovam, družinam in posameznikom. S pomočjo donacij udeležencev so zbrali 1500 evrov. Denar bodo delno namenili v fundacijo Lions districta, ki sredstva posreduje organizaciji Lions na Poljskem, delno pa beguncem, ki so prišli v kamniško občino. Večer je minil v izjemnem duhu sodelovanja in zavedanja, da povezani lahko naredimo več, obogaten pa je bil Predsednik Srečo Podbevšek v novih prostorih »Ob zahtevnih službah, ki jih opravljajo naši člani, je danes težje zagotoviti primerno skupino, ki se bo lahko odzvala klicu, zato pa tudi potrebujemo več licenciranih reševalcev, da lahko zagotovimo intervencijsko ekipo za reševanje,« je pojasnil Podbevšek in ob tem poudaril, da se število obiskovalcev gora povečuje, s tem pa tudi število intervencij. Lani so jih denimo opravili 49, pri 21 je sodeloval helikopter, v drugih primerih pa so se morali v gore odpraviti peš, pogosto v slabih vremenskih razmerah. Začetki z Bosovim Tinetom in brati Erjavšek Tako kot pred sto leti pomoč planincem v gorah še danes temelji na prostovoljstvu usposobljenih gorskih reševalcev. Zgodovino reševanja v kamniških gorah je podrobneje predstavil France Malešič, častni član društva. Za začetek organiziranega reševanja v gorah na kamniškem velja 22. junij 1922, ko je bila na priporočilo Planinske zveze Slovenije formalno ustanovljena t. i. rešilna skupina, čeprav so Kamničani predvsem po zaslugi Valentina Člani GRS Kamnik / Foto: arhiv GRS Kamnik Slatnarja, znanega po imenu Bosov Tine, in bratov Erjavšek ob nezgodah posredovali že prej. Prvi načelnik skupine je postal Maks Koželj, vodil pa jo je France Erjavšek. »Erjavški so bili ves čas na voljo, pomagali pa so jim tudi bratranci in prijatelji. Najpomembnejše pa je bilo to, da od leta 1922 v primeru nesreče v gorah za reševanje ni bilo več treba iskati ljudi po hišah,« je o začetkih povedal Malešič. Aktivnosti ob stoletnici Kamniški reševalci ob stoletnici pripravljajo vrsto aktivnosti. Tajnica društva Irena Mušič Habjan poudarila osrednjo prireditev, ki jo načrtujejo 17. junija v Domu kulture Kamnik. Jeseni bo izšel jubilejni zbornik, septembra pa bodo z Medobčinskim muzejem Kamnik na gradu Zaprice pripravili fotografsko razstavo o razvoju gorskega reševanja na Kamniškem. Načrtujejo še prenovo spletne strani in organizacijo delavnice o varni hoji v gorah, sodelovali pa bodo tudi na več drugih dogodkih in usposabljanjih v okviru Planinske zveze in Gorske reševalne zveze Slovenije.