xxxxxxxxxx ljOOOOOOOOOC lOOOOOOOOOO KXshWws ÖOwMMWsW juuuuüuuuuuSuuu Sooooooooowöw QwvrovvvwwsX V.’.V.V.V.’.V.V .......•••*/*• .v.y.-.v. 1111* iEBE liilÄÄ mmm mämm •v.vSäm*:*: vlvlvlv/ beton projekt, d.o.o. fc mm mm Zagorje ob Savi cesta 20. julija št. 2/c 6141 0 Zagorje ob Savi (0601)61-308,62-096 (0601)61-354 '•♦•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••♦••♦••••••••••••••••••••••••••••••••••e '•♦••♦♦♦•••♦♦•♦♦♦•♦••••♦♦♦♦♦•••♦♦•♦•••♦♦♦♦•♦♦♦♦♦•♦•♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦••♦♦♦♦♦••♦••♦♦♦••♦••♦•••e • ♦ ♦ ♦ ♦ «*•*•*#*••**'**•*• y****2*2*2*2***2**#2*e#**Z#**2******s**2*Z**#****I*******Z***Z*Ie******Iw***w***#******************************I***************Ie*****e******l*************************I****#******I*e#**********I*I#**e************e ::::::::::::::::: mm .1181 ■ .v.v.v/.v.v. x*x*::x:x:: .w.v.v.v.y. ••••••••••• ■ Ix;: 1 | Opis dejavnosti -izdelava tehnične dokumentacije (idejnih projektov, projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, projektov za izvedbo, projektov izvedbenih del za vse vrste objektov nizkih in visokih gradenj). -Storitve individualnim naročnikom (novogradnje in adaptacije stanovanjskih in poslovnih objektov, delavnice za trgovinsko in storitveno obrt, počitniške hišice, vse vrste gospodarskih objektov). -Strokovni nadzor vseh naštetih objektov -Geodetske storitve (snemanje terena, izdelava situacij, zakoličba objektov...). v inženirski projektantski ekipi so zaposleni strokovnjaki s področja gradbeništva, strojništva, elektrotehnike in geodezije ter zunanji sodelavci s področja arhitekture. S strokovno ekipo pokrivamo vse vrste zgoraj naštetih dejavnosti tako s strani projektiranja kakor tudi nadzora. Poslujemo v poslovni stavbi nekdanjega Betona na cesti 20. julija 2/c (v iv. nadstropju). TRUDIMO SE, DA BI BILE NAŠE STORITVE KAKOVOSTNE, ROKI ZA IZDELAVO PROJEKTOV ČIM KRAJŠI, CENE KONKURENČNE. im *1 lili * *$1 :XvXyXyvX • •••••••• •jaumal • •••••••• »j ■"*' • •••••••• • |V*V*V»V»VVi>| |*e*»*e*e*e*e*e*#*#*Ve"eee • •••••••• •je,e," ........... • *»*»*»%*»*»*»*»*»*«V",“, •.v/.v.v.v.jv.' XvXvXX#:-: :-XvX-Xv:»:-v.v.v.v.v. v; ?x::¥x¥xfe ■ ■■■■■■■■■j,. IMstop UVODNIK Neodvisnost je draga zadeva. Tega se močno zavedamo tudi v Uredništvu našega časopisa. Doslej za izhajanje Zasavca nismo prejeli niti dinarja pomoči. V zagorski skupščini so sicer sprejeli sklep, da bodo novemu časopisu pomagali shoditi s finančno inekcijo. Na zadnjem sestanku uredništva pa smo sklenili, da zaradi neodvisnosti in svobodnega dihanja novinarjev pomoč hvaležno odklonimo. Predlagamo, da občina denar, ki" je bil namenjen za Zasavca (gre za nekaj več kot 200 tisoč dinarjev), namensko uporabi za kakšno koristno stvar. Gornje trditve so tudi nekakšen odgovor bralcem, ki so nas karali, ker ne ražložimo podrobneje, zakaj dražimo časopis. Kaj naj pišemo, dovojj je že pogled na to, po koliko ste kupovali marke pred mesecem dni in koliko morate odšteti za njih danes. Neodvisna informacija, ki ji ne gleda pod prste dotacijski denar, ima pač svojo ceno. Danes prvič objavljamo več prispevkov iz litijske občine. Upamo, da nas bodo bralci tudi v tem koncu za Savo sprejeli odprtih rok. Tako kot so nas že v Radečah, kjer se prav tako dogaja marsikaj zanimivega. Sicer pa, prelistajte 5. številko Zasavca v miru. Marko Plafninc Matjaž Švagan S* I' .V V.V.V/.V.V ::::xx*x> lil X*XeXvX\\ ■ •••••• •-«* - V.' - •••- • .. • ••••••■ • • • • • • • a a a a a a a • • • • a a a a*a II • ••••'••••e '.*.*•*•*•*•*•* • • • . •••»•• i#iiB .*.■.*.*.* •••••■ ■.-.v.-.-.-.-. . . Funsterc: Slovenija ne ogroža XvXvXxX Evrope, YU ali SL-B/O ni EU-B/O, Xx’*XvX\;! Koledar dogajanj, Šole, Neobvezne X|X K |X obvezne rezerve, Sramotni steber, V tujino [•*] f za vsako ceno, H rast niški direklorij, ■*V v!vivvV Sosedova kokos je znesla jajce, Zasavsko ■X*X*X-:-:-: : : smetišče?, Vesti iz Zasavja, Jetmice Vaš zelniki Darja Alauf zanika, Poslanica miru s Triglava, Naročilnica Cy.'.v.'.'.v.w v:-:-:-:-:::::: Tema: Tujega nočemo, kaj s svojim? Pogovor: Ciril Urek: Republika nam ni naklonjena. Kšajt qlevcei Milanova kost, Stanetov Sterbund. Sončna in senčna stran slovenskega marketinga, Mednarodni obrtniški sejem in Zasavje, Zdrava prehrana, Prva pot v Solo je bila vama, Anketa: Ozimnica na obroke Reportaža: Sejem bil je živ, .; Zmaji nad Zagorjem, Vesna na t; Japonskem- 2. del, Tržaški in •XXvX*X*Xy • •••••••••! V. V. *•*•*•*•*•*•*•*•"■“1 • • • ••••11 *•*•*•*•• •V«*iVi‘ •’•*•*•*•*•*•*•*•"■' *•*•*•*•*•*•*•*•*•*I1 JH 104 mm: m ___^r- , • •••••aaaaaa . • .'.•••••••■ • ••••••••• BI . • • ••••••••• • >»••••••• I J * •XMvI'WvÄ ***** *#**#*#*#B*B*B*||jC aW.V.V •"•"•*• mmm ljubljanski najdenčki na zasavskih tleh Križ kraž: Nagradna križanka Miš maš: Drobnarije, Potovanje z rožnatim slonom, Bila sem v slovanskem gradišču K S Cf t i S Evropa v Radečah, Premog tako in drugače, Zasavska podjetja spet investirajo, Ponudba trgovcem in gostincem, Potrošniško ogledalo, Prometni davki avtomobilistov, Hiranje, Brezposelnost, Mali oglasi !v!v.v.vXw . .*••••••• a a • • ••••••••■ *v mm X-:-X-X-X-H:: Žuriramo: Četrtega oktobra jv-X-x":-;'20 četvorčke, Nagradna igra: čigave aZljtrf so ,wRe’ Zasavski tolar v roke nifž. llraslničanki. Pivo je teklo..., X"X'r••••••••• • ■ •••••••aaa a^ xHx"|-.j Vx Žibret: Se pet let trener , V soboto ■rfi "* '• t- wres tudi rokomet, Kegljači in lige, Vi'!?. — kajakaški vrtec uspeSen, Kondorjeva gnezda (2) Kronično: Promet, Vse več majhnih tatvin, Auf biks Slovenija ne ogroža Evrope Mrzlica, ki je bila v preteklosti dostikrat zatočišče tistim, »ki so zmogli v različnih obdobjih zastaviti svoje človeško poštenje za uveljavitev takšnega položaja slovenskega naroda, ki bo zagotavljal v vsej njegovi neprijazni zgodovini njegov obstoj in prihodnost«, je bila drugo septembrsko soboto prizo- rišče kulturno političnega shoda Za-savčanov in Savinjčanov. Skupaj z nekaterimi drugimi gosti se jim je pridružil in jim spregovoril predsednik slovenskega Predsedstva Milan Kučan. Tokrat na Mrzlici zbrani resda niso zastavljali svojega poštenja, je pa po besedah Milana Kučana po nesmiselni julijski vojni prišel čas, ko si je mogoče tudi na Mrzlici npr. zastaviti vprašanje, kaj storiti, da se ta preizkušnja ne ponovi nikoli več. In kaj narediti za hitrejši vstop v demokratično, od sveta priznano Slovenijo. In odgovor: »Pot -ne lahka in ne kratka - pelje le preko upoštevanja evropske realnosti, njenih načel in pravil«. Izraz te realnosti je po Kučanu tudi haaška konferenca o Jugoslaviji. »Čeprav smo Slovenci tačas izven neposredne vojne nevarnosti, nam ni in nam ne more biti vseeno, kakšen bo rezplet mirovnega procesa v do konca zaostrene konflikte zapleteni Jugoslaviji,« je še dejal. Dodal je, da haaška konferenca ne more spremeniti naše trdne odločitve, da postanemo suvereni in neodvisni. O teh stvareh se Slovenci ne moremo in nočemo pogajati. In kaj potemtakem lahko pričakujemo od Evrope? Po mnenju slavnostnega govornika spoznanje, da samostojnost Republike Slovenije ne ogroža nikogar, da smo Slovenci pripravljeni izpolniti vse svoje obveznosti iz dosedanjega skupnega življenja z ostalimi narodi in da želimo le to, da bi mogli kot svoboden in samostojen gospodar na svoji zemlji odločati o svoji prihodnosti in določati svoje interese vzajemno in enakopravno z drugimi v Evropi - torej tudi z državami na tleh sedanje Jugoslavije. »Vsi potrebni formalni in dejanski pogoji so za priznanje Slovenije vzpostavljeni. Mednarodno priznanje ne glede na to, kako dolga je še pot do njega, bi Slovenijo osvobodilo pritiskov in bojazni, da ji bodo glede njene prihodnosti znova vsiljeni tuji interesi in volja,« je še menil Milan Kučan. Toda, se je vprašal nadalje, kaj nam bo navsezadnje pomagalo formalno priznanje samostojnosti, če v slovenski državi ne bomo videli varnega okvira za svoj obstoj, socialno varnost, profesionalno uveljavitev in duhovni razvoj, če ne bo znotraj nje prišlo do integracijskih sil, ki bodo utrjevale in zagotavljale politično in socialno čim bolj homogeno in trdno družbo, sposobno za spopadanje z izzivi naše zahtevne hoje v Evropo. Po njegovem nam niso potrebne nove usodne delitve in nasprotovanja, ki bodo samo na temelju lastnine vnesle v slovensko družbo nove sovražnosti in nestrpnosti. Kar Slovenci potrebujemo zdaj, je politika integracije političnih sil naroda. Demokratična, svobodoljubna in antifašistična tradicija shodov, kot je bila tokratna na Mrzlici, pa je prav gotovo spodbuda te vrste, je dejal Milan Kučan. A.H. YU ali SL-BIO ni EU-BIO Osnovna usmeritev Kmetijske zadruge Gabrovka - Dole je zdrava hrana. Takšna odločitev, ki je z naravnim jabolčnim sokom delno že tudi stvar- nost, pa prinaša ob načelni podpori kup težav. Njihov investicijski program je resda dobil pozitivne ocene tujih in domačih bank. Res je tudi, da so že začeli z vlaganji v pridelavo kmečkih jabolk in v tehnološko usposobljenost obrata Presad. Res pa je tudi, daje vsa podpora slabo otipljiva, in da ni pod vprašanjem le gojenje in predelava še drugega sadja in povrtnin, gob in podobno, ampak tudi po lastni tehnologiji izdelan Bio jabolčni sok. Domača potrdila, ki dokazujejo, da v soku ni težkih kovin in pesticidov, na evropskem tržišču nimajo več nobene veljave. Letos so Evropejci izdelali natančna pravila igre, Presad pa bi se v to druščino lahko vselil le, če bo vlada ustanovila bio-komite. Ta bi izdelal register t.i. bio-območij in prav takšnih pridelovalcev ter vzpostavil sistem nadzora. Junija so te probleme natresli republiškim organom, združenjem, zavodom in inštitutom, ki bi jih to moralo zanimati. Pred kratkim pa so s tem na svoji zemlji seznanili še Dušana Pluta. Njihovi napori so zanimivejši od številnih drugih predlogov, kako do denarja iz republiškega proračuna, ker jim je uspelo v Gabrovki izdelati zaokroženo, vsestransko zanimivo ponudbo. V Sloveniji imamo program pospeševanja razvoja demografsko ogroženih območij. Po sprejetih merilih so ta območja praviloma daleč od industrijskih centrov in zato primerna za pridelavo čiste hrane, kar jim še naprej zagotavlja čisto okolje, ohranitev krajine, prinaša pa tržno zanimive programe in perspektivo. Vlada mora torej sprejeti ustrezno zakonodajo in vzpostaviti ustrezne ukrepe. Nadalje bi moral pospeševati pridelavo in zaščititi pridelavo domačih vrst kmečkih jabolk. Pridelavo in predelavo jabolk bi regresirala s sredstvi, ki bi jih dobila z obdavčitvijo uvoženih končnih izdelkov iz jabolk. Tako bi bil v določenem času vzpostavljen krog s številnimi raznovrstnimi pozitivnimi učinki, od gospodarskih in socialnih do migracijskih in prehranjevalnih. Seveda bi se vloga države kot zaščitnice morala časovno omejiti le na čas vzpostavljanja tega cikla. Gabrovka še predlaga, ker ima lastne izkušnje in dovolj znanja, da to območje postane vzorčno za bio-pridelavo in predelavo. Na potezi je zdaj seveda vlada. Roman Rozina ZASAVC Ustanovitelj KC Delavski dom Zagorje ob Savi. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc. Člani uredniškega odbora: Dušan Kastelic. Ivana Laharnar. Manca Ocvirk. Nande Razboršek, Roman Rozina, Stane Šterbucl, Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Dušan Kastelic, Milan Derenčin. Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Prodaja: ČVEK d.o.o., Dol pri Hrastniku. Naslov uredništva: KC Delavski dom, časopis Zasavc, c. 9. avgusta 1. Zagorje ob Savi. Tel: (0601) 61-010, fax. (0601) 61-011. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Časopis je oproščen davka na promet proizvodov in storitev na podlagi mnenja Sekretariata za informacije IS SRS št. 421172 z dne 27. maja 1979. KOLEDAR DOGAJANJ ▼ 21. avgust - Deset dni je še do začetka pouka. V eksperimentalnem programu gospodinjskih storitev na zagorski srednji šoli za rudarstvo pa še kar ne vedo, ali se bo našel denar zanje. Potrebovali bi okrog 400.000 dinarjev. ▼ 22. avgust - Mineva natančno leto dni od uničujočega požara v hrastniški Steklarni. Njegove posledice je še vedno čutiti: obrnjene transportne poti za tretjino dražijo proizvodnjo. Na mestu nekdanjega pa že raste novo avtomatizirano vi-sokoregalno skladišče. ▼ 23. avgust - Tega jutra je od 8.15 do 9.54 zaprta cesta Trbovlje -Hrastnik. Pod Z-128, parkirano na parkirišču TE, namreč varnostniki opazijo sumljiv usnjen kovček rjave barve. Kot se izkaže kasneje, na srečo, prazen. Šaljivca še mesec dni po dogodku ne izsledijo. - Tačas pa Drakslerjeve četvorč-ke z Marnega obiščejo botri iz Ljubljane - iz mednarodnega podjetja Slovenijales (tudi generalni zastopnik italijanskega Chicca). Obljubijo, da bodo tako pozorni še nadaljnjih šest let. Šampanjec, ki ga - kot se za prve zasavske in četrte slovenske četvorčke spodobi - prinesejo s seboj. Je prav tako italijanski. In dober. ▼ 30. avgust - Zadnjega avgustovskega dne na Izlakah nič več ne pričakujejo gostov iz tujine. Se jih pa zato nadejajo spet naslednje leto - zlasti nizozemskih, ki so postali že njihovi stalni gostje. ▼ 1. September - Hrastničanom prinaša 26-odstotno povišanje cen toplotnega ogrevanja prostorov in potrošne vode. Še slabše se menda obeta za november. V Zagorju pa se tačas veselijo na kramarsko-živinskem sejmu. ▼ 2. september - To je tudi prvi šolski dan za zagorske »gospodinjce«, ki kljub temu, da potrebnih sredstev niso dobili niti z republike niti od občine (od te le 20.000 dinarjev), začnejo z delom. Da drugih niti ne omenjamo. ▼ 3. september - V Hrastniku se pri izvršniku sestanejo tamkajš- nji direktoiji. Združeno ugotovijo, da so na psu, da pa bodo v prihodnosti, če česa pametnega ne pod-vzamejo, na še večjem. To bodo kasneje sporočili tudi na Republiko. ▼ 4. september - Elektroele-ment odpre na Izlakah industrijsko prodajalno. V njej je mogoče po ugodnih cenah kupiti tudi blago druge kakovosti. ▼ 5. september-Zav preteklosti po krivici odvzeto premoženje se od tega datuma dalje zavzemajo tudi člani novoustanovljene podružnice Združenja lastnikov razlaščenega premoženja za Zasavje. Število zasavskih zahtev vseh vrst že presega 110. ▼ 6. September - Litijsko občino obiščeta dr. Peter Tancig in dr. Dušan Plut. S predstavniki občine in strank se pogovarjata o aktualnih vprašanjih kot je npr. proces osamosvajanja Slovenije. V KZ Gabrovka Dole jima predstavijo še bio-program. ▼ 11. september - Republiški minister za trgovino Maks Bastl pride v Litijo vprašat, kje imajo občinske blagovne rezerve. Odgovori občinskih mož ga ne zadovoljijo, zato jim napove ponovne pogovore. ▼ 12. september - v trboveljski Iskri Semicon d.d. po vseh peripetijah ustanovijo tovarniški sindikat Neodvisnosti - konfederacije novih slovenskih sindikatov in se pridušajo, da bo to sindikat, ki se ga bo vodstvo balo. V kolikor se ga že ne boji... ▼ 14. september - Zasavski in savinjski prenovitelji ter socialisti povabijo na kulturno-politično srečanje na Mrzlico Milana Kučana, predsednika Predsedstva R Slovenije, ki z balkona planinskega doma spodaj stoječim pove, da slovenska pot v Evropo ne bo niti lahka niti kratka. Nato zapoje MPZ Svoboda 2 in zaigra trboveljska godba. ▼ 17. september - Po neurad- nih podatkih Zagorjane tega dne obišče minister za notranje zadeve Igor Bavčar, ker mu le-ti menda nimajo s čim plačati 1500 naročenih novih potnih listov. A.H.. V šolah 1657 dijakov Zasavje, čeprv prostorsko majhno, je vendar uspelo organizirati mrežo srednjih šol, ki pa bi se lahko s premajhno skrbjo za njen razvoj in obstoj sesula. V Trbovljah in v Zagorju so imenovali komisiji, tudi v Hrastniku jo bodo, katerih naloga bo ohranjanje srednješolskih programov. Njihova naloga je tudi pridobiti mnenje ministrstva za šolstvo o njihovih pogledih na mrežo srednjih šol v Sloveniji in Zasavju. V Trbovljah imamo gimnazijo in ekonomsko šolo ter kovinarsko strojno šolo. V Zagorju je elektrotehniška usmeritev in gostinska šola, rudarska šola in v njenem okviru nova gospodinjska smer. Programi rudarske šole bodo postopoma ukinjeni. V Hrastniku pa se nahaja dijaški dom, kjer ne bo več potreb po nastanitvi dijakov rudarske šole, zato ga bo mogoče preurediti v druge namene. Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje je že predlagal preoblikovanje zasavskih srednjih šol, kar naj bi speljali do začetka prihodnjega šolskega leta. V Zagorju naj bi se združila gostinski in gospodinjski program. Elektrotehnična šola, ki seje leta 1983 začela postopoma preseljevati v Zagorje, naj bi se v prihodnjem letu spet vrnila v Trbovlje. Seveda ponovno obstaja inačica postopne preselitve. V Zasavju bodo morali stopiti skupaj vsi, ki jih zadeva razvoj šol ter v svojem prizadevanju najti skupen jezik Koliko učencev hodi v zasavske srednje šole: GIMNAZIJA IN EKONOMSKA ŠOLA TRBOVLJE - 671 učencev - gimnazija - V. stopnja 346 učencev - ekonomsko-komerc.tehnik V. stop. 325 učencev KOVINARSKA STROJNA ŠOLA TRBOVLJE - 354 učencev - oblikovalec kovin; preoblikovalec in spgjalec kovin; IV. 94 učencev - mehanik vozil IV. st. 72 učencev - obdelovalec kovin-skrgj .progr. 75 učencev - strojni tehnik - V. stopnja 113 učencev ELEKTROTEHNIŠKA IN GOSTINSKA ŠOLA ZAGORJE - 469 učencev - elektrikar energetik IV. stopnja 78 učencev - elektrotehnik elektronik V. st. 109 učencev - elektrotehnik energetik V. st. 62 učencev - kuhar IV. st. 134 učencev - natakar IV. st. 86 učencev RUDARSKA ŠOLA ZAGORJE (z novim gospodinjskim programom) - 163 učencev - rudarski tehnik V. stopnja 36 učencev - rudar IV. stopnja 30 učencev - gospodinjski program IV. st. 72 učencev - gospodinjski skrajšan program 25 učencev Ivana Laharnar Neobvezne obvezne rezerve V litijski občini so ostali skoraj brez blagovnih re-. zerv. Ohranili so le nekaj deset ton mesa in moke, ostalo so v začetku letošnjega leta prodali, zalog pa niso obnovili. Ravnali so proti predpisom in brez soglasja pristojnih republiških organov. O tem je tekla beseda na nedavnem sestanku predstavnikov litijske občine z republiškim ministrom za trgovino Maksom Bastlom in njegovo pomočnico Metko Oderlap. Litijani so svoje ravnanje pojasnjevali in opravičevali z velikimi in dalj časa neporavnanimi stroški skladiščenja blagovnih rezerv, z naraščajočimi manipulativnimi stroški, s težavami pri obnavljanju nekaterih vrst blaga iz rezerv, ker pri kupcih ni bilo zanimanja zanje (npr. za riž). Poleg vsega je bilo po nekaterih napovedih pričakovati, da bo vse blagovne rezerve, torej tudi občinske, po novem prevzela Republika. Predstavnika republiškega ministrstva za trgovino sta slišala tudi podatke o težavah z litijskim občinskim proračunom, kar je bilo vzrok, da so bistveno zmanjšali prispevno stopnjo za potrebe blagovnih rezerv. Vsi našteti in še nekateri drugi argumenti odgovornih v Litiji ministra in njegove pomočnice niso prepričali. Njihovo ravnanje sta ocenila kot negospodarno, posebej še, ker niti občina niti Republika nimata denarja za nakup novih blagovnih rezerv. Na sestanku so se dogovorili, da bo litijski izvršni svet ministrstvu posredoval natančne podatke o razlogih, ki so privedli do odločitve za odprodajo blagovnih rezerv, in o tem, kako je bil denar od prodaje porabljen. Zatem se bodo skupaj odločili, kaj storiti. Objekt Ojstro še kar brez strehe Poslovno-stanovanjski objekt Ojstro sredi Hrastnika še vedno sameva, nedokončan. Objekt ima vsega skupaj 2605 kvadratov, v njem naj bi se našlo prostora za približno sto družin (45 jih v prvem delu Ojstrega že stanuje), medtem ko bi se na 1500 kvadratih nahajali poslovni prostori. Toda sredstev za dokončanje občina nima, niti jih nimajo tamkajšnja podjetja. Le-ta so vsa leta gradnje za objekt namenjala povprečno 4,5-odstotno prispevno letno stopnjo. Po spremenjeni zakonodaji so s tem prenehala. Sredstva, ki v ta namen v Hrastnik prihajajo z Republike sedaj, pa dosegajo le tretjino tistih, ki sojih v Hrastniku uspeli zbrati s prispevno stopnjo. Da bi objekt zaključili, bi potrebovali 70 milijonov dinarjev (po julijskih cenah), za samo streho (objekt tudi pokrit še ni) pa bi morali odšteti okrog 35 milijonov. Doslej je IS denar iskal pri zasavski Ljubljanski banki in na ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora v Ljubljani. Toda nihče tolikih sredstev ne premore. V primeru, da denarja ne bo mogoče dobiti od niko- der, bo hrastniški izvršni svet Skupščini prisiljen predlagati ponovno sistemsko zbiranje sredstev za dokončanje Ojstrega. a.H. Z- Sramotni steber Ne še tako davnega leta 1979 je bila v Zagorju zgrajena in slavnostno odprta glavna avtobusna postaja, ki sojo takrat nekateri imenovali kar »letališče«. S svojo drzno obliko in snežno belino je na-' šla svoje mesto celo na nekaterih razglednicah Zagorja. Na žalost pa je zagorski zrak storil svoje in njeno belino so zamenjali sivi odtenki. Še več. Z vseh kovinskih delov, ki jih veselo najeda rja, dež pušča po stenah rjave proge in kmalu tudi napisa »avtobusna postaja« in »Zagorje« ne bosta več vidna. Da pa bi bila zmeda popolnejša, je najemnik ^ dela zgornjih prostorov le-te spet prebarval v snežno belo, se opremil z bleščečim napisom in slučajni sprehajalec je zvečer prepričan, da gre bolj za trgovski center kot za postajališče. Zanemarjeni so tudi peroni. Stene ob njih so polne ljubezenskih izjav, pošiljanj koga kam in podobnih izlivov nesrečnih zasavskih duš. S stropa ob dežju kaplja, ponekod pa je lesen strop nad peronom že odpadel. Zdaj se tam nabirajo razne plesni in zametki kapnikov. Nekatere table, ki označujejo peron, so prav tako odpadle in ker so oznake na cesti že dolgo nevidne, danes le še veliki oljni madeži označujejo, kje največkrat stoji avtobus. Zato pribijamo na sramotni steber Avtobusni promet SAP Zagorje, ki je dodobra zanemaril svojo stavbo, saj bi jo lahko z rednim vzdrževa-, njem in čiščenjem ohranil v ponos Zagorjanom ‘in v prijeten spomin tistim, ki mimo samo potuho- J.R. Še vedno iz sramotnega stebra nismo sneli lju-bljankega Cestnega podjetja in hrastniškega izvršnega sveta. Prvega smo pribili zaradi nemogočega obnašanja in počasnega dela na gradbišču magistralne ceste Hrastnik - Dol, drugega pa zato, ker ni sposoben doseči, da bi se najpomembnejša cesta v občini hitreje uredila. Na stebru , bosta visela toliko časa, dokler ne bo cesta po Br-, 1 niči povsem urejena. M.P.; V tujino za vsako ceno Še ni tako dolgo, ko smo se skoraj pridušali, da po vsej sili z našimi izdelki na tujih trgih ne bomo nastopali. Danes, v času, ko nam gre za nohte, smo hitro pozabili na te vrste zaklinjanja. Izvažamo, če le moremo, saj je domači trg pretesen. Stari mački, se pravi, kolektivi, ki že več let sodelujejo v mednarodni menjavi, so si pri svojih stalnih in drugih kupcih ustvarili določene prednosti, zaupanje. Kljub temu pa se morajo zmeraj znova dokazovati in potrjevati. Novejši izvozniki se morajo hitro prilagajati, spoznavati zakonitosti tujih trgov in marsikdaj pogoltniti prenekatero grenko. Prodajajo tudi pod ceno, a denar, ki ga tam zaslužijo, je zanesljiv. Zanesljivost pa je danes pri nas, če gre za plačevanje blaga, skoraj toliko vredna kot blago samo. Zasavje in njegovo gospodarstvo danes v tujini iztržita okoli 45 milijonov dolarjev. Sem niso vštete Rudisove storitve. V prvem polletju smo izvozili v vrednosti 22,7 milijona dolarjev, kar je v Hrastniku 14,1, v Zagorju ob Savi pa 26,7 odstotkov več kot lani. Le v Trbovljah so v krepki zamudi v primerjavi s prejšnjim letom. In nič ne kaže, da ga bodo ujeli. Letos se nekaj podjetij še dosti bolj intenzivno vključuje na tuje trge. Izlaški Elektro-element je do teh poznih septembrskih dni prodal na tiye za 19 milijonov mark. Skupaj s trboveljskim Ipozom sta edina naša izvoznika, ki komajda izpolnjujeta naročila tujih kupcev. Razmerje med izvozom in uvozom se letos izrazito izboljšuje v korist prvega. V celoti vzeto smo za 56 odstotkov manj uvozili kot izvozili. Če primerjamo ta podatek z republiškim, smo v veliko ugodnejšem položaju, saj je republika pokritost uvoza z izvozom le 90,1-odstotna. Vendar je rezultat manjšega nakupovanja na tujem tudi posledica manjšega investiranja v zasavskih občinah, ker letos skorajda ne kupujemo nobene nove opreme v drugih državah. Vendar zasavsko gospodarstvo še vedno premalo izvaža, saj je delež izvoza v doseženem dohodku še vedno sila skromen. Milan Vidic Izgube kot stara zadeva Tako so polletne rezultate zasavskih podjetij ocenili pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnice v Trbovljah, saj so v trboveljskem gospodarstvu v tem času ustvarili za 474.200 tisoč dinarjev izgube, v Zagorju 13.300 tisoč in v Hrastniku 12.400 tisoč dinarjev. Toliko večja izguba trboveljskih podjetij gre na rovaš izključitve zagorskega in hrastniškega premogovnika iz gospodarstva obeh občin in priključitev trboveljskemu. V Trbovljah je tako od 90 podjetij, kolikor jih je SDK predložilo obračune, z izgubo poslovalo 62,4 odstotka vseh zaposlenih ali 6397 delavcev v 28 podjetjih. Akumulacija je v tej občini mar\jša od izgube za 13,5-krat, v deležu slovenskega gospodarstva pa predstavlja trboveljska izguba približno štiri odstotke. Število obračunov, ki jih je v tem polletju prejela SDK, je precej večje kot doslej. Povečalo se je na račun zasebnikov, ki pa k rezultatom gospodarjenja v vseh treh zasavskih občinah prispevajo zelo malo: v Trbovljah npr. le pet odstotkov od celotnega prihodka. Prav tako le malo pripomorejo k večji zaposlenosti. V Trbovljah dela v zasebnem sektorju po polletnih podatkih le 30 delavcev (v 44 podjetjih), v Zagorju 68 (v 40 podjetjih) in v Hrastniku 23. Zasebnih podjetij, ki so predložila svoje obračune, pa je tu 27. V Zagoiju več kot polovica teh podjetij ne zaposluje nobenega delavca, v Hrastniku pa je takih celo 20 podjetij (od 27). Največ izgube odpade v Trbovljah na rudnike in elektrogospodarstvo (kar 74 odstotkov), v Zagorju na gradbeništvo in v Hrastniku na industrijo ter rudarstvo. A.H. Morda več gostov v letu 92 Tako vsaj upajo v hotelu Medijske Toplice na Izlakah po tistem, ko so z agencijo OAD, ki jim z Nizozemske že nekaj let vodi stalne goste, in s Kompasom iz Ljubljane podpisali predpogodbo že za prihodnje leto. Kot ocenjujejo, bo uspeh že, če se vrnejo samo ti gosti. Kajti letos so prav na njihov račun izgubili okrog 150.000 nemških mark. Teh niso mogli nadomestiti niti domači gostje, ki jih je bilo precej, zlasti v juliju in avgustu. A.H. Javna razprava Hrastniški direktorij V Hrastniku so se sestali direktorji tamkajšnjih podjetij s člani občinske vlade. Ne prvi ne drugi niso povedali veliko spodbudnega, jezo pa so sprostili na račun tretjega, republiške politike. Vsi so se odločno izrekli proti paketu zakonov o privatizaciji, ki da uzakonja državno krajo. Dogovorili so se tudi, da bodo o tem še kakšno rekli, če seveda ta zakonodajni vlak ne bo že prej odpeljal. Nezadovoljni so tudi s politiko spodbujanja izvoza, ki se za večino spreminja v edino možnost. Domača denarna nedisciplina in zapiranje trgov v jugoslovanskih republikah jih sili v izvoz po vsej sili in ne glede na ceno. Naraščanje brezposelnosti in pomanjkanje dela, kar seveda napoveduje še nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih, se je strnilo v spoznanje, da potrebujejo drugačno zaposlovalno politiko. Čeprav se gigantskemu programu Vlastek niso odpovedali, pa je verjetno tudi zagovornikom le-tega jasno, da iz te moke ne bo kmalu (in če sploh kdaj) kruha. Projekt kljub vloženemu trudu še ni shodil in glede na zanimanje republike zanj tudi ne bo. Bi se pa čas in denar ter energija, vložena vanj, zagotovo že začeli vračati, če bi jih vložili v drobne načrte. R-R- Na sliki: Ostanek Lisce pred prenovo. Foto: Branko Klančar Podprta Lisca bo prenovljena Zagorski »britof« Že v eni prejšnjih številk Zasavca ste lahko prebrali, s kakšnimi težavami in problemi se srečujejo na zagorskem pokopališču. Podtalna voda jim namreč povzroča veliko nevšečnosti. Kljub že začetim delom, ki pa so se zaradi pomanjkanja morala na žalost prekiniti, je stanje na pokopališču in okoli njega zares že na meji dopustnega. K sreči je Zagorjanom le uspelo najti rešitve in pričakujejo, da bodo drenažna dela končali predvidoma novembra letos. Hkrati pa na občinskem Sekretariatu za varstvo in urejanje okolja pravijo, da naj občani posredujejo svoja mnenja in ideje o primerni lokaciji za novo pokopališče. Znano je namreč, da veliko več zmogljivosti sedanje pokopališče nima. B.M. Ogrevanje Zagorja s plinom Da bi leta 1996 Zagorjani pozimi dihali bolj svež zrak, naj bi z gradryo načrtovanega plinovoda pričeli že čez dva meseca. Te dni so v Delavskem domu razgrnili osnutek lokacijskega načrta za oskrbo Zagorja z zemeljskim plinom. Ta prikazuje potek plinovoda, njegove zmogljivosti in ostale potrebne tehnične podatke. Občani Zagorja naj bi v mesecu dni povedali svoje pripombe, zbiral pa jih bo Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora zagorske občine. Tu bodo tudi vsi, ki bodo pri ogledu naleteli na kakršnokoli vprašanje, našli najhitrejši odgovor. I.L. Pod Ruardijem v Zagorju nastaja iz porušene Lisce nov objekt, ki ga v okviru podjetniškega programa v sodelovanju z Agencijo za razvoj iz Zagorja postavlja podjetnik Janez Golob iz Trbovelj. Tu bo prostor za kovinskopredelovalno industrijo, kar je tudi glavna dejavnost Rotexa. Zaposlenih bo dvanajst delavcev. Izdelovali bodo okovje za stavbno pohištvo. Podjetnik je zadovoljen z objektom, saj je razen strehe ostal v dobrem stanju. Zanj pa je izjemno zanimiva tudi lokacija, ki je v centru Slovenije in omogoča ugodne povezave na vse strani. Ostanki Lisce so lastnika stali 200.000 DEM z odplačilno dobo desetih let. LL. Sosedova kokoš je znesla jajce Dnevi so se že opazno podaljšali in ob večerih ostaja vse več časa za dejavnosti, ki jih v poletnih mesecih nikakor ne bi počeli. V knjižnicah se poveča povpraševanje po knjigah, časopisi gredo bolje v denar, vse to pa v večernih urah zasenči magična moč televizijskega ekrana in gorje vzdrževalcu pretvornika, če prav sredi najbolj zanimive oddaje pretvornik odpove. Kabelska televizija naj bi tovrstne zadrege preprečevala, hkrati pa, in to je v treh zasavskih dolinah zlasti aktualno, naj bi tudi povečala ponudbo programov. Novost je nekaterim krajem res prinesla nekaj novih oken v svet. Kabelsko televizijo so postavili na Izlakah, v Trbovljah, kjer omrežje tudi širijo, v Radečah ... V Hrastniku pa se ta možnost ni prijela. Se SZDL je pred leti začela akcijo in je tako najprej ugotavljala, koliko ljudi bi sploh bilo pripravljenih prispevati svoj denar za napeljavo kabelskega omrežja. Ugotovitve načrtovalcev očitno niso zadovoljile. Zato so se letos v Hrastniku odločili ponoviti anketo in tokrat so ugotovili, da se le okrog tisoč družin na različnih koncih občine zanima za takšen sprejem televizijskih signalov. Največ interesentov je na Logu, a še tam so razpršeni. Skupnost krajevnih skupnosti zdaj skuša skupaj z izvajalcem. podjetjem Meglič iz Ljubljane, ugotoviti, koliko bo potrebno vsaki družini prispevati za napeljavo. Laični izračun kaže. da zadeva ne bo ravno poceni. Naročniki naj bi zanjo odšteli približno polovico vrednosti satelitske antene, to je med 500 in 600 markami v dinarski protivrednosti in v več obrokih seveda. To pa je cena, ki v teh časih vse bolj govori v prid trditvi, da v Hrastniku prav kmalu še ne bodo gle- dali desetih in več programov, kolikor jih ponuja kabelska tv. Medtem pa v Trbovljah počasi, a vztrajno širijo kabelsko omrežje. 902 priključkom v novih soseskah OR-75, Vrtnariji, blokih pod IBT-jem in Salla-uminesu naj bi se v treh mesecih priključili novi v naselju Dom in vrt. nato pa bodo postopno kable vlekli naprej po dolini do Trga revolucije in Šuštarjeve kolonije. Priključek je vreden 300 DEM za stanovanja v blokih in 500 DEM za individualne hiše. Naročniki lahko spremljajo 10 programov in med temi je tudi za marsikoga posebno zanimiv trboveljski program. V okviru Kulturnega društva Svoboda 2 ga dela trojica zagnancev: Brane Arenšek, Dušan Renko in Stan Šinkovec. Oddajajo vsak dan od 18. ure naprej. Program TV Trbovlje Do 20-tih vrtijo lokalna obvestila in reklame, nato pa sledi ob ponedeljkih slovenski film, ob torkih in četrtkih tuji film, ob petkih je nadaljevanka, sobotni program pa je rezerviran za otroški in mladinski program. Ob sredah imajo kontaktne oddaje v živo, pri katerih vneto sodelujejo gledalci in v prihodnje naj bi imeli tudi več športnega programa. »Prve izkušnje so pokazale, da ljudje na malih zaslonih pogrešajo novice in zanimivosti o svojem kraju in njegovih ljudeh,« pravi eden od ustvarjalcev Brane Arzenšek. »Zato jim skušamo ustreči, čeprav' se zavedamo, daje televizijski program zahtevno delo.« »Pa tudi naporno je vsak dan oddajati,« doda Dušan Renko. »Moram pa reči, da se je veliko gledalcev že navadilo na nas in če kakšen dan ne bi oddajali, si naslednjega dne ne bi upal na cesto.« Podoben program so pred kratkim lahko spremljali tudi Litijani. Vendar tam nimajo kabelskega omrežja in je zato skupina amaterjev oddajala preko oddajnika, ki so ga Litijani zgradili za spremljanje programa koprske televizije. Za kaj takšnega pa so seveda potrebna dovoljenja in zdaj to urejajo. Na oddajanje svojega programa se pripravljajo tudi na Izlakah, kjer imajo kabelsko televizijo z 9 programi (v kratkem naj bi jih bilo 11) že nekaj let, priključenih pa imajo 200 sprejemnikov. V Radečah je naročnikov precej več, kar 767 so jih našteli. Spremljajo lahko štiri programe slovenske in hrvaške televizije ter pet programov tujih televizijskih postaj. Ponudba tujih programov se bo po izjavah vzdrževalcev kmalu razširila na vse programe, ki se dobijo preko satelitov Astra 1 in 2. Vse je tudi pripravljeno za poskusno oddajanje domačega, lokalnega programa, ki naj bi bil predvsem informativen. Pa tudi zabave naj ne bi manjkalo. To seveda ne bo zastonj in porabniki naj bi zanj vsak mesec prispevali po 33 šilingov, v dinarski protivrednosti. Trenutno Radečani plačujejo za vzdrževanje sistema kabelske televizije po 33 dinarjev. Tako po Zasavju torej skušajo ujeti korak s časom na področju najmlajšega medija. Pri tem je zlasti zanimivo to. da so veliko bolj uspešni v krajih, kjer so se del lotili brez dolgotrajnih priprav in odlašanja. Stane Šterbucl KAJ, KJE, PO ČEM? V ZASAVSKEM OGLASNIKU VSAK DRUGI PETEK BREZPLAČNI MALI OGLASI! UREDNIŠTVO: PAPIRNA GALANTERIJA S TISKOM Valvazorjev trg 9 a, 61270 LITIJA, tel.: (0601) 881-843 'N Bolnišnica brez rentgena Bolnišnica brez rentgena je kot telo brez življenjsko potrebnega organa. V trboveljski im^jo dva takšna aparata. Dvajset let je za te vrste aparaturo predolga doba. Okvare se ponavljajo in popravila na koncu niso več mogoča. Republiški inšpektorat za zdravstvo je uporabo enega od aparatov že prepovedal. Nakup novega je torej neizbežen. Vodstvo bolnišnice je naslovilo vloge vsem revirskim občinam, da bi pomagale s sredstvi. Pristavimo še podatek, da sodoben Phi-'lipsov rentgenski aparat, ki ima življenjsko dobo dest do petnajst let, stane 900.000 DEM. I.L. Praznik KS Podkum V mesecu septembru praznuje krajevna skupnost Podkum že 17. obletnico. V tem obdobju se je marsikaj spremenilo, zrastle so nove hiše in še kaj. V nedeljo, 15. septembra, so tako kot vsako leto. priredili krajši kulturni program, na katerem so sodelovali recitatorji, učenci osnovne šole Podkum, zapeli so člani Vesne, svoje zvoke pa je prispeval tudi Delavski pihalni orkester iz Zagorja. Sicer pa so letos zaključili z napeljavo telefona, s katero so začeli že pred devetimi leti. Dobili so ga lahko vsi krajani, tudi v najbolj oddaljenih krajih. Velika zahvala pri vsem tem pa gre uslužbencem PTT. Krajani, ki jih je okrog 800, in vsi, ki se odpravijo v Podkum, se vozijo po zares neudobni cesti. Projekt ceste Zagorje - Podkum je sicer končan, velik problem pa bo z zbiranjem denaija. Vsekakor bo potrebna večfazna gradnja zaradi zahtevnega območja. Ob veliki želji krajanov po kulturnem delovanju je nujno potrebna obnovitev kulturnega doma, hkrati pa imajo še eno veliko željo: novo igrišče, seu je sedanje kratko malo neuporabno. Načrti so že narejeni, vse pa se zopet zatakne pri denarju, ki ga v krajevni skupnosti, razen za nujne funkcionalne stroške, ni. Elektriko imajo v vseh hišah, nekaj več problemov pa je z vodo, saj ima večina hiš svojo vodo. Borut Markošek V Radečah še precej dela Letošnja jesen je še kako pomembna za nadaljnji razvoj mesta ob Sopoti. Izteka se samoprispevek in vprašanje je kako naprej. Denarja za komunalni in ostali razvoj je vse manj, potreb vse več. Znano je, da je bilo po obsegu in pomenu največ nalog vezanih na objekte HE Vrhovo in pomenijo sestavni del celotnega urejarya območja. Poleg tega so Radeče v minulem obdo- bju dobile sodobno telefonsko centralo, uredilo seje nekaj cestnih odsekov, vodovodi, zgrajen je bil kolektorski sistem za komunalne odplake do vplivnega območja HE Vrhovo, kabelska televizija, nadaljevala se je izgradnja zdravstvenega doma in podobno. Seveda je ob tem ostalo vrsto odprtih vprašanj. Železniško postajališče Radeče se prenaša kot štafeta iz mandatav mandat, med cestami je najbolj pereč problem cest v Jelovo, Dobravo, Brunško goro, cesto proti Hrastniku za Savo in cesta v Loko. Nekgj bo narejenega še letos, ostalo pa nujno v prihodnje. Med komunalnimi objekti bo v ospredju plinovod, predvsem mestna mreža, komunalna čistilna naprava, prestavitev bencinskega servisa (dogovori o tem so s Petrolom že stekli), odlagališče komunalnih odpadkov in pokopališče. Vprašanje je, kje dobiti denar za vse omenjeno. Delna rešitev je nov samoprispevek, ki pa bo sam po sebi premalo za uresničitev omenjenih nalog. Širša skupnost nima denarja, gospodarstvo pa je v stanju, ko skrbi le še za svoje preživetje. V KS ocenjujejo, da bo vendarle potrebno poiskati rešitev. Najprej se bodo dogovorili za prednostne naloge, potem bodo šli v akcijo. Na osnovi ankete preko vaških odborov se bodo odločali o tem, ali samoprispevek da ali ne. Če bo odločitev negativna, bo treba najprej dokončati tisto, kar je ostalo neuresničeno iz prejšnjih mandatov, šele nato bodo sprejemali nove načrte. Vsekakor pa bodo imeli prednost tisti, ki dosedaj nimajo še ničesar: niti telefona, niti asfalta, kaj šele kabelske televizije ali česa drugega. Franci Kadunc Veliki Veliki Vrh Prebivalci Velikega Vrha so povsem upravičili ime svojega kraja, bi lahko rekli po slovesnosti, ki so jo imeli 8. septembra. Hkrati so praznovali izgradnjo nove asfaltne ceste in vodovoda, obnove električne napeljave in izgradnjo kapelice. Vse to so zgradili predvsem z lastnim denarjem in delom. Za 3,3 kilometra ceste so gospodinjstva prispevala različno, med 500 in 800 nemškimi markami, tako da so zbrali za skoraj 100.000 nemških mark dinarjev. Pri vodovodu jim je pomagala tudi občina, njegova vrednost pa znaša 45.000 nemških mark. Meri nekaj manj kot tri kilometre, priključili pa so ga na jevniški vodovod v Goliš-čah. Vanj je vloženega 720 ur prostovoljnega dela, vsako gospodinjstvo pa je zanj prispevalo še po 650 nemških mark. Kljub obilici narejenega se Velikemu Vrhu obeta še kakšen praznik. Med številnimi nastopi in otvoritvami so os-moseptembrsko nedeljo našli še toliko časa, da so položili temeljni kamen za nov gasilski dom. R-R- Zdravilišče še v rokah JA Zdravilišče Rimske Toplice je širši in daljni okolici poznano že iz rimskih časov. Lastniki so se skozi stoletja menjali, voda pa je k sreči ostala podobno zdravilna kot ob odkritju. Zadnji privatni lastniki zdravilišča so bili člani družine Ulih, potem pa je leta 1945 zdravilišče prevzela Jugoslovanska ljudska armada. V teh letih, še posebej pa v zadnjih, seje zdravilišče obnovilo, poleg vojaških pa so sprejemali tudi civilne paciente. Odnos kraja in občine z upravniki zdravilišča je bil ves čas dokaj korekten, seveda pa je bilo precej to odvisno tudi od upravnika. Trenutno je zdravilišče še v rokah JLA, vprašanje časa pa je, kdaj se bodo odselili. Sedanja oblast v Laškem se dogovarja za odkup opreme. Podatki o tem so skopi, kajti nikoli ne veš, kakšni bodo rezultati dogovaijanja. Pacientov v Zdravilišču ne sprejemajo že več kot trideset dni. Občina ima načrte kako potem. Najverjetneje se bo dejavnost zdravilišča nadaljevala, upajo le, da se bo našel lastnik, ki bo pripravljen vlagati v obstoječe objekte. Zdravilnost vode iz Rimskih Toplic je znana slovenskim in ostalim porabnikom, ki so bili tu na rehabilitaciji. f.K. Foto: Branko Klančar Begunci iz Hrvaške v Laškem Po podatkih, ki so zbrani pri tamkajšnjem občinskem odboru Rdečega križa in socialnem skrbstvu, je v tej občini trenutno 37 beguncev. Največ jih je iz Osijeka, so pa tudi iz ostalih hrvaških krajev. Nastanjeni so pri sorodnikih, 24 pa je našlo streho nad glavo v hotelu Savinja. Socialno skrbstvo je zanje organiziralo bivalne pogoje, pomagajo jim s finančnimi sredstvi, z obleko in delno tudi s hrano pa se oskrbujejo na Rdečem križu. Akcija s strani republike, po oceni skrbstva ni bila najbolj usklajena. Dokaz zato so šo-laiji, ki še vedno niso vključeni v katero od oblik izobraževanja. Pri socialnem skrbstvu razmišljajo celo o tem, da bi begunce vključili v katero od oblik dela v okviru laškega zdravilišča in podobno. Skratka, skrb za begunce je v tej občini precejšnja, vendar žal spet po načelu, vsaka občina naj se znajde kakor ve in zna. Laščani gotovo imajo izkušnje, s^j so bili v preteklosti zaradi naravnih ujem precejkrat prizadeti. F.K. HHHKiMHia Šole z novimi imeni Osnovne šole smo pred leti poimenovali po vidnih predstavnikih naše preteklosti. Zanimivo, da so se temu izognile srednje šole in so se enostavno imenovale po smereh, za katere so usposabljale svoje dijake. Čeprav so osnovne šole nosile imena, v večini primerov krajevnih revolucionaijev, je v splošni rabi med ljudmi vendarle ostajalo ime šole po kraju, v katerem stoji. Pri zagorskem izvršnem svetu so zato predlagali spremembo, sprejeli pa so jo delegati v občinski skupščini. V Zagorju imajo sedaj osnovne šole Zagode, Toplice in Izlake. Soli dr. Slavka Gruma so sklenili obdržati ta naziv, kajti osnovna šola s prilagojenim programom, kakršen naziv ima, si je težje zapomniti, med ljudmi pa se je že davno ustalilo ime Grumova šola. Vest bi bila s prejšnjim stavkom lahko zaključena, toda dodajmo še tisto, kar je bilo povedano med ljudmi, tako mimogrede. Žal do seje skupščine svojih pripomb nihče ni predstavil upravnim organom, čeprav je izvršni svet ob predlogu pozval občane, naj sodelujejo in vplivajo na odločitev v Skupščini tudi s svojimi predlogi. Takole pravijo nekateri: »Če smo že izkoristili imena naših borcev in jih pisali, kamor se nam je zahotelo, je sedaj nedopustno, da jih čez noč brišemo, kot da bi bremenila našo sedanjost. To niso bili ustvaijalci zgrešene politike, pač pa čisto preprosti domači fantje, ki so vzeli v roke puške in mnogi med njimi umrli za svobodo. Je že res, da je včasih dobro hiteti, vendar naj bi razum pri tem nikdar ne zaostajal. Ne prej in ne sedaj.« Inšpektorska revščina Zasavske inšpekcijske službe že dolgo jadikujejo o svoji revščini, ki pa seveda ne bi smela biti le njihova skrb, saj so bili v službo organizirani zato, ker jih potrebujemo. Njihova glasnost, čeprav izražena v občinskih Skupščinah, pa dlje od sklepa ni pripeljala. Ali pa ne takoj. V začetku septembra so v svetu revirskih občin vendarle obravnavali težak položaj tega zasavskega upravnega organa in sklenili imenovati komisijo, ki bo ocenila, koliko sredstev potrebujejo za nemoteno poslovanje do konca leta (skupaj s primanjkljajem iz prvega polletja in teijatvami iz lanskega leta). Poudarjeno je bilo, da so delavci inšpektorata v enakem delovnopravnem položaju kot delavci občinskih upravnih organov. Da sklep vendar ni dorečen, kaže trditev, da bodo zasavske občine skušale v svojih proračunih ob morebitnem rebalansu zagotoviti takšen obseg sredstev, ki bo zagotavljal materialno varnost zaposlenih ter pokrivanje najnujnejših stroškov in opreme. Če bomo na cesti kaj kmalu videli inšpektorje v službenem avtu, ki ga vsa ta leta še niso uspeli dobiti, bomo lahko prepričani, da se njihove zahteve uresničujejo. EPIGRAMI Zmajev let Sem dolgo iskal pravo rimo za Ruardi in jo nazadnje našel: na zmaju lahko bo letel tud’ - Majnardi... Božja previdnost Prehitro se želela širit je Deloza, zato ji ni dovolil dobri Bog obvoza! Bi.ACKBURNE Bratstvo na smetišču zgodovine Po letu 1970 so Skupščine sprejemale listine o bratskem sodelovanju med občinami po Jugoslaviji. Tudi zasavske občine sojih podpisale: Hrastnik z Raško, Trbovlje z Lazarevcem in Zagoije z Aleksin-cem. Trenutno seveda omenjamo le pobratenja s srbskimi mesti. V listinah je bilo zapisano, da je to trajno sodelovanje za razvijanje srečnejše prihodnosti. Žal to danes ne zveni več tako, kot je bilo mišljeno, kljub vsemu pa je dobre stike navezalo precej ljudi iz teh krajev in teh osebnih znanstev ter prijateljstev verjetno ne bo mogla prekiniti nobena nasilno speljana situacija. Uradno pa se vendar neha. V Hrastniku in v Trbovljah sredi septembra vsaj konkretnih aktivnosti še ni bilo, v Zagoiju pa so bratsko sodelovanje z Aleksincem prekinili. O tem je sprejela sklep tudi Skupščina občine. Pobudniki za prekinitev so bili delegati iz Alek-sinca, torej Srbi. Konec julija so sprjeli odlok o prekinitvi bratskega sodelovanja z občino Zagoije, v pismu pa so povedali, da jih je k odločitvi pripeljala nastala situacija v naši državi kot tudi postopki slovenske oblasti, ki jih vodi proti Srbiji, JLA in prebivalcem srbske narodnosti, ki živijo v Sloveniji. Odlok o prekinitvi bratskih odnosov je sprejela še zagorska skupščina. Tu pravijo, da nebratskih odnosov ne bodo mešali s poslovnimi, ki bodo potrebni med za eno in drugo stranjo. j l. Tudi table niso več, kar so včasih bile. Foto: Jože Ranzinger jr. Valvazor na Bogenšperku Kljub temu, da se na Bogenšperku vsake toliko časa nekaj dogodi, pa ta čudoviti grad Valvazorjevega ustvarjanja nikakor ne zaživi samega sebe vredno življenje. Jeseni se mu spet obetata vsaj dve stvari. Že konec septembra bodo odprli vrata kapele, blagoslovil naj bi jo nadškof Alojz Šuštar. Tako naj bi mogli poslej tisti, ki si ob civilni želijo še cerkveno poroko, oba daja dahniti med trdnimi stenami tega gradu. Zatem pa naj bi se na grad vselil tudi vsestranski učenjak, radovednež, popotnik, založnik in, še čuda je teh oznak, baron Janez Vgjkard Valvazor. Slikar in kipar Zlatko Rudolf namreč v belem marmorju dokončuje njegovo podobo. To, da gaje povišal na meter in devetdeset centimetrov, seveda ne moti, saj tudi v pogovornem jeziku veličine in višine dostikrat ne ločujemo. R.R. Teden upokojencev Trbovlje Letošnji Teden Društva upokojencev Trbovlje bo od 30. septembra do 6. oktobra. V tem času se bodo zvrstile razne prireditve. Prvi dan popoldne bodo članice ročnodelske sekcije odprle večdnevno razstavo ročnih del, 1. oktobra bodo pričeli s tekmovanjem upokojenci - športniki v štirih disciplinah: balinanju, šahu, streljanju z zračno puško in kegljanju. V sredo, 2. oktobra, bo profesor Drago Ulaga govoril o zdravem življenju v poznih letih, v četrtek, bo v Delavskem domu koncert Delavske godbe Trbovlje, po njem pa prosta zabava za vse upokojence, s srečelovom, podelitvijo priznanj in igranjem zabavnega ansambla. V času trajanja Tedna upokojencev bodo predstavniki Društva obiskovali vse svoje bolne člane. Pripravili bodo tudi poseben kulturni večer v domu Franca Salamona v Koloniji 1. maja za tamkajšnje oskrbovance. Na domala vseh prireditvah bodo nastopali tudi moški in ženski pevski zbor ter vokalno-instrumentalni ansambel. Podrobnejši program Tedna upokojencev bo objavljen na plakatih, pa tudi na vabilih za udeležbo na posameznih prireditvah. T.L. jeTüniCEi^ rinar bo tožil zagorskega župana Janeza Režuna - Obveznico zaradi obrekovanja. Ko je Obveznico v ustnico pičila čebela, je menda izjavil, daje to Starinarjevo maslo, ker Občinarji toliko mečkajo s plinifikacijo. ■ Bio—Žganje. Ko so brhke Presadove mladenke članu Predsedstva Republike Slovenije in predsedniku Zelenih Slovenije, sicer geografu, muzikantu in doktorju Dušanu Plutu - Kamplnu, ob njegovem obisku Presada pred nos pomolile pladenj z bio-sokovi in dobrim domačim žganjem, je dolgo strmel vanj, natihem preklel zelene vseh časov in publiciteto, zamižal in prijel kozarec z bio-sokom. ■ Premier na prodaj. Litijski predsednik vlade, prej tudi šef socialistov in svoje Jevnice, Slavko Rokavec - Govornik, je potem, ko se je junija z zvitim odgovorom na vprašanje o blagovnih rezervah izognil Scili, septembra treščil v Karibdo. Republikancem je moral priznati, da je te rezerve prodal že v začetku leta. Širokosrčni župan in strankarski sotrudnik Mirko Kaplja - Kapljica se zdaj boji, da bo moral pro(e)dati Govornika. ■ Obrekovanje. Predsednik slovenskih čebelarjev, občinski poslanec in zeleno opredeljeni Marjan Skok - Sta- Janez Režun - Obveznica, zagorski župan, tibetejev-l ski projektant in republiški poslanec: »Če sprejmešl funkcijo predsednika zagorske LDS, ti zagotoviml mesto direktorja Kmetijske zadruge, kupim ti ikse-ma, lahko boš šel z mano v Nemčijo, pa še hišo ti damo tamle pri cerkvi.« Marjan Podobnik - Omanov, tudi republiški posla-\ nec in, da ne bo predolgo, multifunkcionar: »Bom razmislil - če mi obljubiš, da lahko ostanem Omanovi zet in mi urediš, da postanem urednik Zasavca.« \ ■ Preplah. Zagorski izvršnik in eLDeeSovec Janez Li-pec - Lipeje postal bled kot zid, ko gaje obiskal prvi policaj Igor Bavčar. Bil je prepričan, da mu bo Igor navil ušesa, ker so že razbili iksema in enega mitshubishija. Dokončno je Lipe omedlel, ko mu je Bavčar predlagal, naj prodajo drugega mitsubishija, če nimajo s čim drugim plačati naročenih poldrugtisočih pasošev. ■ Denarni drenj. Ko se bodo Izlake osamosvojile in odcepile od Zagorja, bo največ težav pri imenovanju finančnega ministra. Za to mesto bodo enakopravno kandidirali krajevni predsednik, občinski poslanec in podjetnik Janez Vidmar - Ekolog, farni župnik in prenovitelj izlaške cerkve Franc Küster - Boglonaj in gostinski direktor ter nekdanji sindikalist Drago Butja - Buc. Ekologu seje posrečilo vpeljati deset let samoprispevanja s še dodatnimi prispevanji, Boglonaj vneto pošilja modre kuverte in pobiralke (zadnja akcija se je bila za orgle in streho na podlipovški cerkvi), Buc pa je v parku Medijskih Toplic postavil vodnjak želja, v obliki Slovenije, kamor mu obiskovalci mečejo novčiče. ■ Kdo bo tekel? Bivši sindikalni borec za delavske pravice in zdajšnji hrastniški komunalni direktor Viktor Ramšak - Siko se je domislil, kako izterjati denar za vodo. Večstanovanjskim hišam, kjer stanujejo neplačniki, bo preprosto zaprl vodo, imena neplačnikov pa nabil na oglasno desko; da bodo tisti, ki vodo plačujejo, namesto nanj jezo stresali na zamudnike. Ker so Hrastničani vendarle pametni ljudje, napovedujemo, da bo, če ne bo tekla voda, tekel Siko. H Še enkrat voda. Ob praznovanju 35-letnice hrastni-ške komunale je župan Poldi Grošelj - Samoprispevek prvemu hrastniškemu komunalcu Viktorju Ramšaku - Siku in ostalim navzočim pripravil silno pohvalen govor in podjetju izročil občinsko priznanje. Gostje, ki Zasavja ne razumejo, so se ob tem spraševali ali ni mogoče tudi občina Komunali dolžna za vodo in kanalizacijo. ■ Komolčarstvo. Rdeči direktor hrastniške Kemične, zagorski poslanec in znani vizionar Peter Kovač - Pero je poletje preživel v srajcah z dolgimi rokavi. Menda zgolj zato, ker sije potolkel levo roko okrog komolca, in ni želel tvegati, da bi mu očitali komolčarstvo. ■ Iznajdljivost. To vrlino so na živinsko-kramarskem sejmu v Zagorju v veliki meri pokazali tamkajšnji krajani. Da jim za drugo žrebanje tombole ni bilo treba nabavljati telička, so prvič izžrebali krajevnega predsednika in obrtnika Nika Potočnika - Dobrotnika, ki je štirinožno nagrado takoj vrnil krajanom za drugo žrebanje. Pa bo spet za par metrov asfalta več. ■ Težka industrija. Če boste Vlada Kojnika - Električarja, glavnega inšpektorja in prvega zagorskega pleharja, znanega po igranju pavz, vprašali, zakaj bo s svojim orkestrom v Španijo potoval z avtobusom in ne z letalom, bo odgovoril približno takole: »Zato, ker nismo pevski zbor. Oni zaprejo svoje gobce in imajo inštrumente spravljene.« Prav mu je, kgj seje pa zaposlil v težki industriji. ■ Strokovnjak za promet. Roman Rozina - Rozi, znani vojni dopisnik RTV Slovenija in eden najbolj znanih novinarjev Zasavca se je zadnje tedne začudeno spraševal, kako ga je lahko sredi Ljubljane za njim vozeči tako izsilil, da ga je bil Rozi prisiljen oplaziti. Najbolj pa ga je čudila šoferjeva kretnja - srednji prst pod nos Roziju. Tako je, če se človek predolgo vozi v avtu rdeče barve in z dvema, prav tako rdečima zvezdicama. Čas bi že bil, da bi vsaj rdeče zvezdice zamenjal z rumenimi. Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja ji odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja ji bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju, jj Posebej poudarjamo, da je dolžina pisem j: omejena na največ 30 tipkanih vrstic, jj Nepodpisanih pisem ne objavljamo-. \ Uredništvo .......... Vi'AVi'i'iV.V.V'.'.'.'.'.ViViVi'i'i'iVi'i'i'iVi'i'iVi'i'i'i'iVi'i'i'i'» ■ ■ ■ ■ ■_■ ■ ■ « ■ ■ ■ ■ ■■■■ ■ » i ._._i .............. ■ ■ ■ cev, ki so z začudenjem in zanimanjem spremljali ritual. Vaje iz joge in meditacije ter ritual očiščenja sta opravila Viktor in Dante s Cresa, s hojo po žerjavici pa smo se jima pridružili tudi ostali člani odprave. Naslednje jutro smo lahkih nog skočili še na Triglav, se poklonili na vse štiri strani neba, zaželeli vsemu svetu mir ter se vrnili na Kredarico. Zahvaljujemo se OO LDS Zagorje za pomoč pri organizaciji in izvedbi pohoda, osebju doma na Kredarici za vse usluge in vsem planincem, ki so nas spodbujali pri napornem vzponu. Zmagala je moč volje v nas. Upajmo, da bo zmagal tudi razum v glavah politikov, da bo končno zavladal mir v Jugoslaviji in po svetu. Peter Brečko, Zagorje »Darja Alauf iz Beograda V skladu z Zakonom o informiranju Vas prosim, da objavite moj demanti na del članka, kije izšel v Vašem časopisu številka 4. dne 29.8.1991, avtorice Barbare Kus. Barbara Kus me je poklicala v Beograd zaradi intervjuja za Vaš časopis z razlago, da me hoče zaščititi od različnih napadov v sredstvih javnega obveščanja zaradi mojega nastopa za jugoslovansko reprezentanco na letošnjih Sredozemskih igrah v Atenah. Večji del razgovora sva govorili o mojem športnem življenju, kije v večjem delu članka tudi verodostojno napisan. Kot stari klubski prijateljici in ker se dolgo nisva videli in slišali, sva govorili tudi o vsakdanjih problemih v življenju, vendar nisva niti z besedo načeli teme politika, še manj pa Hrvaško in vojno v njej. V celoti zanikam zadnje vprašanje v Barbarinem članku in njen izmišljeni odgovor v mojem imenu o vojni na Hrvaškem. Sem vrhunski športnik (z 12 leti sem postala članica članske reprezentance in to sem še danes) in kot takšna sem imela v zadnjih desetih letih možnost, da spoznam iskrene in prave prijatelje po Jugoslaviji, v večini evropskih držav in tudi v svetu. Zaradi tega sem pri sebi razvila izraziti duh inter-nacionalizma tako, da se nikoli nisem hotela vmešavati v razne politike nacionalizma, lo-kalizma .... saj menim, daje to zame popolnoma nepomembno. Ljudi cenim zaradi njihovih osebnih lastnosti in značaja, ne pa po pripadnosti krajem ali narodnostim. Zaradi tega sem tudi spoznala toliko prijateljev. V želji, da boste moj demanti objavili, se Vam vnaprej zahvaljujem. Slovenka, predvsem pa Trboveljčanka (čeprav ne mislijo vsi tako) Darja Alauf Spoštovani urednik! Najprej prav lep pozdrav. Ravnokar sem prebral četrto številko Zasavca in jo zadovoljno vrgel na kup, kjer bom zbiral, vsaj upam tako, vse številke. Že najbolj viden naslov na prvi strani me je privabil, da sem ga kupil v Zagorju -kjer, moram priznati, z Zasavcem živijo. To sem opazil tudi po majicah, ki jih nosijo skoraj vsi pomembnejši Zagorjani. Nezaposlen sem, ... je članek, ki presega vsebinsko zasnovo lahkega poletnega Zasavca. Stanetu Šterbuclu je uspelo prikazati vsaj majhen delček stisk nezaposlenih, ki, kakor smo lahko prebrali, narašča in ogroža naše standarde, naše življenje in raz- voj. Mislim, da je z osnovno nitjo vsega zapisa ugotovil le eno preprosto misel: Človek potrebuje delo kot kmh in vodo. Upam, da se bodo vaši novinarji še lotili teh izpovedi, na rob družbe vrženih brezposelnih in objavilo še več pripomb in pogledov, ki bodo morali spremeniti mnenja strank in gibanj. Res je, da bo Slovenija bogata, če bo imela deset bogatašev, res pa je tudi, da le-ti ne bodo imeli mirnega spanca. O pogovoru le dve besedi. Za nas, knape, je prezahteven. Pa ne da bi s tem žalil Manco Ocvirk, ki s takimi prispevki lahko bogati Radio Slovenija -mi pa smo le knapi. Ado Jesih je zaslužil pogovor in dve strani Zasavca, vendar v njegovem tonu - kot so napisani zadnji stavki pogovora, kjer le zaslutimo, da je še vedno tisti preprosti fant iz Bevškega. Vsekakor pa moram v senci Staneta Šter-bucla pohvaliti vse prispevke Bogdana Ba-roviča, ki mu pisana beseda še boljše teče kot njegov z vsemi žavbami namazan jezik. Še dve misli uredniku. Prav na konec Zasavca je stisnil potopis Kondorjeva gnezda. Ne vem, ali sodim preveč kritično ali pa se bo moja kritika zdela prenagljena celo piscu potopisa. Na začetku manjka majhen uvod in predstavitev tega mladega ljubitelja gora Jožeta Razpotnika, ki seje prav gotovo podal na izredno zanimivo pot. Tako pa v začetku sploh ne izvemo, kdo je ta samozavestni fant in od kod sploh izhaja. Druga pripomba pa je na ceno Zasavca, Prav gotovo se mora in se bo spreminjala, mora pa biti vsaj z besedo omenjena v uvodniku in ne samo z zamero. Bralci bi radi vedeli, zakaj pride do podražitve! Zdi se nam. da ste na začetku kar preveč razsipni (MIS-S), čeprav nam vsem godi. da se Žasavc giblje tam, kjer je treba. Prav lep pozdrav in brez zamere, tudi kritika mora biti poleg hvale. Le tako naprej! Franc Žamar, Polšnik Poslanica miru S Triglava Skupina ART MAGIC s Cresa je z zagorsko LDS izvedla akcijo za mir v Jugoslaviji. Akcija je bila ritualna prošnja za mir z ognjem očiščenja in hojo po žerjavici na vrhu Triglava. Na hitro zbrana druščina šestih zanesenjakov je z drvmi in nahrbtniki krenila na pot proti Pokljuki v soboto, 7.9.1991. Po napornem vzponu do Kredarice smo izvedeli, da na Triglavu ni dovolj prostora (ravnega, brez skalovja), tako da je bolje, če vse skupaj izvedemo na Kredarici. Okrog ognja seje ob 20. uri zbrala množica planin- Spoštovani, hvala za pozornost s poslanim Zasavcem. Članka o slikarski koloniji sem si nalepila v mapo, kjer dokumentiram svoje delo (po vzoru zelo dobrega organizatorja Nandeta Razborška). Pregledala sem celoten časopis in mislim, da ste z njim zadeli v polno. Da bi se pregrizli skozi slabe čase vam želi in vas lepo pozdravlja Irena Brunec, Ljubljana - Polje Prav lepo pojejo Šentjurski zvonovi Kako prijetno se mi zdi, če slišim po radiu ali gledam po televiziji oddajo; kakršna je bila včasih prepovedana. Seveda to velja tudi za dnevno časopisje in njihove članke. Kot domačina iz Šentjurija oz. Podkuma me je presenetilo obvestilo oz. reklama na Radiu Trbovlje, da pride v Podkum nadškof. Tudi Zasavc je predstavil ta obisk s člankom Nadškof v Podkumu. Ponovno sem prebral članek gospoda Jožeta Čampe, ki opisuje obisk nadškofa in praznovanje v Podkumu. Rad bi še nekaj stvari k temu članku dodal, da bi lahko vedeli, kako je sploh prišlo do praznovanja in posvetitve obnovljenega farnega svetišča. Posegel bom približno 35 let nazaj. Takrat je v Podkum prišel za župnika gospod Darko Slapšak. Faro je našel v zelo slabem stanju. Vendar mu je uspelo, da je cerkvene stavbe obvaroval pred propadanjem. Naslednji župnik je bil Franc Grahek. Že takrat je začel zbirati različen material za obnovo cerkve in župnišča. Njegova največja zasluga je ta, da je Podkum dobil tekočo pitno vodo. Župniki se večkrat menjavajo, odhajajo v druge fare in pridejo novi. V Podkum je prišel mlajši, še energije poln duhovnik. Takoj po prihodu v naše kraje je videl, da bo treba krepko pljuniti v roke in prijeti za delo na vseh področjih. Res so se tudi časi spremenili in so bolj naklonjeni raznim popravilom cerkva in župnišč. Šentjurska fara ima poleg farne cerkve še šest podružničnih cerkva. Župnik se je najprej lotil obnove župnišča, potem pa so vsako leto obnavljali še podruž-ne cerkve. Tako so sedaj obnovljene vse. razen ene. Letos pa je prišla na vrsto tudi farna cerkev. Sedanji župnik Jože Erjavec je nosil v glavnem vso težo obnovitvenih del. Posrk-bel pa je tudi za elektrifikacijo naših farnih zvonov, da sedaj ubrano pojejo - lahko tudi v dveh različnih melodijah. Anton Juvančič, Podkum »s% TRBOVLJE TRG SVOBODE lla, 61420 TRBOVLJE tel.: (0601) 21-358, 22-056, fax.: (0601) 21-223 UKV 103,9 MHz STEREO, ODDAJAMO VSAK DAN! CENIK EKONOMSKO-PROPAGANDNIH STORITEV OBČANI 1. ČESTITKA tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah kot nova enota PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto 2. KOMERCIALNI OGLASI tekst do 30 besed vsaka nadaljna beseda 3. OBJAVE tekst do 30 besed vsaka nadaljna beseda 4. ZAHVALE tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda 300.00 400.00 550.00 700.00 200.00 200,00 10,00 50,00 5,00 1000,00 25,00 5. OSMRTNICE CENIK VELJA OD 1.7.1991 DALJE! SPOŠTOVANE BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO! 250,00 Za radio Trbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103.9 MHz, daje oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub temu, da vse to še veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo RADIA SLOVENIJA Dogodki in odmevi ter od 19.00 do 19.30 Večerni radijski dnevnik. Naša poročila so na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 1 7.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Ob ponedeljkih od 16.00 do 1 7.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (takrat nas tudi pokličete po telefonu 22-056), tričetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Zvaruljami, kasneje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas da slišati med osmo uro zjutraj in četrto ali šesto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam še kaj poveste, ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, kijih ob delovnih dneh slišite ob 16.45. Od enih, dokler so, vrtimo vaše želje in čestitke, preostali del programa pa vam zapolnimo z informacijami in glasbo. Takšen je torej naš program, vsak dan pa še glasbe za vsako uho in vsako razpoloženje. SREČNO, SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES! Tujega nočemo, kaj s svojim? Pod parolo »tujega nočemo, svojega ne damo« so starejše generacije pokazale pripravljenost, da branijo in obranijo slovensko zemljo. Pod parolo »tujega nočemo, svoje hočemo nazaj« razlaščenci in njihovi potomci zahtevajo, da se jim vrne po vojni nacionalizirano premoženje. Delavci in upokojenci si parole sicer niso priredili po svoje, vendar se ne strinjajo, da jim država vzame, kar je nastalo tudi na njihov račun. Soglasja pri teh vprašanjih je prazaprav zelo malo, le na dveh točkah: da je treba družbeno lastnino preoblikovati in da je treba krivice popraviti. Kako preoblikovati in kako popraviti - to pa sta že vprašanji, ki sta povsem sprli parlamentarno pozicijo in opozicijo, povzročili odstope, spolitiziranost teh vprašanj rojeva shode in Razlaščenci Vsi trboveljski trgovci in ostali obrtniki so tako ali drugače podpirali partizane in z njimi sodelovali. Po vojni pa so bili proglašeni za vojne dobičkarje. Njihova imetja so se nacionalizirala, sami pa so si v imenu ljudstva prislužili po dvajset in več let suženjstva. Zato je dolžnost slovenske Skupščine, da ukine Zakon o nacionalizacii in s tem one-mogdči nadaljnjo krajo imetja. Z neupravičeno odvzetimi trgovinami se ni le slabo gospodarilo, dosedanji uporabniki jih celo odprodajajo. Tako npr. Trgovsko podjetje 1. junij prodaja trgovino na Vo-denski cesti 21. Trgovine povojni čas niso delale v dobro nas, ampak v dobro njih samih, oziroma posameznikov, skritih v birokraciji in korupciji. Zdaj bo morala vsa slovenska raja živeti na knjižice, kakršne smo poznali v »Ta gnili«, po kateri je nastala »Samoupravna«: skorumpirana, birokracijska. Vedite, poslanci, da podpirate zakonito krajo, če boste zavrnili Zakon o denacionalizaciji. Samo privatizacija nas lahko reši. Iz dolgega pisma Bojana Žagarja proteste. In čeprav je težko pisati o lastninski zakonodaji in denacionalizaciji dan pred tem, ko jo bodo v parlamentu spet skušali sprejeti, ni težko oceniti, da bi bil sprejem lastninske zakonodaje zdaj, zaradi tako zelo različnih gledanj, napaka. Denacionalizacija Denacionalizacija ni le popravek starih krivic, ampak je tudi ena od oblik lastninjenja. Zato je logično, daje opozicija v družbenopolitičnem zboru 18. septembra zapustila sejo, ker je pozicija hotela sprejeti zakon o denacionalizaciji pred zakonom o privatizaciji. Ekonomist dr. Ivan Ribnikar opozarja, naj država, če že želi velikodušno deliti tisto, kar je od nas vseh, vseu upošteva načelo, naj vsak dobi enak kos premoženja. Tako bodo oškodovani kmetje dobili trikrat, oškodovani nekmetje dvakrat, neoškodovani nekmetje enkrat, tisti pa, ki 25. junija niso bili slovenski državljani, nič. Denacionalizacijski zahtevek ne sme biti odškodninski, denacionalizirati je torej moč le, kar obstaja v enakem staryu kot je bilo podržavljeno. Če je odškodnina mogoča je seveda mogoča tudi za življenja, izgubljena na kakršenkoli način v vojni in neposredno po njej, za invalidnost in za izgubo zdravja v tem času. Lastniki razlaščenega premoženja so za takojšnji sprejem zakonov, saj se da morebitne nepravičnosti kasneje še spremeniti, kot je dejal njihov podpredsednik Tine Jaklič v Trbovljah, ko so ustanavljali tamkajšnjo podružnico Zdmženja lastnikov razlaščenega premoženja. Njegov argument: s podjetji upravljajo direktorji, ne vedno in vsi pošteno. Njihova popolna oblast je nesprejemljiva. Takšno je tudi obnašanje opozicije, ki nastopa z večinoma dema-goškimi argumenti. In direktorji? V raziskavi, kjer je vključenih več kot dvesto direktorjev, jih je dobra polovica zakon ocenila kot slab, vsak dvanajsti (od teh so imeli vsi vsaj visokošolsko izobrazbo) pa kot popolnoma neuporaben. Direktorji so povečini mnenja, da bi morali družbeno lastnino prodati, država pa naj bi se čimmanj vmešavala. Politikov tu ne bom omenjal, saj so njihovi argumenti velikokrat res demagogija. Dober primer je bila tiskovna konferenca Slovenske kmečke zveze -Ljudske stranke, kjer so rekli tudi, da je tisti, ki je proti denacionalizacijskim Delavci Kot kaže, bo nova zakonodaja med zasavskimi gostinci največ preglavic povzročila trboveljskemu podjetju Rudar. V razlaščenih prostorih imajo dva najbolj donosna lokala s 15 zaposlenimi. Čeprav upajo, da jih ne bo treba odpuščati, vedo, da jih bodo izredno težko prerazporedili v druge svoje enote. V GTP Medijske Toplice Zagorje so prepričani, da bodo morali vrniti en lokal, za drugega stvari še niso jasne. Hujših posledic v poslovanju in zaposlovanju se ne bojijo. Podobno razmišljajo v hrastniški Jelki, kjer pravijo, da je bilo 90 odstotkov vseh njihovih lokalov odkupljenih. Pričakujejo, da bodo morali nekdanjim lastnikom vrniti vsaj en lokal. Več problemov kot gostinci bodo imela trgovska podjetja. Prvi junij Trbovlje bi po znanih podatkih moral vrniti šest prostorov, v katerih ima zdaj svoje prodajalne. V njih je okrog 20 zaposlenih. Hrastni-ško Splošno trgovsko podjetje ima zdaj v lasti dva nacionalizirana lokala in v njih eno precej donosno trgovino z enajstimi zaposlenimi. Tudi v zagorski Potrošnji pričakujejo, da bosta denacionalizirana dva lokala, kjer imajo svoji trgovini s 14 zaposlenimi. Kot kaže, pa v dveh drugih primerih vračilo trgovskih prostorov ne bo potrebno, ker so nekdanji lastniki tuji državljani. V vseh treh zasavskih trgovskih podjetjih pričakujejo veliko težav pri zaposlovanju, saj vedo, da bodo odvečne delavce iz denacionaliziranih trgovin izredno težko prezaposlili. Opozarjajo pa še na eno odprtih vprašanj: kdo in kako bo trgovskim in gostinskim podjetjem povrnil vložena sredstva v obnovo in posodobitev razlaščenih lokalov? Manca Ocvirk in lastninskim zakonom, enak tistemu, ki drži vrečo tatu. Naša denacionalizacija Upravni organi občin imajo že kako leto spravljen lep kupček zahtevkov po vrnitvi razlaščenega premoženja. Ti zahtevki prihajajo še sedaj, več pa jih bo verjetno tedaj, ko bo zakon sprejet. Kajti njegova vsebina zaradi številnih amandmajev še ni jasna. V Litiji imajo približno 120 zahtevkov razlaščencev, ki zahtevajo gozdove, travnike, objekte in tudi tovarne. Prevladujejo zemljišča, med objekti je največji Farberjev grad, med tovarnami pa se je znašla tudi zahteva po furnirnici Lesne industrije Litija. V Zagorju je teh vlog pol manj, med njimi pa so predvsem zahteve po kmetijskih zemljiščih, gozdovih in objektih. Ker so slovenski državljani tudi dediči nekdanjih industrialcev, se bodo verjetno pojavile še zahteve po podjetjih ali deležih v njih. Dobrih trideset zahtev doslej v Trbovljah našteva predvsem podržavljene prostore, manj gozdove in travnike. V Hrastniku pa je približno dvajset zahtev za kmetijska zemljišča, gozdove in objekte. Med temi tudi zahteva za razliko, ker da objekt ni bil polno plačan. Zanimivost pa so tri zahteve tujih državljanov, potomcev nekdanjih lastnikov oz. solastnikov Steklarne, Kemične tovarne in Rudnika. Kaj zdaj? Ko bo časopis prišel iz tiskarne, bo morda na to vprašanje že odgovorjeno, zakonodaja pa sprejeta. Denacionalizacija in lastninjenje nasploh sta končno pokazala, da imamo v Sloveniji pluralizem. Kajti zaradi resničnih ali namišljenih sovražnikov že ves čas od demokratičnih volitev sem živimo vsakršne konsenze. Lastninjenje je prerazporejanje vpliva in moči in zato ta razkol, nestrpnost, demagogija in pljuvanje po drugače mislečih ne presenečajo. Vsi pač hočejo kupiti javno mnenje, da bi z njim trgovali in barantali. Zato uspeh ne bi bil, če bo zakonodaja pod streho jutri ali kak dan kasneje. Resničen uspeh pa bi bil, če bi politiki namesto z ideološkimi merili, kot so pravičnost in podobni, prišli na dan z ekonomskimi in socialnimi merili, da bi trmo in užaljenost zamenjal razum, da bi namesto ozkih interesov videli slovenskega. Vsaj zaradi njihove moralne drže, saj se nikdar ne sklicujejo na samostojne in neodvisne kmetije ali tovarne, zelo radi pa na takšno Slovenijo. Roman Rozina Politika Pri lastninski zakonodaji, ki je postala osrednja tema slovenskega notranjepolitičnega življenja, je zaenkrat najbolj gotovo to, da so predlagane zakonske rešitve razdelile slovenske stranke in javnost na diametralno nasprotujoča se pola, ki drug drugemu očitata marsikaj. Trditve enih in drugih se ob upoštevanju namenov ali pa strahov zdijo zdaj bolj, drugič manj prepričljive. Človek, ki se ne ukvarja z ekonomsko znanostjo, se ne more opirati ne na ene ne na druge. Tako se ljudje odločajo na podlagi ugleda zagovornikov različnih modelov, ki pa so še vedno le modeli in za njimi še ni slutiti prakse. Dvomov pa je vse več, tako kot je vse več predlogov, kako zadevo uskladiti z različnimi interesi prizadetih. Bržkone pri predlogu ne gre dvomiti le o nekgj stvareh: - z lastninjenjem je treba začeti čimprej, sicer bo gospodarstvo propadlo - rešitve morajo biti prilagojene slovenskim razmeram, ki se vendarle znatno razlikujejo od drugih vzhodnoevropskih in se zato pri tem ne moremo oprijeti enega splošnoveljavnega obrazca za ves nekdahji komunistični svet - rešitve morgjo pomeniti razvojno spodbudo in ne smejo zatreti še tistih nekgj uspešnih podjetij - postopek in rešitve naj bi bile pravične tako za delavce, mana-gerje kot tudi za vse druge, ki so udeleženi. Žal pa v zadnjo postavko skoraj ni mogoče verjeti. Vse bolj se namreč dozdeva, da bo prevladal element politične moči in vsem vsilil svoje poglede. Zato se pri tem začetnem merjenju moči v republiški skupščini tudi tako zatika. Za zdgj je gotovo le to, da bodo rešitve iskale delovne skupine in telesa in skušale zadovoljiti tako tiste, ki bi radi z revolucionarno metodo zamenjali sedanji lastninski koncept, kot tiste, ki vroče zagovarjajo postopne metode. Poslanci republiške skupščine imajo naloženo težko breme in nekateri sami priznavajo, da se bodo težko odločili za rešitev, ki ni neobvezna deklaracija, pač pa bo imela dolgoročen vpliv na življenje vsakega od nas' Stane Šterbucl Ciril Ureh: »Republika nam ni naklonjena« CIRIL UREK, prvi mož Svobodnih sindikatov v Zasavju, pove, daje v sindikatih začel profesionalno delati pred petimi leti, ko so bili sindikati še ena od družbenopolitičnih organzacij. Ob tem ne pozabi poudariti, da revirski sindikati tudi takrat niso bili nikogaršnja podaljšana roka. Nasprotno, celo drugi takratni politični dejavniki so se večkrat zgledovali po njih. V Zasavje je prišel pred 35. leti iz Senovega. Po rudarski šoli seje zaposlilv Rudniku Trbovlje, veliko delal v tamkajšnji in občinski mladinski organizaciji. Duštudiral je na Višji šoli za organizacijo dela, se zaposlil v Elitu, nato na IBT-ju. Vodil je tudi občinsko kadrovsko službo v Trbovljah, bil sekretar trboveljske občinske skupščine, sekretar Skupnosti revirskih občin. Od tam ste prišli delat v sindikate? Da, in marsikaj se je od tedaj spremenilo. Kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je postavil našo novo organiziranost, postali smo organizacija delavcev. V revirjih imamo okrog 16 tisoč članov. Od nekdaj dvanajstih smo zdaj na tukajšnjem območnem svetu zaposleni le štirje. S trdim delom smo se uspeli organizirati v vseh podjetjih in organizacijah. Težišče našega dela je na treh področjih: pri utrjevanju organizacije v podjetjih in celotnem prostoru, pri razreševanju ekonomskih in socialnih razmer delavcev in pri kolektivnih pogodbah kot nosilni obliki zaščite delavcev in dela. V primerjavi z drugimi slovenskimi območji imajo Svobodni sindikati v Zasavju, ki so bili do pred kratkim tod edina sindikalna organizacija, veliko članov. Slišati je bilo tudi nekatere očitke na račun pridobivanja članstva v vašo organizacijo. Revirsko gospodarstvo je v izredno težkem položaju in delavci vidijo v stanovski organizaciji oporo pri reševanju svojih osebnih in skupnih interesov in potreb. Očitki na račun pridobivanja članstva so deplasirani. Naši delavci so pismeni, razumni. Nihče ne podpiše prijavnice za vstop v neko organizacijo kar tako. Ali vam je bilo laže, ker niste imeli konkurence? Za naše področje je značilna dolgoletna tradicija združevanja delavcev v stanovsko organizacijo. Ljudje zaupajo našim sindikalnim zaupnikom in so se odločili za vstop v ta sindikat. Še posebej zato, ker je stopil na pot samostojnosti, neodvisno od oblasti in politike. Ste prepričani, da ste v Zasavju pretrgali z oblastjo? Ali ni te prepletenosti še čutiti? Mislim, da ta sindikat, vsgj kar sem jaz na teh dolžnostih, ni bil nikogaršnja transmisija. Lahko bi celo rekel, da so se marsikdaj drugi politični dejavniki zgledovali po nas in povzemali naša stališča. Predvsem zaradi našega relativno dobrega strokovnega dela in naših argumentov. Vam dejstvo, da je oblast vsaj v dveh zasavskih občinah obdržala prejšnjo barvo, pri vašem delu pomaga? Ne, ker se je naše gospodarstvo zlomilo in imamo zato več nakopičenih socialnih problemov kot drugod po Sloveniji. V letu in pol smo imeli stečajne postopke v RGD-ju, Betonu, Iskri, Varnosti, Gradbeništvu, zdaj še v Strojni tovarni. Delo z ljudmi v stiski nam vzame ves čas in energijo in ni- mamo ne časa ne potrebe, da bi se šli visoko politiko. Problem odpuščenih Iskrinih delavcev nam je npr. vzel skoraj mesec dni časa. Potrebni so bili trdi pogovori s stečajnim upraviteljem, vodstvom nove tovarne, sindikatom. Uspeli smo, da so delavci dobili plačo za tri mesece in to je velik uspeh. Kljub temu, da so nam nekateri očitali počasnost, je treba vedeti, da ima stečajni postopek svojo pravno pot, ki jo je treba upoštevati. V Zasavju je že okrog 1600 ljudi na cesti. Ste v ZSS kaj storili, da bi jih bilo manj? Sindikat ne more neposredno vplivati na ekonomske in poslovne odločitve. Nastopimo takrat, ko pride do najhujšega. Zahtevamo, da se upoštevajo naše usmeritve pri določanju presežnih delavcev, da se izplačajo osebni dohodki in ustrezna nadomestila delavcem. Najbolj ogroženim poskušamo zagotoviti vrnitev na delo. Izpolnjevanje vrste naših zahtev pa ni odvisno niti od managementa niti od občine, temveč od globalne politike v Sloveniji. Ta očitno ni naklonjena starim industrijskim središčem, ki so v preteklosti preveč svoje akumulacije vlagala v panoge zunaj Revirjev. Naše gospodarstvo je zaostalo, ceh plačujejo sedanje generacije. Ali ocenjujete, da so sedanje občinske vlade v Zasavju začrtale pravilno razvojno politiko? Kot sem dejal, je veliko odvisno od republiške razvojne politike, ki nam ni naklonjena. Še vedno je nedorečeno področje energetike, težave so v gradbeništvu, kovinsko-predelovalni industriji. Kot v Sloveniji, tudi v naših občinah nismo zadovoljni, da se občinske vlade odmikajo od gospodarstva. Izvršni sveti bi morali skrbeti za celovit razvoj posamezne občine, dajati podjetjem vzpodbude, usmeritve, tudi zahteve. Na drugi strani pa tudi resornim slovenskim ministrstvom, da bi se stvari premaknile. Vse kaže, da se bo gospodarski položaj Zasavja še poslabšal in bodo socialne stiske ljudi še hujše. Kako ste pripravljeni nanje? Socialne stiske bi najbolje rešili, če bi ljudem zagotovili delo. To, kot vemo, ni mogoče. Zato je hudo narobe, da nimamo dolgoročnega socialnega programa ne za Republiko ne za občine. Koje trboveljska občinska skupščina junija obravnavala to problematiko, razen naše sindikalne, skorajda ni bilo nobene vsebinske razprave. Stranke pozabljajo na svoje predvolilne obljube in socialo prepuščajo delavcem in sindikatom. Kako tistim v najhujših stiskah pomaga vaš sindikat? Vsak dan prihaja k nam trideset do štirideset ljudi, ki iščejo pomoč pri zaposlitvi, uveljavljanju svojih pravic, pa tudi denarno pomoč. Najmanj jim žal lahko pomagamo pri iskanju dela, veliko več s pravnimi nasveti in napotki za pridobivanje različnih vrst socialnih pomoči. Razvili smo tudi sistem solidarnostne pomoči članstvu. Njena višina je odvisna od zbrane članarine. Ne tako dolgo nazaj je bilo moderno reči, da se sindikat ne ukvarja z ozimnco. To je bilo slišati od tistih, ki take pomoči niso pričakovali in niso živeli z ljudmi. V Revirjih ima tovrstna pomoč sindikata dolgo tradicijo. Danes pa je še posebej pomembno, ali plačaš krompir po pet ali po osem dinarjev. Zato sindikate v podjetjih spodbujamo, da ljudem pri nakupu ozimnice pomagajo z ugodnejšimi cenami in plačevanjem na obroke. Vse bolj se uveljavlja tudi naša hranilnica in posojilnica. Takšna pomoč bo potrebna še precej časa. Kje vi vidite izhod iz težavnega položaja Zasavja, kako se lahko izkopljemo iz najhujšega? Po mojem se polovica teh, ki so že ali še bodo izgubili delo, ne bo več mogla zaposliti v svojih starih podjetjih. Ti savju že imeli kakšne konflikte z ma-nagerji zaradi odkupovanja podjetij? Doslej še nisem zasledil nobenih takih konfliktov. Mislim, da zdaj vsi čakajo na novo lastninsko zakonodajo. Kot veste, predlagane zakone naš sindikat odločno odklanja. Takšen zakon, kot je zdaj v skupščinski proceduri, pomeni, da bi Zasavje ostalo brez perspektive. Zahtevamo, da se ovrednoti in valorizira akumulacija, ki smo jo ustvarili delavci. Na tej podlagi lahko delavci postanemo upniki, da bodo lahko naši vnuki gospodarili z delnicami oziroma z lastnino, ki smo jo tu vsa leta ustvarjali. Če bodo šli ljudje to jesen ali pozneje na cesto, boste v njihovih prvih vrstah? Tako kot je sindikat že zdaj tisti, ki ob stečajih oblikuje zahteve, bo tudi-v takih razmerah oblikoval zahteve delavcev in se bo zanje odločno boril. To je prav gotovo. Kje si vi v teh časih poiščete sprostitev? Največkrat v planinarjenju. Pa šahiram tudi rad. Rad povem, da sem pred leti v Trbovljah odigral partijo z bivšim ljudje bodo morali doseči miselni preskok. Naše gospodarstvo moramo prestrukturirati v nove dejavnosti in za njihov start delavcem zagotoviti intenzivnejše oblike usposabljanja. Sedanji šolski sistem in tudi navade ljudem ne omogočajo, da bi jutri lahko začeli delati nekaj novega. Kako lahko pride do, kot pravite, miselnega preskoka? Kdo ali kaj lahko sproži? Mislim, da osebnostne stiske ljudi. Prav je, da nekaj rečemo tudi o novi lastninski zakonodaji. Ste v Za- svetovnim prvakom Anatolijem Karpovom in v tej igri uspel doseči remi. Na steni v vaši pisarni pa še kar visi Titova slika. Zaradi moje celotne vzgoje, mojih srečanj z njim in mojega razumevanja njegove vloge v svetu imam do Tita pozitiven odnos. Pomeni mi simbol, kot mi simbol pomenijo npr. tudi starši. Manca Ocvirk in Marko Planinc Foto: Tone Podbevšek Milanova kost Kaj nam pomaga, če je jamstvo za naše devizne vloge prevzela Republika Slovenija, namesto Narodne banke Jugoslavije. Edinole to, da imamo vsgj malce večje možnosti še kdaj priti do svojih mark. dolarjev ali šilingov. Ampak, kot nam zdaj pravijo v Ljubljanski banki d.d. šele v dveh. treh ali celo več letih. To je jalova tolažba, prej kot ne blažev žegen. od katerega nima prav noben varčevalec deviz prav ničesar. Pač: po novem mu taista banka vsak mesec odkupi 500 mark. po tečaju ljubljanske borze. In zdaj se dogaja, to smo preverili, da prenekateri imetnik devizne knjižice ali deviznega računa pride v banko, zamenja svojih 500 mark za 11.000 din in nekaj par. jih še tople nese v Ljubljano, kjer na tržnici spet kupi 500 mark. Ampak, primakniti mora še vsaj nekaj stotakov. Tokrat jih nič več ne prinese v banko in položi na svojo devizno knjižico, temveč jih spravi v domačo nogavico. Bankiiji nam sicer zatrjujejo, da vse sveže pologe tujih deviz »jemljejo« povsem drugače, kot stare. Z novimi pologi lahko razpolagate, kadarkoli hočete. vendar ljudje ne nasedajo. Se spomnite, kako nas je predsednik slovenske vlade še pred nekaj meseci takorekoč toplo nagovarjal, nai le zaupamo banki. Danes ga skušajo nekateri spomniti na to. ampak brez uspeha. Saj; kaj pa naj bi odvrnil varčevalcem drugega, kot da potrpijo. Potrpljenje pa je. kot vsi vemo, božja mast in seji ne kaže izneveriti. Nimamo pri roki natančnega podatka o tem, koliko deviz imajo Zasavci v domači ljubljanski banki, znano je le. da znaša vrednost teh vlog vsaj polovico vseh dinarskih vlog. Če smemo verjeti poznavalcem, imajo ljudje vsgj pol milijona dolarjev v svojih nogavicah. Kakšna škoda za gospodarstvo. Vendar dokler ne bomo spet zaupali banki, ni govora, da bi prišla do teh deviznih prihrankov. Nekoč smo slišali, da si katerakoli banka v razvitem svetu niti pomisliti ne upa. da bi izneverila zaupanje svojih klientov. Samo vsakih sto let bi se utegnilo kgj takega zgoditi. Ali še bolje: samo enkrat v sto letih bi varčevalci nasedli banki, če bi jih izdala. Žal vam pri ngjboljši veri ne moremo povedati, kdaj boste vsi, ki imate svoj devizni denar v banki, tega lahko dobili v roke. Vemo le to. da bančna obljuba o tem, da bi ga utegnili dobiti v nekaj letih ni niti zanesljiva niti trdna. Preveč čejev in neznank je pri vsem tem. Edinole, kar vam lahko svetujemo je, da vsgj vsake tri mesece pridete v vaše bančne hiše in vaše devize vežete za ta čas. S tem boste imeli vsgj lažno zadoščenje, da ste si pridobili nekgj več obresti, ki pa jih ne morete dvigniti, ker so v božjih rokah. Moramo še pristaviti, da ponekod že premišljajo o ustanovitvi društva deviznih varčevalcev, ki naj bi pozneje celo prerasel v nekak loby. skupino pritiska. Vse skupaj je tako žalostno, da ne more biti bolj. Veliko deviznih varčevalcev ima nujne potrebe po devizah, ker jih potrebujejo za nakupe nadomestnih delov za svoja osebna vozila, spet drugi za druge nujne nakupe v tujini. Ampak deviznih sredstev iz naših bančnih hiš. pardon, ljubljanske banke, vsgj še nekgj časa ne bo. Milan Vidic Stanetov Štrbuncelj Res lahko je kritizirati! To trditev smo v času izhajanja Zasavca kar nekajkrat slišali. Pripombe so največkrat letele na članke, ki niso hvalili prizadevanj občinskih vlad, pač pa so, po našem iskrenem mnenju, še veliko preveč milo, obsojali posamezne poteze in dejanja. Še zlasti tisto, česar ni bilo storjenega. Nikakor ne moremo razumeti, da se občinske vlade pritožujejo zaradi naporov, ki jih vlagajo v svoje delo. S tem nehote priznavajo, da niso najbolj sposobne! So se \Tsemogočne vlade kdaj vprašale, kaj o njihovem delu menijo volilci? So kdaj prisluhnile ljudskemu glasu, ki do njihovih dejanj ni prizanesljiv. Še zdaleč pa ni več pripravljen verjeti kakršnimkoli izgovorom in pravljicam. Seveda so napori potrebni pri vsakem delu. ki hoče biti ambiciozno. Članov teh vlad, še zlasti pa ne njihovih predsednikov, ni nihče silil, da si naložijo breme, kije morda pretežko zanje. Če pa so kandidirali za položaje, ki jih zasedajo in če smo jim preko poslancev naklonili naše zaupanje, morajo storiti vse, da bodo to zaupanje tudi opravičili. In v tem je bistvo novega časa in sprememb, ki ga prinaša. Imeti oblast je sladko, ni pa sladko izpolnjevati naloge, ki. o tem nihče ne dvomi, v sedanjem času niso lahke. A lahke ne bodo nikoli več. Vse preveč težav se odpira vsak dan in ob reševanju sprotnih ni lahko zastaviti dolgoročnega razvoja kraja, ki že nekaj let nazaduje. Seveda razumemo, da je celotna Slovenija v težavah, daje precej težav takšnih, kijih nismo zakrivili, a zato nam ni nič lažje. Nihče od vse večjega števila brezposelnih ne bo sit le zaradi podatka, da ni edini in daje takšnih v Zasavju še več kot 2200, v Sloveniji pa že 75 tisoč. Nihče od zaposlenih z nizkimi plačami ne bo zato lažje nahranil družine, nihče ne bo zato lažje kupil ozimnice, kurjave, plačal računa za elektriko. Delo. ki smo ga na volitvah zaupali oblastnim organom, bo prav zaradi tega pod vse ostrejšim drobnogledom. Napak smo storili že dovolj in volilci ne mislimo več plačevati, da se bodo naši predstavniki učili na novih. Uredništvo Zasavca nima nikakršne iluzije, da je naš časopis (ki, mimogrede, tudi nastaja ob trdem delu in velikih naporih članov uredništva) zrcalo sedanjih razmer v treh zasavskih dolinah. Skuša pa to biti in to ne glede na odklonilen odnos do časopisa v nekaterih okoljih, ki ne prenesejo kritike na svoj račun. Tudi takšen odnos je vzpodbuda, dokaz, da smo na dobri poti. Nočemo se postavljati le za zastopnike malih ljudi, ki jih vsak dan žuli sto in še nekaj težav. Odločeni pa smo, da jim bomo prisluhnili in na glas povedali tisto, o čemer je marsikdo še zdaj prepričan, da ni dobro, če se govori. Oguljeno se že sliši, da ni ogledalo krivo, če ti v njem ni všeč tvoj obraz, a kaže, da bo to treba še nekajkrat ponoviti. Stane Šterbucl Sončna in senčna stran slovenskega marketinga Kljub temu, da smo Slovenci na pravo marketinško pot stopili šele sredi osemdesetih let, se lahko pohvalimo s kar nekaj »marketinškimi resursi«. Imamo dober marketinški časopis (Media marketing), imamo nekaj zelo dobrih oglaševalnih agencij, šolo za ma-nagerje na Brdu. nekaj oblikovalskih skupin in še bi lahko naštevali. Posledica omenjenega je že tri leta zelo dobro organiziran in tudi obiskan MARKETING KLUB v Ljubljani. Letošnje sejemsko in poslovno srečanje ponudnikov in porabnikov marketinških storitev, materiala in opreme, je na Gospodarsko razstavišče privabilo 55 razsta-vljalcev. Lahko bi rekli: »že videno«, lahko celo »zelo zanimivo«, nekaj nastopov pa je bilo izjemnih, skorajda evropskih. Poleg drugega smo obiskovalci lahko tri dni sledili izjemno dobro obiskanemu Forumu. Prvi dan so na njem govorili o promociji slovenskega gospodarstva v Evropi in svetu, predstavili slovensko podjetniško internacionalizacijo in reklamno akcijo za knjigo »Deset dni vojne za Slovenijo.« Naslednje dni smo videli nekaj predstavitev vizuelnih komunikacij, zadnji dan pa je gospod ANDREW RAWLINS predstavil zbirko propagandnih komunikacij pariške EPICE. Lahko bi rekli, kdor ni bil zraven, temu je marketinški vlak skorajda že odpeljal. Seveda pa kot radi rečemo. za svetlejšimi dnevi ponavadi pridejo temnejši. Senčna stran slovenskega marketinga je področje raziskave potrošnikov, kot temeljnega imputa pri vsaki pravi marketinški odločitvi. Vedno je namreč škoda denarja za raziskavo resničnih zahtev trga. To se posebej pozna pri nastopih v tujini. Zaradi pomanjkljivih informacij smo ponavadi žrtve nekvalitetne menjave s tujino. Tudi doma ni veliko bolje. In posledica. Pri direktorjih še bolj zakoreninjena miselnost, da se v marketing in propagando ne izplača vlagati. Vendar po Marketing klubu sodeč. Slovenija vstopa, čeprav počasi a sigurno v svetovne marketinške trende, kjer je potrošnik bog in njegovo veličanstvo hkrati. Tega se v nekaterih podjetjih dobro zavedajo. Ob senčni in sončni strani slovenskega marketinga še beseda o zasavskih razsta-vljalcih. Ne vem, če je sploh omembe vredna njihova prisotnost. Na sejmu sem opazil le zagorsko PIRAMIDO, ki seje predstavila sejemsko šablonsko in podjetje RADEČE-PAPIR, če ga štejemo med zasavska podjetja. Kaj bi lahko pomenila odstotnost zasavskih podjetnikov. Ne verjamem, da marketinga ne poznajo. Ne verjamem tudi, da ni izdelkov, s katerimi bi se lahko predstavili na takšnem sejmu. Mislim da je problem v denarju ali pa v glavah, ki ne vidijo dlje od tovarniškega zidu. Vendar, tam čez je Evropa. tam čez so kupci in oni so tisti, ki bodo rešili ali pa pokopali sanje podjetnikov. Ugotovitev, da se tudi v Zasavju premalo zavedajo pomena marketinga, drži. Da le ne bo postala navada. Franci Kadunc Mednarodni obrtniški sejem in Zasavje Mednarodni obrtniški sejem v Celju, letos že štiriindvajseti po vrsti, je nadaljeval žlahtno tradicijo sejmarstva v tem mestu. Prvi sejem v Celju beležijo že v 15. stoletju, bolj povezano pa štejejo sejme te vrste že 112 let. Letos je bilo na razstavnih prostorih kar 1320 ponudnikov, nekaj spet iz Zasav ja. Iz. Zasavja tokrat celo več kot prejšnja leta. Predstavile so se vse tri občinske obrtne zbornice z delom, ponudbo, izdelki in možnostmi svojih članov, nekaj obrtnikov -podjetnikov pa seje predstavilo tudi samostojno. Ne le z izdelki in delom, ampak tudi z. neposrednimi storitvami. Za zasavske tri gostince: Vidergarja - Žibreta. Čara in Senico lahko rečemo, da so bili zelo uspešni, saj seje pri njih, če je le bilo vreme lepo. kar trlo ljudi. Tudi Piramida iz Zagorja, Rotex iz. Trbovelj, Europrima iz Izlak. Emma iz Hrastnika. Ultra iz Kisovca ... in še bi lahko naštevali, so se dobro odrezali. Zasavski obrtniki so pokazali, da so naklonjeni razvoju, da cenijo znanje, da ga znajo poiskati in dobiti. Zato prav gotovo lahko rečemo, da bi tudi sedanja oblast morala nanje ne le gledati bolj naklonjeno, ampak tudi delovati bolj naklonjeno. Obrtniki in mladi podjetniki se pritožujejo, in tega je bilo tudi na sejmu slišati zadosti, da jih država in njeni upravni organi jemlje predvsem kot molznice ali še slabše. Eden od zasavskih obrtnikov je povedal, da dober kmet za svojo živino skrbi tako, da ji daje čim več, da dobi še več. ne pa da le molze in molze. O tem so slovenski obrtniki razpravljali skorajda vsak dan na svojih srečanjih, posvetih in okroglih mizah, saj so se v desetih dneh sejma srečevali s predstavniki posameznih resornih ministrstev, skupščine in gospodarske zbornice. Prvi dan pa jih je nagovoril tudi predsednik predsedstva RS Milan Kučan, kije v nagovoru poudaril pomen domačega znanja, idej in dela ter okrcal nekritično sprejemanje vsega, kar seje po svetu razvijalo in razvilo iz. drugačnih osnov. Ali drugače. Po mnenju mnogih, predvsem zasebnikov, se je slovenska pomlad prekmalu končala in novi skrbniki hočejo trgati še nezrelo sadje. Aleš Gulič Zdrava prehrana »Tvoja zdravila naj bodo hrana in tvoja hrana naj bo zdravilo.« Ta Hipokratov rek predstavlja nekakšen uvod v skrivnosti in razsežnosti zdrave prehrane. Naša spoznanja o hrani in prehrani se nenehoma spreminjajo. Pa tudi merila, ki določajo priljubljenost posameznih vrst živil in načinov prehranjevanja, so na moč različna in se naglo menjavajo. Ljudje se iz različnih vzrokov (čustvenih, zrelostnih, odraščajoči-h) odločajo za drugačno prehrano. Veliko ljudi je takih, ki jim bolezen določa obliko prehranjevanja. Toda pojavi se vprašanje, kje kupiti oz. dobiti surovine za pripravo takšne hrane. Malo ljudi ve, da imamo tudi v Zasavju Ir govinico z. zdravo prehrano. Ta sv nahaja na zagorski tržnici in se imenuje Klas. To je zaenkrat edina trgovina s tovrstnim blagom \ Zasavju. Tu lahko kupite razne vrste stročnic kot so: rdeča leča. rumena soja. rdeči l'i žol. Prav stročnice predstavljajo pomembno nit v zdravi prehrani. Vegctarianci najraje kupujejo sojo in že pripravljene jedi za vegetariance, kot so ve getrianske klobasice in salama. Najdete pa tudi nerafinirana olju (bučno, sezamovo, sončnično). 100 odstotne naravne bio sokove. naravni riž. razne kosmiče in pa surovine iz. katerih si lahko sami priprav Ijate mus-lije. Kupci, ki obiskujejo to trgovino, so razi k-ni. Od mladih študentov, do malo starejših. Nekateri so se k zdravi prehrani zatekli zaradi bolezni, drugi so meso in mesne izdelke popolnoma zamenjali z. žitaricami, stročnicami in proizvodi za vegetariance. So pa tudi takšni kupci, ki se še niso odrekli nezdravi prehrani in jo kombinirajo z zdravo. Zasavci smo o zdravi prehrani še vedno premalo osveščeni. Škoda. Katja Božič Prva pot v šolo je bila varna Ko so počitnice in dopusti mimo in ko se v trenutku znajdemo spet skupaj vsi. ki smo se v dveh mesecih počitniško porazgubili po širši okolici, nastane v naših ozkih dolinah spet nepopisna gneča. Za tiste, ki prvič stopijo v šolo. je to čisto nov svet. velik in glasen, ki pa je mladim letom primerni nižji rasti videti še toliko večji kot nam. odraslim. Zalo šolarji v začetku leta nikdar niso prepuščeni sami sebi. Šole in miličniki, pa tudi nekateri starši poskrbijo za različne vrste aktivnosti že v počitnicah. Sem sodi izdelava načrtov varne poti v šolo, priprava planov za aktivnosti v prihodnjem šolskem letu, srednje šole pripravijo programe varne vožnje z motornimi vozili, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu preverja svoj program aktivnosti, prenovijo se oznake na cestah in preveri se preostala signalizacija ... Prvi dnevi prihoda v šolo so zato tudi bolj varni, čeprav tistih, ki so radi nedisciplinirani, ne manjka. Zakaj bi hodili po prehodu za pešce, ko pa je bližje drugje, zakaj bi imel motorist čelado na glavi, ko pa lasje v vetru tako lepo frfotajo, zakaj bi avtomobilist peljal po predpisih, ko pa se tudi skozi mesto mudi - in kar naprej bi se lahko vpraševali, zakaj ... Zato, da bo naše bivarjje v tem okolju bolj varno in s tem lepše. Štirinajst dni so morali prenapeteži zaradi pogostejše prisotnosti miličnikov ter njihovih dobronamernih opozoril ali pa odmeijenih kazni brzdati svoje prometno nevzgojene strasti. Upajmo, da se v takšnih preventivnih akcijah vsi naučimo kaj dobrega. Ivana Laharnar Ozimnica na obroke Za nami so počitnice. Začela se je šola, pripraviti je potrebno ozimnico in nekateri tudi kurjavo. Vse to predstavlja grob poseg v družinske proračune. Odpravila sva se na potep po zasavskih ulicah, da povprašava vesoljno prebivalstvo, kako se znajde v tej, kar malo moreči situaciji. Začela sva v Zagorju, kjer so naju kar trumoma odslavljali z: »Zdajle pa res nimam časa.« Končno je najina vztrajnost rodila sadove. Mladi očka z dvema majhnima otrokoma Miha Sturm je povedal: »Z ženo hodiva v službo in zaenkrat nam to še zadostuje. Seveda pa dosti pomagajo tudi starši.« Gospa Meta Arko, ki je pravkar prihajala iz trgovine, je dejala: »Letos ni prav nič drugače kot prejšnja leta. znajdem se tako kot doslej. Gre, ker mora iti. Ne odpovedujem se ničemur in tako kot v vseh krizah, si tudi mi zdaj privoščimo več kot sicer, zakaj pa ne, dokler si še lahko.« Še en mladi očka Roman Pe-tač pa se je nasmehnil in rekel: »Ozimnico bomo na obroke nabavili preko sindikata, stanujemo v bloku, zato kurjavo plačujemo sproti. Otroci so še majhni in še ne hodijo v šolo, na dopustu pa smo že bili.« V Zagorju sva potem nadlegovala še nekaj mimoidočih, vendar se nihče ni imel volje ukvarjati z nama. Najina samozavest je bila že čisto na psu, zato sva se odpravila v Hrastnik. Zdelo se nama je, da sva prišla v raj. Razen gospe z malo starejšim sinom, ki se ji je »zelo mudilo«, so bili vsi, ki sva jih vljudno ogovorila, pripravljeni sodelovati. S tistim »vljudno« sem mislila na obvezni nasmešek in dober dan, oprostite prosim ... Gopod, v katerega sva se najprej zapičila, nama je povedal: »Zaenkrat še gre, vendar se odpovedujemo luksuzu. S sprotnimi prihodki si lahko privoščimo le najnujnejše. Kopičke, s katere bi jemali v slabih časih, pa nam še ni uspelo niti narediti. V gostilni nisem bil že par mesecev. Največji izdatek pri vsem tem pomenijo knjige in zvezki za otroka.« Jože Starman, ki sva ga ujela med prebiranjem Sportskih novosti, je potreboval trenutek, da se je zbral, potem pa je dejal: »Sindikat je res nekaj dobrega. Ima najugodnejše cene za ozimnico, pa še na obroke se dobi. Kljub temu, da se bo centralna podražila, se še da preživeti. Letos smo se odpovedali počitnicam. Ampak ne zaradi razmer ... .« Celestina Babič, ki sva jo zmotila v klepetu, je hitro izkoristila priložnost in standardnim odgovorom dodala še nekaj svojih misli: »Zaenkrat se s pokojnino še kar da preživeti. Ozimnico bom kupila na trgu, najbolj pa me moti vse, kar je v zvezi s centralnim ogrevanjem. Kar napišite, da preveč kurijo in da bi lahko zmanjšali temperaturo. Kje ste pa še videli, da imajo pozimi odprta okna, zato da bi v stanovanjih vzpostavili znosno temperaturo. Poleg tega pa s tem prekomerno onesnažujejo zrak. Da niti ne omenim napovedane podražitve. Drugače pa se odpovedujem potovanjem, pa tudi v trgovini ne kupim prav vsega, kar mi pride pod roko. Čeprav smo včasih tudi to počeli.« Med naključnimi enketiranci smo »ujeli« tudi prvega in ne edi- nega brezposelnega Marjana Rozmana, ki je povedal: »Dokler bom dobival podporo, bo še nekako šlo. Še dobro, da je zaposlena še žena in bomo ozimnico lahko kupili preko sindikata v njenem podjetju.« Z Milošem sva sklenila zapustiti Hrastnik, kajti pred nama je bila še težka naloga. Obiskati sva namreč morala še zasavsko prestolnico, Trbovlje. Sejem bilje živ, bi lahko rekli ob pogledu na trboveljsko tržnico. Res je bila tam največja koncentracija ljudi, a se je vsem nekam mudilo. Saj ne, da ne bi hoteli odgovarjati, le bolj kratki so bili. Zora Novak: »Za kurjavo mi ni potrebno skrbeti, ker imamo centralno. Ozimnico pa bom kupila, a to ne predstavlja tako velike obremenitve, ker sva samo dva. Sva se pa letos zaradi denarja odpovedala dopustu.« Martin Kopač: »Nekako lovimo začetek s koncem. Človek pač mora kupiti tisto, kar potrebuje. Je pa res, da nam zdaj vse pogosteje zmanjkuje denarja za obisk kakšne restavracije.« Erika in Tadej Žerko: »Oba sva upokojenca in nisva slabo situirana. Ozimnico nama priskrbi hčerka, ki se je poročila na kmetijo, kurjavo pa nabavimo že spomladi. Pravzaprav se nama ni treba še ničemur odpovedovati, pa tudi na dopustu sva bila.« Ivana Keber: »Na žalost je treba priznati, da ni lahko. Imam dva šoloobvezna otroka in samo knjige in zvezki so me stali 10.000 dinarjev. Na to smo mislili že prej, zato smo se zavestno odpovedali dopustu. Bojim se, da se bo to dogajalo vse pogosteje.« Valentina Derman: »Mislim, da letos še ni tako hudo. Bomo že spravili vse skupaj in nekaj malega nam bo ostalo še za priboljšek. Vendar pa me je vse bolj strah, kaj bo v prihodnje.« In potem sva zaključila. Miloš je bil že pošteno jezen, kajti prav nobenega dela ni imel. Kakor hitro sva omenila fotoaparat, so se ljudje začeli nasmihati in momljati, da raje ne bi, da niso fotogenični in sploh, da se jim mudi. Sicer bi bilo krasno videti tudi fotografije, pa še manj dela bi imela. A kaj, ko ljudi ne moreš prisiliti v nekaj, kar nočejo. Vsem se za pomoč zahvaljujem, drugič pa več poguma. Anketo pripravila: Miloš Zupančič in Barbara Kus j..............................................................................„^P j UREDNIŠTVO ZASAVCA, Delavski dom, Zagorje ob Savi • Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. ■ Ime in priimek, ___________________ i mesto_______ _________________________________poštna št._________________________ i ulica ______ _____________ telefon ______________ j poklic _ ____________________ S. os. izk. _____________ | datum - lastnoročni podpis _________ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■seeaeeeeieeeeeaeeeeEBeeeeeeeeeeeee mmmmmmmwmmxSZ?* kl r V prodajalni Cvek na Dolu pri Hrastniku, Pod hribom 1, dobite pod ugodnimi pogoji športno opremo, vse za šolo, zanimive tekstilne unikatne izdelke, kavbojke, darila za vsako priložnost in vsak žep. Posebna ponudba: razprodaja čevljev. Vabimo vas na ogled razstav. Graditelji, pozor: v Cveku lahko uredite vse okrog stanovanjske zadruge. £ Gostišče tel., fax.: (061) 733 040 15a TROJANE MAČEK Gostišče Maček v Šentgotardu vam nudi veliko izbiro slovenskih jedi. Ob sobotah igra duo Orfej. V še ne okrnjeni naravi boste preživeli prijeten konec tedna. Prenočišče z zajtrkom stane pri nas samo 300 dinarjev. Za vaša praznovanja ali poroke pa imamo na razpolago posebno sobo z 80 sedeži. Obiščite nas, mi pa bomo poskrbeli, da vam bo v naši okolici lepo. Vabi vas Gostišče Maček, ‘21(061) 733-040. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO ODPRLI SMO NOVO TRGOVINO Z VSEMI VRSTAMI: -TALNIH OBLOG (parketi, itisoni, tapisoni, plastificirane plule iz uvoza, stenske plute, ladijski podi, vinflex podi, topli podi in še...) -BARVE, IAK1, ČISTILA -PRALNI PRAŠKI -TAPETE VSEH VRST ZA VAS OPRAVI JAMO TUDI STORITVE-PARKETARSKA IN TLAKARSKA DELA NOV PROGRAM, IZREDNA KVALITETA, UGODNE CENE, PRODAJAMO TUDI NA KREDIT! VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ V NOVI TRGOVINI TAPI d.o.o. KISOVEC, NASELJE NA ŠAHTU 31, TEL. (0601) 71 827 TRGOVINA JE ODPRTA NON STOP OD 7-19 URE, OB SOBOTAH PA OD 7-12 URE. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH LAHKO POKLIČETE NA DOM TEL..(0601)73-705. ■ . ■ ■ ■ ' O. 0.=L PROGRAM PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ZA PC RAČUNALNIKE ■napajalne enote -grafične kartice -tipkovnice -vhodno/izhodne kartice 1 -ohišja za računalnike -IDE kontrolerji -ARC-NET KARTICE »Sejem bil je živ« Vrvež na sejemskem prostoru. Ljudje se spet zavedajo svojih kmečkih korenin. Marjan Podobnik je bil začuden nad množico. Če bi vedel, da se jih bo toliko zbralo, bi verjetno prišel tudi povabljeni tast Ivan Oman. Pa drugič. Resje. Prizadevni krajani dveh zagorskih krajevnih skupnosti so imeli svojih slabih cest dovolj. Si jo bomo pa sami zaslužili, so dejali, pljunili v roke, se posvetovali levo in desno, odšteli še dinar za reklamo, z Radijem Trbovlje stopili v skupen posel in sejem je bil tu. Resda je bil bolj kramarski kot živilski. Sicer pa toliko bolje. Le kaj bi delala uboga živina v tej vročini na Ruardiju ves dan? Bilo pa je kar veliko kramarije -takšne, navadne, vsakdanje pa tudi tiste prave: doma pleteni koši vseh velikosti, pa škafi in čebri, košarice in košare. Mojster kramarske obrti nam je povedal, da velik koš nastaja kar tri do štiri dni, z delom po deset ali več ur na dan. Pa je bil koš za takšno delo poceni -1.500 dinarjev je bilo treba odšteti. Na takšnem sejmu ne sme manjkati pijače in jedače. Tega smo navajeni - bolj ali manj hladne pijače za bolj ali manj trezne, a vesele in nevsiljive goste. Tudi slovenski lulčki in še kaj se je našlo v podporo celodnevnemu gibanju. Dogajanje je bilo zanimivo tudi po zaslugi letalskega kluba iz Zagorja, katerega člani so že v ranem jutru hrumeli po zraku s svojimi motornimi zmaji. Kasneje so.se jim pridružili kolegi. Iz vse Povorka po zagorskih ulicah. Konji so okupirali zagorsko občino. Tolažba: bolje konji, kot osli. Slovenije so bili, s prostoletečimi zmaji. Ob 14. uri je nastala majhna zmeda, ko se je oblikovala povorka kmečkih voz. Brez zagorskih godbenikov takšna prireditev ne bi uspela. Igrali so v uvodu v kratek kulturni, a lep program. Organizatorje je obiskal tudi podpredsednik slovenske kmečke zveze, Marjan Podobnik, pozdravil številne obiskovalce in se zahvalil za prijetno popoldne. V kulturnem programu smo slišali nekaj hudomušnih erotičnih pesmi iz zbirke kmečke erotične poezije, dve lepi domači je zapel Ladko Korošec, potem pa je prireditev dobila svoj sok, kot bi še rekli. Veliko je bilo obiskovalcev, ki so kljub vabljivi gostinski ponudbi ob zaključku uradnega dela vseeno gledali še nogometno tekmo med KS Kotredež in KS Franc Farčnik. Zmagovalci so bili pravzaprav vsi, saj so se fantje, mnogi že v letih, dobro odrezali in pokazali več volje kot marsikateri profesionalni nogometaši. Prireditev je uspela. Verjetno je tako pokazala tudi računica, a za nas je merilo množica obiskovalcev, ki ni hotela domov niti v zgodnjih jutranjih urah. Tekst: Bogdan Barovič Foto: Tomo Brezovar Nogomet osvaja Zagorje. Kmetje so pokazali, da žogo obvladajo skoraj tako dobro, kot vile. Da se ve. Zmaji nad Zagorjem v_________________________J Kdo bi si mislil, da se lahko med stisnjenimi zasavskimi hribi, kjer je v dolinah prostora komaj za potok in cesto, najde prostor tudi za letališče? Sliši se nemogoče, pa je vendarle res. Pred letom dni se je zbrala skupina zanesenjakov, ustanovila aeroklub in danes Zagorje že preletavajo zmaji. Da bi ugotovila, kaj jih je prignalo v naše kraje, sem se nekega večera odpravila na letališče na Ruardiju in za pogovor zaprosila predsednika Aerokluba Zagorje in Zasavskega letalskega centra, gospoda Alojza Završnika. Koliko članov združuje vaš klub? Završnik: »Trenutno je v klubu okrog sto članov, prihajajo iz vsega Zasavja. Pridobili smo tudi klubske prostore in uredili učilnico, tako da bomo na zimo začeli s tečaji.« So ti zmaji last kluba ali članov? »Klub še nima svojih zmajev, pač pa imajo člani tri motorne zmaje, eno jadralno letalo in jadralno padalo.« Letališče r Zagorju iz zraka Kako to, da ste se odločili za tako obširen projekt letališča ravno med zasavskimi hribi? »Član kluba Edi Juvan seje prvi navdušil za letenje in je iskal primeren prostor za to v Zasavju. Odločili smo se za Ru-ardi in raziskava terena je pokazala, daje to primeren prostor tudi za ultra lahka in športna letala. Nad projektom pa sta bila navdušena tudi strokovnjaka z Brnika in iz Beograda.« Kaj pa načrti za prihodnost? »Na tem terenu je steza, ki je dolga štiristo metrov, primerna za ultra lahka letala in motorne zmaje. Nameravamo zravnati še hribček ob.koncu pristajalne steze in tako bo območje pripravljeno tudi za nekoliko težja letala.« Kakšna pa je cena motornega letala? »Takšno letalo stane približno 15.000 DEM. Leti lahko od sto do Zmaji so dobrodošla novost v zasavski sit'ini stopetdeset kilometrov na uro. Višina letenja pa je odvisna od baze oblakov.« V vašem klubu je najbrž dobrodošel vsakdo? »Seveda. V naš klub se lahko vpiše prav vsak, še posebej pa so vabljeni mladi. Za osnovnošolce članarine ne bo, za študente pa bo minimalna. Uradni sedež kluba je še vedno bar MALIBU, Cesta 9. avgusta 108.« Idejni oče kluba Edi Juvan nam je povedal, da se z letenjem ukvarja dve leti. Sprva je letel v Ajdovščini, Cerkljah in drugod, potem pa je »odkril« prostor na Ruardiju in za idejo navdušil še druge. V letenju kot turistični ponudbi vidi perspektivo Zagorja. »Zasavska dolina je iz višin zelo lepa,« pravi Edi Juvan. Če mu ne verjamete, poletite z zmajem in poglejte! Tekst: Polona Siter Foto: Branko Klančar Kako čudovit je pogled iz zraka. Zasavje je lepo. PREBIVALEC SEVERO- ZAHODNE FRANCIJE KRAJ PRI MARIBORU NA JUGU Švedske zveza 1AB0RNIK0' ESTAVILlN SAU NARl KARI DREN EMEl DEtELA, KI SOJO ZASEDLI IZRAELCI IZKUŠNJA GABI NOVAK JAPONSKO MESTO NA OTOKU mSu DRHAL, SODRGA ZNAK ZA MNOŽENJE KRAJ NA OTOKU PAČMANU POREDNOST, SKUŠNJAVA ANTON JANŠA SLOVEČA GRŠKA H ETERA ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE MESTO V SEVERNI ITALIJI ZRAK (LATINSKO) ATLET ZATOPEK REKA V ANGLIJI OTOK PRED ZADROM AMERIŠKI MS ALE (SYLVESTER) FILMSKI IGRALEC RltEVO ZQANJE IGRA NA KARTE 2 A 2-6 OSEB POŽIRALNIK (ANA1.) REŠITE kriZanko, NAGRADE SO LEPE NEIME -NOVANA OSEBA ŠTEFKA DROLC ŠTUDIJSKO POLLETJE ITALIJANSKI l KAR (JACOPO NAPAD, NASKOK PRlTlSK MNOŽI C VARSTVO, EGI DA EMI _ ADAMIČ samoteZen VOZIČEK REKA V NEMČIJI (ORiG.) BIBLIJSKI PREROK ELDA VILER GLAVNO MESTO KOLORADA GL. ME STO TOGA GL.MESTO GANE SPLET LAS DENIS DIDEROT JAPONSKI DENAR SINOVA ŽENA VRSTA ROBID- NICE SREDNJE- VEŠKA MITOLOŠKO BIVALIŠČE UMRLIH RAFKO IRGOLIČ IGRALEC 8AN HUMORIST ŠRAUF- CIGER REŽISER KUSTURICA OPERNA PEVKA VIDMAR V KRČEVINA trebeZ KRALJESTVO MRTVIH RAZPADANJE RDEČIH KRVNIČK ANTON NANUT DUŠIK EVROPSKA DRŽAVA TELEVI- ZIJSKI ZASLON KRAJ POD FRUŠKO GORO PEVKA POPEVK HAßERL REKA v ŠVICI FILMSKA IGRALKA MIRANDA MESTO V ITALIJI ZAJC IVAN S i ARA 1JSK AZIJ DRŽ. KA :ava ŽVEPLO LETNI GOZDNI POSEK !HERCEGOV-ISKA RE IGOR TORKAR SOL OLJNE KISLINE TANČICA, PAJČOLAN REKA V JV. FRANC GNOJNA ßULA JEZERO V ETIOPIJI NEMŠKI SKLADATELJ (CASPAR) GRŠKA ..AVROKA" PESNIK ŽUPANČK PRITOK SAVE PR MEDVODAH Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke pošljite do 15.10.1991 na naslov: Uredništvo Zasavca. Delavski dom. Cesta 9. avgusta l/a.'61410 Zagorje ob Savi s pripisom »Nagradna križanka«. Upoštevali bomo le rešitve, ki bodo napisane na križanki Zasavca (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade za križanko v 5. številki Zasavca: 1. Vikend paket za dve osebi v Hotelu Dobrava -TERME ZREČE 2. Tri pizze Pizzerije Golobček - Vransko 3. Pet vstopnic za kino KC Delavski dom Zagorje 4. Polletna naročnina za časopis Zasavc 5. Majica Zasavca Izžrebanci nagradne križanke iz. 4. številke Zasavca: 1. VIKEND PAKET V MEDIJSKIH TOPLICAH ZA ENO OSEBO: Milena OPEKA. Bršlenovica št. 5. 61222 Tro 2. VEČERJA ZA DVA V EKSKLUZIVNI RESTAVRACIJI MATEVŽ V TRBOVLJAH: Martina VRTAČNIK. C. 3. julija 11. 61430 Hrastnik 3. POLLETNA NAROČNINA ZA ČASOPIS ZA- Martina ŠUŠTAR, Izlake 21.61411 Izlake 4. LETNA KARTA V KLUBU MESEČINA: Miran SUŠA, Jesenox'o 40, 61413 Čemšenik n. MAJICA ZASAVCA: Franc PETERKOVIČ, Zidani most 29/b. 61432 Zidani most Pravilna rešitev prejšnje križanke: (vodoravno) ANTON AŠKERC, GLOBOKO. MIA, LATRINA, SR-LJIG, AARON, INARI, OBO-TE. PA, NOVEMBER, ERI-STIK, ILSE, INKASO, RU, TRNEK. KOST, DLAN, MAJCEN, RAOS, UNA, EVA, TELEKS, VIČ, ZE, SOBANA. LETALO, ANTIPODI, HE-DAJAT, ILL, OGRADEK, SO, ČERNIK, MUBARAK, RANICA, ABA, IST, TRICEPS. INOVATOR, ALKA. OS, NAGASAKI Jaz sem tukaj, vi ste tam, kako naj vam poljubček dam? No, tega vam sicer ne morem dati, lahko pa vam pošljem lep pozdrav - živio! Kako ste? Sedaj se je pa že zares začelo, kajne? Kaj? Ja šolsko leto mislim. Ste zadovoljni z urnikom, predmeti, jutranjim vstajaryem, poukom ... Ste sošolci takšni, kot ste se dogovorili? Ne, saj vas ne bom izdala ... Upam in želim vam, da se vam ne bo treba prekmalu utapljati v morju kontrolk in spraševanja in da, ko bb to le potrebno, boste znali uspešno preplavati razburljivo morje, ki se mu reče šolski pouk. Cim-več prijaznih tovarišic in petič vam želim! Pa ne pozabite kdaj uporabiti sicer že staro iznajdbo, ki seji reče »plonk«. Super zadeva, vam rečem, samo previdno jo morate uporabljati. Veste, kaj bi bilo super? Da bi mi malo pisali. O tem, kako ste, kako živite svoje mlade dni, kakšne dogodivščine doživljate v šoli in doma, o tem, kako lepo je biti zaljubljen ... Le zakaj bi vse to skrivali zase? Pišite nam! Z veseljem vabim na našo stran vse mlade dopisnike iz šol, vse mlade literate, likovnike, novinarje, da se nam oglasijo s svojimi mentorji, da predstavimo vaše delo. Nikar ne odlašajte in nam čimprej pišite na naš naslov. Pa lep pozdrav! Milena Otroška ustvaijalnica »SNOOPY« vabi vse otroke svoje ustvaijalnice: - tečaj synthesizeija - tečaj kitare - plesni tečaj - mala glasbena šola (5, 6 let) Tečaji se bodo izvajali v Zagoiju, Trbovljah, Kisovcu in na Izlakah. Vse informacije dobite na sedežu OU »SNOOPY« na Cesti zmage 33 in po telefonu 61-147 ali 61-013. SNOOPY, trgovina na drobno, na Sallauminesu 5 v Trbovljah, vabi na ugoden nakup jesenskih in drugih obla-' čil za vse starosti. Nudimo vam tudi šivanje vseh izdelkov po vaši želji in naročilu. Vabljeni k Snoopyju! Potovanje z rožnatim slonom »Hu, hu, hu!« Komaj sem ujel avtobus. Danes je šlo pa za las. Avtobus je bil čisto prazen. Voznik je pritisnil na plin. Na naslednjih dveh postajah ni ustavil. Stekel sem k vozniku. A glej, tristo kosmatih, skoraj bi me kap. Za volanom je sedel pravcati rožnati slon. Nenadoma je avtobus poletel. Pod seboj sem videl Eifflov stolp, Big ben in kip svobode. Ljudje so bili le še majhne pikice. Čez nekaj trenutkov je bila Zemlja le še kot krogla za balinanje, nato fmikula, potem pa le še majhna pikica v vesolju. Preletela sva že luno. Mimo naju so letele leteče cigare, sladoledi, vaze, za trenutek se mi je celo zdelo, daje mimo mene priletela tovarišica za matematiko. Letela sva mimo Marsa, kjer je neki rumeni Marsovček ravno preklinjal, ker seje s svojo letečo cigaro zaletel v veliki vesoljski sladoled. Na Jupitru so imeli neki čudni vesoljčki veselico in so pili, jedli, kartali in peli. Nenadoma je leteči avtobus streslo in ga obrnilo. Zašla sva v vesoljski vrtinec. Postalo je čisto tiho in avtobus se je ustavil. Skozi okna je posijalo sonce. Ko sem izstopil, sem zagledal čuden svet. Bil je poln nebotičnikov, ki se jim ne vidi vrha. Vsi so bili zgrajeni iz trde snovi in, če si udaril po njih, je čudno odmevalo. Na tem svetu so namesto ljudi živeli sloni. Na mestni tržnici so prodajali sadje, ki je bilo zelo nenavadnega okusa in še bolj nenavadne oblike. Na primer: zobna ščetka radirka, sveča ... Odpravila sva se naprej. Nenadoma se je slon ustavil pred neko hišo, ki je bila v obliki trikotnika. Pozvonil je in se hitro umaknil od vrat. Vrata so se odprla in velika slonica z obvezo na očesu je zakričala: »Pinki, kje si hodil ves ta čas? Zdaj te bom pa nabila!« Pinki se je prestrašil in oba sva stekla nazaj v leteči avtobus. Pinkijeva žena pa za nama. Na srečo sva bila hitrejša in sva odletela, Pinkijeva žena pa je še zmerom mahala z dežnikom. Kmalu sva pustila planet slonov daleč za seboj. Na Jupitru ni bilo več veselice in na Marsu ni bilo več videti Marsovčka in njego1 -e leteče cigare. Mimo naju so prileteli še zadnji vesoljski sladoledi. Enega sem zgrabil. Bilje iz vanilije in bil je zelo dober. Končno sva pristala na Zemlji. A ker vesoljski sloni ne morejo živeti na Zemlji, seje Pinki spremenil v malega plišastega slončka. Zdaj ga imam na svoji postelji. Luka Fain, Izlake Prvošolska V današnjih časih demokracije tudi prvošolčki niso več tisto, kar so bili. Že v prvem tednu pouka se upajo postaviti za svoje interese. Tako so na Dolu opozorili svojo gospo tovarišico: »Bodite, prosim, cel teden v tej pikčasti obleki, da vas bomo poznali.« F.M. IIP' Bila sem v slovanskem gradišču Nenadoma se mi je zazdelo, da nekje daleč, globoko v gozdu slišim močan hrup. Hrup je bil nenavaden, zato je pritegnil mojo pozornost. Le kaj bi to utegnilo biti? Premagala sem strah, zbrala ves svoj pogum in se skozi gozd napotila proti kraju, od koder se mi je zdelo, da ta hrup prihaja. Čez nekaj časa sem prispela do velike gozdne jase. Čeprav se je že mračilo, sem še vseeno videla, kako se po vasi giblje brez števila temnih postav. Tu in tam se je zabliskalo nekaj svetlega. Spoznala sem, da so to vojščaki. Tedaj je nenadoma zatrobil rog, daje odmevalo od gozda in hribov. Vsa trda od strahu sem kot prikovana obstala na svojem mestu. Kaj ni to slovansko gradišče! Hrup in žvenket orožja je bil čedalje glasnejši. Po-jasi je zagorelo nešteto ognjev, sredi med množico vojščakov pa sem opazila sivolasega starca. Oblečen je bil v mehko suknjo, pleča pa je imel odeta z ovnovo kožo. Ob velikem šotoru je bil v družbi mladcev. Vsi so izžarevali svojo močno odločenost, da izpolnijo ukaze svojega vodje. Proti nebu so dvigali kopje in loke, Svarun pa jih je zadovoljno pozdravljal. Vse je kazalo, da se pripravljeno na bojni pohod. Nenadoma je tik ob meni počila veja, da sem poskočila od strahu. S silno hitrostjo je skozi gozd na konju pridrvel mlad jezdec, lep kakor jutranja zarja. Gotovo je Iztok, me je prešinilo. Dirjal je naravnost proti meni, jaz pa sem stala kakor vkopana. Noge so me popolnoma izdale in nisem jih mogla niti premakniti. Zakričala sem: »Iztok, Iztok!« in se prebudila. Skozi okno so sijali jutranji sončni žarki, na blazini pa je ležala odprta knjiga Pod svobodnim soncem, katero sem zvečer napeto bra la pozno v noč. Olgi Zore, Izlake Hajd v knjižnico V zagorski mladinski knjižnici si po novem poleg knjig in revij lahko izposodite kasete s pravljicami in drugimi zgodbami za mladino. Nek o Merx 35,70 52,00 26,60 20,10 21,60 27,90 190,20 6,40 m Emona 35,60 53,90 25,00 20,90 22,20 30,70 - 6,00 h- Pj - Ameršek 36,30 54,20 34,10 22,10 20,60 29,10 - 6,00 Prod. Čosič 37,00 54,20 29,70 16,90 20,50 28,50 - - z DISKONT MARKET STP Hrastnik 33,20 49,30 22,60 17,10 17,50 26,70 c/) Emona 35,60 53,90 23,00 16,20 22,20 25,20 191,80 6,00 CC X Mercator-Taborniška pot 35,70 53,30 24,70 18,70 18,70 30,50 6,80 Prod. ABECEDA 35,60 52,90 22,90 - 18,70 30,40 - Prometni davki avtomobilistov Potem, ko je v Skupščini neslavno propadel vladni predlog spremembe zakona o posebnem prometnem davku, s katerim bi dobili prohibitivni davek za uvoz avtomobilov s Hrvaške, se splača pred novo spremembo zakonodaje še enkrat pogledati, kako je s temi davki. Pri nakupu novega atomobila plača kupec (občan) dva davka -po zvezni zakonodaji temeljni prometni davek v višini 20 odstotkov za avtomobile do 1800 kubičnih centimetrov oz. 45 odstotkov za avtomobile z večjo kubaturo ter republiški posebni prometni davek po splošni stopnji 13,5 odstotka. Avtomobili s katalizatorji imajo desetodstotni davčni popust. Pravna oseba (podjetje, društvo, občina) plača le temeljni prometni davek. V republiški skupščini je že sprejet osnutek novega zakona o prometnem davku. Delitve avtomobilov po kubaturi ni več, predlagana pa je davčna stopnja v višini 32 odsi.ftkov od fakturne vrednosti vozila. Razlike v davku za pravne osebe in občane naj ne bi bilo več. Pri prometu rabljenih vozil je sed^j tako, da ni več davčnih razlik glede časa lastništva. Avto človek lahko proda kot rabljen še isti dan, ko ga kupi kot novega. Davek v višini tri odstotke velja le za promet vozil med fizičnimi osebami oz. občani, pravne osebe pa morajo plačati temeljni davek na fakturni znesek. Osnutek novega zakona predvideva triodstotni davek tako za fizične, kot za pravne osebe. Pri sistemu staro za novo mora fizična oseba, ki kupuje novo vozilo, plačati temeljni in posebni prometni daek, vendar je davčna osnova, torej znesek, ki se obdavčuje, le razlika med ceno novega in ceno starega vozila. Primerjava med obstoječo in predvideno zakonodajo kaže, da bo po novem nekoliko boljše za fizične osebe, slabše pa za pravne osebe, ki bodo kupovale avtomobile z nižjo kubaturo. To se bo poznalo tudi pri ceni teh vozil na leasing. Treba pa seje tudi zavedati. da bo z Republiko Hrvaško vzpostavljena carinska črta in bodo avtomobili od tam obravnaani kot uvoženi. Pri vsem tem uvozu pa se srečujemo še z eno balkansko navado slovenske oblasti. Davčna osnova je namreč nabavna cena s carino vred. Janez Kopač Hiranje se nadaljuje Kmalu bodo znani devetmesečni rezultati zasavskega gospodarstva. Že polletni so bili pičli, kaže pa, da tudi tričetrtletni ne bodo kdo ve koliko boljši. Marsikje še slabši. Še vedno se nadaljuje upadanje produkcije. Na srečo ne v vseh kolektivih, toda najbolj v Trbovljah, kjer so naredili za skoraj 30 odstotkov manj, v Hrastniku za 13,8 odstotka, v Zagorju ob Savi pa je bila za 1.1 odstotka višja. V izjemno zapletenem položaju je skoraj polovica podjetij, med njimi zlasti s področja gradbeništva, strojegrad-. nje, deloma elektrokovinske dejavnosti ter proizvodnje gradbenega materiala. Zadnji čas se vse bolj zapira trg na jugu, vse manj naročil prihaja s Hrvaške, vse večje zagate pa nastajajo tudi z oskrbo repromateriala in nekaterih surovin s sosednjih območij. Transportne poti so že tako pretrgane, da so imeli posamezni kolektivi resne preglavice pri dovažanju najnujnejših surovin. Zagatnost sedanjega stanja našega gospodarstva se kaže tudi v nemogoči plačilni spodobnosti. Nima pomena navajati številk o terjatvah naših kolektivov po astronomskih obrestih, ki jih morajo plačevati in mukah pri zagotavljanju denarja za plače. V premogovnikih že vse leto ne poravnavajo nobenih občinskih in republiških prispevkov. Rdeče številke, ki so v prvem polletju znašale nad 500 milijonov dinarjev, bodo do konca leta še pridobile na teži. Pa tudi sicer podjetja tare še veliko težav, na katere nimajo dosti vpliva. Letošnji poslovni in drugi izidi našega gospodarstva bodo vse prej kot ugodni. Drži pa tudi, da bo nekaj podjetij doseglo izjemno ugodne izvozne uspehe, pa tudi njihova akumulacia bo spodbudna. Žal je, kot rečeno, teh podjetij premalo. Milan Vidic Nov bencinski servis v Zagorju Že lani so republiške inšpekcijske službe zahtevale temeljito obnovo bencinskega servisa v Zagorju. Z ekološkega vidika in zaradi zastarele tehnologije prejšnji ni bil več primeren. V Zagorju pa so se odločili, da v ta načrt vnesejo tudi obnovo avtopralnice. Bencinski servis se že gradi in konec novembra naj bi doživeli njegovo otvoritev'. Stal bo na isti lokaciji kot prejšnji, le da bo bolj sodoben. Gradnjo financira Petrol, dela pa potckgjo v skladu z načrti. Lastniki avtopralnice so planirali prenovo že lani, računajmo pa, da bodo letos vsa or ganizacijska vprašanja rešena in bo tudi ta objekt zaživel. l.L. TKI Hrastnik v Benetkah Na letošnjem bienalu v Benetkah, ki je bil posvečen arhitekturi, se je s svojim proizvodnim programom predstavila tudi TKI Hrastnik. V slovenskem paviljonu na prostoru Bienala v Benetkah v palači CaTron so bili izdelki TKI del promocije Slovenije v svetu. Hrastniška firma je tako podprla enega od osmih slovenskih arhitekturnih projektov. Italijanski trg, preko Benetk pa seveda tudi evropski, je za Hrastničane še kako pomemben. V Italijo izvozijo kar štiri petine svojih izdelkov, ki jih naredijo za prodajo v tujini. Seveda bi radi prodajo v tujini še povečali. Bienale v Benetkah, kjer jih je opazila svetovna strokovna in kritiška javnost, je seveda svojevrstna priložnost za učinkovito predstavitev. Da ne govorimo o udeleženkah in udeležencih filmskega festivala, ki je ravno ta čas tekel na beneškem Lidu. Brezposelnost raste M.Š. Zadnji podatki, ki smo jih dobili na zavodih za zaposlovanje, nosijo datum 31.7.1991: OBČINA Štev.brezpos. Brez poki. I. II. lil. IV. V.(sred) Vl.(viš) Vil.(vis) vsi ženske vsi i vsi i vsi ž vsi ž vsi t vsi * vsi vsi * HRASTNIK 514 231 215 95 45 13 45 17 5 4 102 41 86 51 11 6 5 4 TRBOVLJE 954 463 58 35 339 180 52 8 15 8 229 72 208 133 30 18 23 9 ZAGORJE 786 339 124 73 129 68 70 15 28 9 238 67 158 86 21 13 18 8 LITIJA 937 298 88 37 264 69 48 9 16 9 302 70 184 89 17 6 18 9 Pripravila:!.L. MALI OGLASI še naprej zastonj. Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati do 10.10.1991 na naslov Uredništva Zasavca. Delavski dom. C. 9. avgusta 1. 61410 Zagorje ob Savi. Opozorimo naj, da bomo objavili le male oglase, kjer bo dopisan točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo posebej le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine. POHIŠTVO PRODAM otroško posteljico z jogijem, pisalno mizo. Tel.: (0601) 21-003 (od 7. do 13. ure). OMARE za dnevno sobo ugodno prodam. Tel.: 73-884. STROJI PRODAM peč za žganje tiska na steklu, keramiki, porcelanu ... do 600°C. Tel.: 42-271 ali (063) 736-014. GARAŽA, HIŠA GARAŽO, zidano, pri Okro-garjevi koloniji v Zagorju, prodam. Stoji kot samostojni objekt ob asfaltirani cesti, pet minut peš iz centra mesta. Tel.: 62-098. GOSPODARSKO poslopje v izmeri 10.000 m2 na Srnici in gozd ugodno prodamo. Tel.: (061) 322-819 - popoldne. AVTOMOBILI PRODAM Zastavo 750 letnik 1983, registriran, dobro ohranjen. Tel.: 71-438. MOTORJI PRODAM motor JAWA-350 letnik 1986 - neregistriran, cena 500 DEM. Edvard Hafner, Partizanska 74, Dol. PRODAM novo Vespo PX 200 E - 20 % ceneje. Tel.: 22-631. ZAPOSLITEV OBUPANI tehnik išče kakšno zaposlitev, da bi preživel. Fabiani, Ulica španskih borcev 16, Trbovlje. IŠČEM zaposlitev - redno, lahko tudi začasno. Imam trgovsko šolo in pet let delovnih izkušenj. Tel.: 42-000. ŽIVALI PRODAM breje ovce. Alojz Grahek, Gore 15 Dol pri Hrastniku. PRODAM himalajske perzijske muce z rodovnikom. Tel.:42-251. PRODAM leglo lovskih terierjev odličnih staršev, starih dva meseca. Stane Her-le st., Potoška vas 33/a Zagorje. PRODAM kozo z mlekom in dve mladici. Dolinšek, Zavr-šje 13 (39-102). APARATI PRODAM commodore 64 z vso opremo. Tel.: 75-216. AVTORADIO s kasetofonom in klavirsko harmoniko Weltmeister - 48 basno - 3 registre - novo prodam. Tel.: 42-011. RAZNO MLADA družina najame enosobno stanovanje v Zagorju. Tel.: (061) 442-879. PRODAM zemljo v Kotre-dežu najboljšemu ponudniku. Alberta Žahar, Šolska 6, 65000 Nova Gorica. NAD Trbovljami - Ostenk prodam zazidljivo parcelo 150 m2 z gradbeno dokumentacijo in odkopom. Tel.: 25-536. NOVO avtoprikolico nosilnosti 400 kg ugodno prodam. Tel.: 42-442 zvečer. UGODNO prodam 1120 m2 eternit plošč ali zamenjam za gradbeni material. Tel.: 71-406. PRODAM dva mlada fikusa in eno pomarančo, vse vzgojeno doma, za 1.000 din. Stanka Osredkar, Savna peč 27, Hrastnik. ZELO poceni prodam osnovnošolske in srednješolske knjige. Več po telefonu: 61-538. KUPIM Alan Forde št. 412, 415 in 418. Menjam programe za računalnik Amiga 500. Tel.: 62-573. ŠPORT PRODAM City - bike star eno leto, malo rabljen. Tel.: 22-300. NAROČILNICA za brezplačni mali oglas. ZASAVC N» 5 Tekst: Moj naslov: Število objav: 1, 2, 3 (obkroži) Naročilnico oddajte najkasneje do 10.10.1991. Novo v hrastniški knjižnici ZA ODRASLE Strokovna literatura: Knific, T. & D. Svoljšak: Arheološka najdišča Trstenjak, A.: Misli o slovenskem človeku Hofmann, H.: Sesalci - vodnik po naravi Hamilton, G.: Naravno vrtnarjenje Clarke, A.C.: Skrivnosti sveta Zaleski, C.: Onstranska potovanja Rosenfeld, I.: Simptomi Stele, M.: Jesti modro Seward, L.: Moj otrok Podgorelec, I.: Zaplešimo družabno! Leposlovje: Kundera, M.: Nesmrtnost Le Carre, J.: Ruska hiša Chandler, R.: Zbogom, draga moja Holt, V.: Kraljica Jezabela Cookson, C.: Mallenski pramen Konsalik, H.G.: Zlati poljub Garnier, D.: Čakala bom noč in dan Leblanc, M.: Arsene Lupin Deighton, L.: Londonska zmaga Mauser, K.: Ljudje pod bičem ZA MLADINO Strokovna literatura: Wilkes, A.: Moja prva velika kuharska knjiga Planina, M.: Kras Planina, M.: Kraška jama Npugier, L.: V času Majev Perin, P.: V času barbarskih kraljestev Barker, S.: Ribniki in reke Whalley, P.: Metulji Zajc, D.: Zakaj in vprašaj, Znalček na cesti, Kratkočasnik Leposlovje: Townsend, S.K.: Resnične izpovedi Jadrana Krta Scarry, R.: Moj drugi slikovni slovar Johansen, H.: Zgodba o goskici, ki ni bila dovolj hitra Reaves, Ml: Semurajev meč (Časovni stroj), Amurske pravljice, Brokatna podoba Blyton, E.: Skrivnost Šepetajočega otoka Lindgren, A.: Brata Levjesrčna Brlič-Mažuranič, I.: Čudovite dogodivščine vajenca Hla-piča Vandot, J.: Kekec nad samotnim breznom /O ljubljanska banka Banka Zasavje d.d., T rbovlje 35 let bančništva v Zasavju Po obdobju centralizacije bančnega sistema je bila 10. septembra 1956 iz narodne banke - podružnice Hrastnik ustanovljena Komunalna banka Trbovlje, h kateri so bile priključene Komunalna banka Zagorje, Komunalna banka Brežice ter Komunalna banka Krško, ki so s tem postale podružnice. V nadaljnjem razvcju je banka doživela vrsto sprememb: leta 1960 je bila ustanovljena Občinska komunalna banka Trbovlje, leta 1966 se je preimenovala v Kreditno banko in hranilnico Ljubljana, podružnico Trbovlje, ki je leta 1970 začela poslovati pod imenom Ljubljanska banka, podružnica Trbovlje in se je decembra 1970 na novo ustanovila-kot Ljubljanska banka-Temeljna banka Zasavje Trbovlje. S preoblikovanjem bančnega sistema po novi bančni zakonodaji v na novo opredeljeno bančno skupino Ljubljanske banke, je postala le ta po organizacijski obliki in po načinu kapitalskih povezav podobna v tujini znanim bančnim holdingom, bančnim skupinam ali koncernom. Konec leta 1989 je začela kot delniška družba poslovati tudi LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje s 64 delničarji in ustanovitvenim skladom 106.489 tisoč din ter rezervami banke v višini 9.085 tisoč din. Večinski delničar z 51 % kapitala je postala LB d.d., Ljubljana, ostali večji delničarji banke pa so: Rudis Trbovlje, Elektro-element Izlake, Termoelektrarna Trbovlje, Rudniki rjavega premoga Slovenije, Steklarna Hrastnik, Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik in Strojegradnja Trbovlje. Trajni kapital banke 31.12.1990 je znašal 167.325 tisoč din, po stanju 30.6.1991 pa 250.702 tisoč din. V strukturi bančnih sredstev delež trajnega kapitala narašča ter obsega v polletju 1991 17,5 %. Temeljni cilji postavljeni ob ustanovitvi Banke Zasavje kot delniške družbe ostajajo v okviru zakonodaje Republike Slovenije enaki. Banka mora z ukrepi poslovne politike zagotoviti optimalni dobiček, z vidika deponentov zagotoviti popolno varnost vloženih sredstev v banko, s pravilno politiko naložb pa zagotoviti kontinuiran razvoj in dolgoročno stabilnost. Ocenjujemo, da ima nova republiška zakonodaja posredne pozitivne učinke na poslovanje banke. Procesi lastninjenja »imaginarne družbene lastnine«, ustanavljanje malih podjetij, ki slonijo na pozitivni iniciativi, sanacija obstoječih podjetij in uveljavljanje vrednostnih papirjev imajo neposredni vpliv na poslovne učinke, ki se kažejo v spreminjanju bilančne strukture sredstev in naložb banke Zasavje d.d., Trbovlje. Ključnega pomena za zagotavljanje solventnosti banke je zmanjšanje rizičnosti poslovanja z zmanjšanjem obsega potencialnih izgub, ki lahko nastanejo v poslovanju. Banka Zasavje d.d., Trbovlje je že ob koncu leta 1990 maksimalno okrepila rezerve banke ter aktivno pristopila k sanaciji obstoječega stanja. Ta sanacija obsega postopno preoblikovanje klasičnih kreditov v plasmaje v vrednostne papirje, aktivno vključevanje v sanacije podjetij, ki bodo omogočale nadaljnje pozitivno poslovanje, ter preoblikovanje dela plasmajev v lastniške deleže podjetij. Poleg tega so vse nove naložbe plasirane na osnovi poostrene bonitetne kontrole in maksimalnega zavarovanja kreditov. Vse navedeno ima pozitivne učinke pri disperziji kreditnega rizika, ki zmanjšuje rizičnost bančnih naložb v celoti. Banka Zasavje je organizirana kot univerzalna banka in opravlja plačilni promet za občane (dinarski in devizni), devizni plačilni promet za pravne osebe, vse vrste poslov v zvezi s kreditiranjem in najemanjem potrebnih sredstev ter komisijsko poslovanje. Z razvojem trga denarja in kapitala pa postaja pomemben del bančnega poslovanja tudi finančno svetovanje ter borzno posredništvo. Banka poslovno sodeluje z vsemi svojimi delničarji kot tudi z ostalimi komitenti. Posebej je potrebno poudariti poslovno sodelovanje z malimi podjetji, ki se z novimi programi uspešno vključujejo v gospodarske tokove na področju regije in izven nje. Struktura naložb komitentom po dejavnostih LB Banke Zasavje d.d., Trbovlje je naslednja: strojna in kovinska industrija 33 %, DPO in društva 21 %, finančne in druge storitve 13 %, rudarstvo 8 %, banke 6 %, kemična industrija 3 %. Med bančnimi viri so v največji meri zastopana sredstva prebivalcev ter najeta sredstva ter depoziti bank ter finančnih organizacij. Zaključimo lahko, da je za izvajanje usmeritev danega ekonomskega sistema bistvena vključitev Slovenije v evropsko gospodarstvo. Velika rizičnost prostora, v katerem živimo, in splošno nezaupanje tujine se lahko zmanjša le z neposrednim poznavanjem in zaupanjem med poslovnimi partnerji. Mednarodni ekonomski odnosi ter z njimi povezani finančni tokovi so bistveni za devizno likvidnost bančnega sistema ter pridobitvijo zaupanja pomembnega deleža komitentov banke - prebivalstva. LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje Četrtega oktobra za četvorčke Tokrat bomo na tej strani predstavili zabavno prireditev, ki bo 4. oktobra ob 17.30 in ob 20. uri v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Prireditev ima dobrodelni značaj. Kar zamislite si, da iz večera v jutro v družini namesto dveh, naštejete nenadoma šest članov. Lepo je, ko s ponosom pokažemo štiri majhne štručke, a hudo, ko imamo samo dve roki, nekaj malega drobiža. Štirje luštni nagajivci - že, že, a kako? Mojca in Viki Draksler sta si verjetno kar nekaj časa belila glavo, kako bo šlo. Bi že, a vendar je na svetu še nekaj dobrih ljudi, in vsaka pomoč je dobrodošla. Tudi mi smo se na pobudo dr. Vurneka, zdravnika ginekologa v Splošni bolnišnici v Trbovljah odločili za skupno dobrodelno akcijo za Timoteja, Kristjana, Kevina in Patricijo Draksler. Še takrat, ko so mirno počivali v materinem trebuščku. Sedaj, v jeseni, ko bodo že malce zrasli in si opomogli, bomo naredili fešto, kot je treba. Na dobrodelni zabavno glasbeni prireditvi, ki bosta ob 17.30 in ob 20. uri, bodo prišli: Damjana in Hot Hot Hot, Božidar Wolfand Wolf, Simona Weiss, Nace Junkar, Ringlšpil, Čuki, Janez Bončina-Benč, Veter, Irena Vrčkovnik, Franc Košir, pa mogoče še kdo. Vsi, ki bodo kupili vstopnico za to prireditev in jo obiskali, bodo imeli topel občutek, da so pomagali, preživeli bodo dobro uro in pol lepih trenutkov, po drugi prireditvi pa bodo Za tele korenjake gre. Foto: Branko Klančar lahko ostali v preddverju Delavskega doma in se z ansamblom Veter zabavali do treh zjutraj. Prireditev, zabavnoglasbeni humani večer, bomo seveda neposredno prenašali tudi preko naše radijske postaje, pa mogoče še na kakšni drugi radijski frekvenci. Niti bo v rokah držal in jih skušal uspešno prepletati Bogdan Barovič, skupaj z radijskimi fanti in z vsemi nastopajočimi. Obljublja se torej zabavnoglasbena prireditev z eminentnimi slovenskimi izvajalci zabavne glasbe, zato: Na svidenje četrtega oktobra. B.B. V.%V.ViVWv>v,v,v*V.’.V.V( V,v,viVi,iVÄ*i,’,v,v,v*v." ■t»ViWiViV.V.V,-.V.V.'.V.t Nagradna igra v Čigave so noge - detektivka Na kako močnih ali trhlih nogah je slovenski vrh? Verjamemo, da imate o tem svoje mnenje. Seveda pa se da pomembne noge opisovati še na tisoče drugih načinov. In ko se boste zabavli in morda tudi zabavljali ob tem, vam ponujamo še nagradno igro. Ponujamo vam noge zelenega Dušana Pluta, obrambnega Janeza Janše in zgovornega Jelka Kacina. Če jih boste pravilno pripisali zgoraj naštetim možem in imeli še srečo pri žrebu, se boste lahko peljali z enim od zagorskih zmajarjev. Pa še kakšno reč bomo primaknili. Foto št. 1 Foto št. 2 Foto št. 3 Še enkrat - napišite: pod fotog-frafij o št. 1 se skrivajo noge ______________, pod fotografijo 2 so noge________________, pod fotografijo 3 pa so noge_____Ve- liko sreče pri detektivskem delu. Zasavski tolar v roke Hrastničanki Zasavski tolar je bil tokrat že tradicionalna akcija Ljubljanske banke Zasavje, časopisa Zasavc in Radia Trbovlje. Ne vem, če je tokrat potrebno veliko besed. Prvi del naše trdicionalne akcije iskanja Slovenskega tolarja, katerega vrednost je iz meseca v mesec večja, je potekal po sistemu radijskega kviza. Deset poslušalcev je odgovarjalo na, moramo priznati, ne ravno najlažja vprašanja, oblikovana iz vsebine četrte številke Zasavca. Tudi tokrat smo imeli tri naše poslkušalke in poslušalce, ki so pokazali zelo enkovredno znanje. Drugi del je bil namenjen le Hrastničanki Mari Abram. Zlatnik smo skrili v krojno krilo prostoletečega zma- Direktor Radia Trbovlje Marjan Frol podarja tolar nagrajenki Mari Abram. Foto: Jože Ranzinger jr. Pivo je teklo... Nasmeh s srečnega obraza slovenskega naroda je kakor sonce zatonil s prihodom okupatorja. Strah seje zrcalil v žalostnih očeh. Nevarnost je minila, a strah je ostal. Ljudje so večinoma opustili misli na dopuste. Tudi prireditve so v prvi polovici poletja zamrle. Počasi so se začele prebujati in se kakor gobe po dežju razpasle v avgustu. Vrh je pomenila prireditev PIVO IN CVETJE v LAŠKEM. Vse, željne zabave, sprostitve in pozabe, mlade in stare, je pot vodila v isto smer. Tridnevna prireditev je gostila številne ansamble slovenske pop-scene, kot so: AGROPOP, DON JUAN, POP DESIGN, VLADO KRES LIN in drugi. Kdor se prireditve ni udeležil v četrtek ali petek, mu sobota vsekakor ni ušla. Pomenila je najbolj noro noč vse prireditve. Na cestah proti Laškem so bili zastoji, ki so vsi kazali na isto. Avtomobili so bili parkirani že kilometre pred samim mestom. Tisti, ki je prišel malce kasneje, je torej moral parkirati toliko prej in se potem odpraviti na razburljiv nočni pohod do mesta zabave in veselja. Na samem cilju pa je bilo toliko prostorčkov, ki so željno vabili z vsem, kar so premogli, da človek kar ni vedel, katerega bi okupiral. Nepopisna gneča je bila pod šotorom gostišča Rudar. Raxno tako težko kot do šanka seje bilo prebiti do prostega sedeža za mizo, plesišče pa je bilo kot mravljišče. Ravno tukaj je bilo največje zbirališče Zasavcev. Kot bi prišel v diskoteko Mesečina ali Super Li. Na trgu pred cerkvijo seje na odru vedno dogajalo kaj zanimivega in tu je bilo morda tudi najbolj živahno. Skratka, pivo je teklo in žuborelo po grlih, glasba je prijetno omamljala, in kar je najvažnejše - ljudje so bili zadovoljni, kajti zabavali so se! Katja Božič ja, prepričani, da ga ne bo nikoli ali težko našla. Ker pa je kmalu prispela na improvizirano zagorsko letališče tamkajšnjih zmajarjev, in ker je bila pač ženska, že po naravi radovedna, je po našem mnenju zaznala tolar že pred pričetkom drugega radijskega dela. V veliko pomoč ji je bila tudi njena hči. tako da ni imela veliko dela. Resda smo našo tekmovalko želeli spraviti na motornega zmaja, vendar je prevladala pamet, ali pa varnost in strah. Na zmaja ni šla, zlatnik pa je našla hitro. Kot je dejala, ji je tudi popoldne hitro minilo. Pa še nekaj je res - bralcev Zasavca imamo več kot na začetku, pa še marsikaj zvedo, kar jim pri površnem branju uide. Pa naj bo tako še vnaprej, ko bomo v tradicionalnem iskanju slovenskega tolarja naredili v programskem smislu korak naprej - splača se. verjemite. Na svidenje spet 5. oktobra popoldan. Bogdan Barovič Narod bi zaploskal: • če bi kdo očistil bazen ob zagorskem centralnem spomeniku na Cesti zmage, • če bi kdo ostanke starega topa, ki stoji pred muzejsko zbirko, usmeril kam drugam in ne v Delavski dom, e če bi kdo osvežil črke na spominski plošči dr. Slavku Grumu na Kidričevi cesti v Zagorju, • če bi kdo košaro za smeti v Medijskih Toplicah, ki stoji pred Valvasorjevim spomenikom, prestavil kam drugam, • če bi kdo na spomeniku Rudarskim rodovom v Za- gorju zamenjal odlomljeno črko, da ne bi pisalo Rl-DARSKIM ... Bralec Lestvica Zasavca in Radia Trbovlje 1. Chesney Hawks 2. Bee Gees 3. Tomaž Domicelj 4. Big Ben 5. Zoran Predin 6. Natalie and Nat king Cole 7. Extreme 8. Čuki 9. Božidar Wolfand Wolf 10. Tomislav Ivčič The one and only Secret love Si si Simona Čao Portorož. Sonček je, in ti si skuštrana Unforgcttable More than vvords Svetilnik ljubezni Nihče me ne ustavi Stop the war in Croatia Nagrjenka: Miljana Umek, Polje 27, 61410 Zagorje. Lestvica bo na sporedu na Radiu Trbovlje v soboto 5.10.1991, ob 16. uri v oddaji Glasbeno popoldne na Radiu Trbovlje. Glasujem za: Moj naslov: Predlog:................................. Kupončke nalepite na dopisnico in po&ljite na Radio Trbovlje, Trg Svobode 11a, Trbovlje. Veljajo kuponi, ki bodo poslani do 20.9.1991. Zeleni rogovi V Litiji že 17 let deluje skupina glasbenikov, ki igrajo in izvabljajo melodije iz lovskih rogov. Z obujanjem melodij lovskih rogov v veliki meri pripomorejo pri obnovi in ohranjanju kulturnega in ljudskega izročila. Svoje prispevajo tudi pri spreminjanju zakoreninjene miselnosti, daje lov le za ubijanje. Kot pravi Dane Namestnik, boter in oče mnogih skupin lovskih rogistov, je lovski rog v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih močno pridobil na pomenu. Od prvotne, povsem praktične delovne opreme lovcev za medsebojno sporazumevanje na lovu in klicanje psov, je postal nepogrešljiv instrument za proizvajanje uglašenih zvokov. Postal je simbol lova in lovske kulture, tradicije. Lovski rog se zaradi svojega preprostega namena ni razvijal kot druga trobila. Iz njega je moč izvabiti le pet tonov, teh pet tonov pa lahko oblikuje čudovite melodije. Kratko malo, lovski rog lahko pričara dih lova, narave ... Igranje slovenskih rogisotv na lovske rogove je postalo z našimi izvirnimi, spevnimi slovenskimi melodijami pojem tudi v deželah, kjer seje ta običaj pred nekgj stoletji na velikih dvomih lovih rodil in je danes del vsakdanje kulture. Lovski rog je instrument, ki je znan le majhnemu krogu ludi, zato je kaseta, ki so jo pred kratkim izdali Zasavski rog isti. še toliko večji dosežek. Prva kaseta s tovrstno glasbo pri nas ima naslov »Odmev lovskih rogov.« Skladbe, ki jih kaseta zajema, so vedre. Na prvo strani kasete so po treh mednarodnih melodijah izvedene štiri in petglasne skladbe slovenskih avtoijev. Izvedba skladb na drugi strani ima predvsem namen vzpodbuditi zanimanje za igranje na lovski rog. Eno in dvoglasne melodije so lahko tudi učilo za igranje po posluhu. Lovsko mašo, ki je z osmimi stavki v celoti izvedena na koncu kasete, je napisal Anton Svvozilek, sicer že pokojni komponist Celovške kapele. Z njo žele Zasavski rogisti opozoriti na kulturni odnos do vsakega življenja v naravi. Boter mnogih skupin rogistov, Dane Namestnik, je krivec, da te skupine delujejo širom Slovenije. Pomagal jim je pri nabavi rogov, prirejal številne tečaje za začetnike in jih kasneje umserjal. vse za lepo besedo in svoje veselje. Sicer pa pravi, da so Zasavski rogisti to, kar so. tudi zato. ker jih podpirajo vsi zasavski lovci in njihova lovska zveza. Za zahvalo tej podpori pa muzikantje hodijo in igrajo, enkrat vesele melodije, drugič lovske žalostinke na pogrebih svojih tovarišev. Takšnih in drugačnih nastopov ni malo. Kar 700 jih je moč našteti širom po Sloveniji, delu Hrvaške in pri naših zamejcih v Avstriji in Italiji. Borut Markošek Priprave na Španijo S pretakanjem znoja, pa tudi druge tekočine, zagorski godbeniki ne štedijo. Kar naporna turneja po Španiji jih čaka sredi oktobra. Ne le redne vaje, na katerih preigravajo številne nove skladbe in s katerimi bodo seznanili tudi zagorsko publiko, temveč tudi številni nastopi. od promenadnih koncertov pa do raznih praznikov krajevnih skupnosti in društev ter igranja na pogrebih so tisto, kar pleharjem »ne da dihati«. Seveda so problemčki pri financah, vendar pa zagnanost velikega dela pleharjev. predvsem pa gonilne sile, Lada Kojni-ka.le ustvarja dobre možnosti, da se orkester predstavi v Španiji. S tem pa tudi predstavi ne le Zagorje, temveč Slovenijo nasploh, sgj bo v Španiji potekal mednarodni festival pihalnih orkestrov, ki jih ne bo malo. Na pomoč so zagorskim priskočila številna podjetja ter zasebniki iz Zasavja in drugod. B.M. Slikarski nadebudneži Sredi avgusta je bila na Dobovcu mala slikarska kolonija za mlade ustvarjalce. Bolj šola kot kolonija, bolj druženje mladih s podobnimi interesi, kot šola. Mentor šole je bil akademski slikar Janez Knez, za kritje stroškov so poskrbeli zasavski zasebniki in podjetja, organizacijo pa je imel v rokah Toš Polc, kije prevzel tudi precejšen del finančnega bremena. V treh dneh je deset mladih iz Trbovelj, Hrastnika in Dobovca ustvarilo čez petdeset del: akvarelov, tušev in olj, in sicer krajin, tihožitij in kmečko nostalgičnih motivov. Vse to so predstavili najprej krajanom Dobovca, takoj po koncu kolonije, potem pa še Izlačanom na razstavi v galeriji Medijskih Toplic. Le-ta je bila odprta 20. septembra in radovednežev ter stalnih obiskovalcev res ni bilo malo. A.L.G. Ludvik Mrzel Konec septembra letos poteka dvajset let, kar je umrl Ludvik Mrzel, pisatelj, pesnik, publicist, kritik, prevajalec in še marsikaj. Ludvik Mrzel, s psevdonimom Frigid, je bil rojen 28.7.1904 v Loki pri Zidanem Mostu, od svojega tretjega leta dalje pa je živel v Trbovljah, kamor so se preselili starši z vso družino. Otmimo pozabe našega rojaka - pisatelja Vse življenje se je čutil Trboveljčana in to pripadnost kraju svojega bivanja je izpričeval ob vsaki priliki. Umrl je 28.9.1971 v Ljubljani. Življenje Ludvika Mrzela je bilo razgibano, delavno, ustvarjalno in po svoje tudi tragično. Osnovno šolo je obiskoval v Trbovljah, gimnazijo v Ljubljani, maturiral pa je v Čupriji. Na ljubljanski univerzi je študiral medicino, kasneje pa filozofijo s slavistiko. S pisateljevanjem in urejanjem raznih časopisov in revij se je ukvarjal od mladega. V času študija se je precej družil z mnogimi, takrat že uveljavljenimi literati (Kosovelom, Župančičem, Klopčičem idr.). Z njimi je pogosto razpravljal o delavskem in narodnostnem vprašanju. Že takrat se je upiral centralističnemu jugoslovanstvu kot vzgojni prisili, mlačnosti, hlapčevstvu in raznarodovanju. Kot pisatelj se je prvič javno predstavil leta 1929 v Ljubljani s črticami in lirskimi izpovedmi. Te so bile kasneje natisnjene v knjigi Luči ob cesti, leta 1932. Letos so to knjigo vnovič natisnili v zbirki Kondor. Takratni kritik France Vodnik ga je predstavil kot učenca Cankarjevega duha, razžarjenega od etične zavesti in idealizma, ranjenega od samote, trpljenja in krivice. Naslednja njegova knjiga je izšla pod naslovom Bog v Trbovljah, leta 1937, z lesorezi Maksima Sedeja. Takrat je bil to brez dvoma velik kulturni dogodek. Pisatelj je v sedmih pravljicah posrečeno spojil ljudsko mišljenje in moderno socialno pojmovanje. Po besedah poznavalcev je tedaj ustvaril dokument časa in besedno umetnino, ki je posebnost v slovenski literaturi. Njegova tretja knjiga pa je bila Ogrlica, leta 1962, z izborom lirskih izpovedi. Izgubila pa se je sled za romanom Vera moje matere. Obsežen tekst se je izgubil v letih 1947/48, ko ga je oddal v tiskarno. Pripravljal je tudi Dachauski zbornik, roman o Trbovljah, zadnja leta pa je vztrajno pisal Spomine. Med zadnjo vojno je bil dvakrat zaprt, v Ljubljani in v Kopru. Bil je v NOB v Ljubljanski brigadi, leta 1943 so ga ujeli Nemci in ga poslali v koncentracijsko taborišče Dachau. Ko se je leta 1945 vrnil, je bil sprva zaposlen pri Slovenskem poročevalcu, še 1. septembra istega leta pa je bil imenovan za upravnika Narodnega gledališča v Mariboru. Februarja 1947 so ga te funkcije razrešili, zatem pa se je zaposlil kot literarni urednik na Radiu Ljubljana. Bil je tudi dopisnik Tovariša in Zasavskega tednika. 24. decembra 1948 je bil aretiran in oktobra 1949 obsojen na dvanajst let zapora. Prestajal ga je v Ljubljani, Bileči, več let pa je bil tudi na Golem otoku. Novembra 1955 je bil pogojno izpuščen in leta 1971 delno aboli-ran. Po vrnitvi z Golega otoka se je preživljal kot svobodni pisatelj, predvsem pa kot prevajalec. O krivicah, ki jih je bil deležen kot pisatelj, publicist, gledališki kritik, upravnik gledališča, kot udeleženec in obsojenec dachauskega procesa ter kot zapornik je bilo v zadnjem obdobju napisanega kar precej. Da bi ga javnost bolje spo-^znala si precej prizadeva njegov sin dr. Jure Mrzel. Tine Lenarčič Kar smo v eni od prejhšnjih številk obljubili, danes izpolnjujemo, zato razpisujemo NATEČAJ za literarne prispevke (pesmi, črtice, novele in druge oblike), ki še niso bili javno objavljeni. Pravico do sodelovanja v natečaju imajo vsi kolikor toliko pismeni Slovenci. Uredništvo bo prispevke ovrednotilo in najboljše objavilo v posebni prilogi Zasavca. Natipkane prispevke pošljite do 31.10.1991 na uredništvo Zasavca, Delavski dom Zagorje, s pripisom Za natečaj. Uredništvo Zagorje • Barvita jesen je začela terjati od kulturnikov, da oživijo različne dvorane in dvorančice. galerije, razstavišča in druga prizorišča po Zasavju. To bo najbrž težka naloga, težja, kot je bila nekoč, saj je vse manj denarja, idej, volje in časa za delo na področju, ki mu pravimo kultura. Težko je tudi na našem dvorišču pripravljati poduhovljena srečanja, če pri sosedih gori. Naj navedemo nekaj znakov, ki dokazujejo, da v preteklih tednih ni bilo vse omrtvičeno, pa tudi takih, ki potrjujejo, da kulturniške skupine in posamezniki še migajo. • Gledališki abonmaji v Hrastniku, v Trbovljah in v Zagorju so bili v pretekli sezoni bogato dopolnilo skopi domači gledališki ustvarjalnosti. V vseh treh občinah pripravljajo za novo sezono tudi programe gostovanj, ki bodo vabljiva za čim širši krog ljubiteljev gledališča. Ponudba poklicnih gledališč je pestra, kakšen pa bo odziv abonentov, bomo kmalu ugotovili. Lani je bil slabši kot predlani, zato naj letos ne bo še slabši. • Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je objavilo razpis za prijavo predlogov za nacionalni kulturni program, ki se financira na ravni Republike. Kulturni zavodi, skupine in posamezniki v Zasavju zbirajo podatke za prijavo, ki bo upoštevana, če bo prišla na ministrstvo do zadnjega septembra. • Likovna dejavnost je bila v poletnih dneh v Zasavju prisotna predvsem v različnih oblikah likovnih šol in kolonij. Na Dobovcu je potekala Knezova poletna šola, v Medijskih Toplicah pa je v dveh terminih delala šola, ki jo je organizirala ZKO Slovenije. Pouku so sledile priložnostne razstave, ki so slučajnim obiskovalcem odpirale vrata v postopke nastajanja slikarske podobe. Vse kaže, da se zanimanje za likovnost širi. • V zagorskem Delavskem domu bodo v kratkem uresničili eno od idej, ki je vzklila na skupnem razgovoru predstavnikov Litije, Novega mesta in Zagorja o praznovanju 90-letnice rojstva pisatelja in dramatika Slavka Gruma. Priložnostna informativna razstava se rojeva, otvoritev je pred vrati. • Ni dolgo tega, odkar sta izšli v Novem mestu v zbirki Siga dve knjigi pesmi avtorjev, ki sta povezana z Zasavjem, to sta Franc Režun iz Znojil, ki živi v Trebnjem, in Jože Sevljak iz Litije. V kratkem pa naj bi pri isti založbi izšle pesmi Zagorjana Vlada Garantini-ja. • V Posavskem muzeju v Brežicah so 13. oktobra odprli samostojno razstavo akademske slikarke Apolonije Simon iz Litije. Slikarka je zasavskemu občinstvu znana po razstavah v Medijskih Toplicah in v galeriji Cvek na Dolu, letos pa je bila tudi udeleženka izlaške slikarske kolonije. • Filmski program po zasavskih dvoranah je vse boljši, publika pa komaj z očesom trene. Oči še naprej utruja pred domačimi televizijskimi ekrani in tako zamuja užitke, ki jih lahko nudi le kinodvorana. N.R. Litija Po poletnem zatišju se v litijski občini obeta kulturno precej razgibana jesen. Otvorili so jo 7. septembra Zasavski rogisti na gradu Bogenšperk s svečano predstavitvijo kasete Odmev lovskih rogov. Naslednjo nedeljo so v Šmartnem slovesno počastili 90-letnico cerkve, za najmlajše pripravljajo 19. septembra lutkovno predstavo Jane Stržinar Zaljubljeni zmaj, 21. septembra bo v litijski cerkvi koncert mlade organistke -domačinke Marije Fojkar, študentke 4. letnika Akademije za glasbo, za konec meseca pa pripravljajo kar dve večji akciji. Od 27. do 29. septembra bo v Jevnici in njenih zaselkih potekala mini likovna kolonija. Osemnajst slikarjev -ljubiteljev bo upodabljalo staro ruralno arhitekturo, s katero je to področje še zelo bogato. V soboto, 28. septembra ob 14. uri pa bo na gradu Bogenšperk odprtje in blagoslovitev grajske kapele. Prvo mašo v kapeli bo vodil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Po svečanosti bo še krajši kulturni program in srečanje. Tudi oktober bo kulturno bogat. Tretjega oktobra bo minilo 40 let smrti skladatelja Petra Jereba, ki je skoraj celo svoje življenje posvetil glasbi in litijski Lipi. V njegov spomin mu pevci Lipe s sodelovanjem Zveze kulturnih organizacij pripravljajo spominsko slovesnost na litijskem pokopališču. 6. oktobra bo na Tisju pri Litiji obe-ležitev 50-letnice slavne bitke na Tisju. Slavnostni govornik bo član predsedstva Republike Slovenije akademik Ciril Zlobec. 19. oktobra bo v Litiji v Bistroju Valvasor pod pokroviteljstvom Kmetijske zadruge Litija tradicionalno srečanje pisateljev kmetiških povesti, 26. oktobra pa bo na gradu Bogenšperk 11. republiško srečanje malih vokalnih skupin Slovenije. R.M. Trbovlje September je že tak mesec, ko jo lahko tudi najboljšim organizatorjem z dobrimi idejami zagode vreme. To seje v enem samem dnevu v Trbovljah zgodilo kar dvakrat: 14. septembra ob 15. uri bi se moral pred Delavskim domom začeti jesenski Živ-Žav za otroke z gostoma J oso m iz Periskopa in z Vladom Kreslinom. Megla, ki se že od jutra nikakor ni hotela dvigniti, seje popoldne sprevrgla v dež. Zaradi njega je potem odpadel tudi že tradicionalni Nohšiht. In tako Trboveljčani niso izvedeli, kdo izmed znanih Zasavcev bi znal skuhati najboljši golaž oz. popiti največ piva. Prav sredi septembra je v okviru Ex tempora 1991 okrog 27 udeležencev iz raznih krajev Slovenije razstavljalo svoja dela na temo rudarskih Trbovelj. Od 3. do 16. septembra so si Trboveljčani v likovni galeriji Delavskega doma lahko ogledali pokrajinske motive akademskega slikarja Milana Pcrca-na iz Merezige. A.H. Hrastnik UPOKOJENCI iz Hrastnika praznujejo 40. obletnico svojega društva. 5. oktobra bo v poslovni stavbi kulturna prireditev, kjer bosta nastopila oba pevska zbora upokojencev - moški in ženski. Pridružila se jim bo harmonika Miča Trstenjaka in še kdo. AJDA, ženski kvartet z Dola in Hrastnika pripravlja kratek program za slavnostno sejo hrastniške občinske skupščine. Peter Napret, študent violine, bo igral na citre, za katere pravi, da so mu letošnje poletje prirasle k srcu. GLASBENO SKUPINO Play on iz Hrastnika smo spoznali v prvi številki Zasavca, ko so pripraljali svojo kaseto CIGO. Zdaj jo že predstavljajo v vseh lokalnih radijskih postajah Slovenije, kjer vodijo uspešne enourne kontaktne oddaje. Njihove posnetke imajo tudi na radiu Slovenija, vendar jih še nismo slišali. Le kdo bi razumel te glasbene kuhinje? GLASBENI DUO Ping - pong z Mihom Hercogom in Štefanom Kajičem ima s tem več sreče. Njuni skladbi Deklica in Nocoj mi poglej v oči predvajajo na valu 202, pa še v nedeljo zvečer. Za tekst in aranžmaje poskrbel Vanjo Tomc. VANJO TOMC, dolgoletni član skupine Veter je tudi začel na svoje. Z Gojkom Kendo, kitaristom iz Kamnika, ki je tudi zapustil Veter, je spet oživel duo HIP - HOP. Zadnji nastop sta imela sredi septembra na gradu Krum-pek s hrastniškim moškim pevskim zborom. Pripravljata tudi posnetke za POP delavnico. O tem pa drugič. F.M. Zibret: »Še pet let trener« Za gosta športne rubrike našega mesečnika smo izbrali trenerja nogometašev Proletarca oziroma od nedavnega NK Za-goija Vinka Žibreta, ki ima nedvomno mnogo zaslug za vzpon zagorskega nogometa. Vinko, od kdaj ste pravzaprav v nogometu? V nogometu sem od leta 1952, torej že skoraj 40 let. Nogometno pot sem začel v pionirskem moštvu Rudarja, nadaljeval seveda pri mladincih in kot igralec za zvezo tudi 10 let nosil članski dres Rudarja. Igral sem v generaciji Žlaka, Ahlina, Zagorca, Majcna, Maka, Osolnika, Krajška, Valanta in drugih. Ta ekipa je trboveljskemu športu prinesla kar dva naslova mladinskih republiških prvakov. Koliko časa ste že trener? Leta 1968 sem končal igralsko kariero, dve leti kasneje pa sem nasledil Butkovca pri pionirjih Rudarja. Potem sem vadil še Cement, bil pomočnik Iliču in dr. Verdeniku v dveh sezonah v drugi zvezni ligi, leta 1982 sem prevzel Rudarja ter deloval še pri Papirničarju in Proletarcu. V teh 20 letih sem bil v sezoni 1985/86 z Rudarjem drugi v SNL le s točko zaostanka za Koprom, Radečane sem pripeljal v drugo republiško ligo, 22. oktobra pa bo dve leti odkar sem v Zagorju, kjer se nam je uspelo prebiti v 1. slovensko ligo. Za oba kluba velja, da sta pod mojim nadzorstvom ter ob pomoči upravnih odborov, največ pa igralcev dosegla največja uspeha v svoji zgodovini. Kako to, da ste se odločili za Zagorjane? Razlog je preprost. Vodstvo kluba je imelo ambiciozne načrte, ki so bili zame vedno izziv. Po mnenju mnogih gledalcev in »kritikov« vaše moštvo igra preveč zaprt nogomet? Mislim, da to ni povsem res. Proletarec je v minuli sezoni izgubil eno samo tekmo, dosegel je skoraj 30 zadetkov več, kot jih je prejel ter v povprečku zabil dva gola na tekmo. Sicer pa je modema nogometna taktika predvsem čuvanje svojega gola. Kar spomnimo se Italije, ki je na SP leta 1982 prav s tako igro osvojila naslov svetovnih prvakov. Argentina pa se je na zadnjem prvenstvu uvrstila v finale. To za gledalce morda res ni najbolj atraktivno, toda na koncu seveda štejejo točke. Rudar? Rezultate Rudarja ne bi komentiral. V klubu bodo morali urediti precej stvari, saj za trenutne rezultate, ki so pod ugledom tega kluba niso krivi le igralci in trenerja. Kljub vsemu bo Rudar ostal v ligi. Vaši cilji? Kakšnih 5 let bom še trener. Upam, da se bo v prihodnosti tudi katera od zasavskih ekip potegovala za 1. mesto v slovenski ligi. Za tak podvig bi bilo potrebno več sodelovanja med klubi. Mnenja sem, daje trenutno zagorski klub tako organizacijsko kot igralsko najsposobnejši v naši regiji in je tako najbližji uvrstitvi v vrh, zato bo tudi moja nadaljna športna pot vezana za ta klub. Moram pa pripomniti, da imam pogodbo le do konca te sezone in bom v klubu ostal le, če bo sodelovanje z igralci in zelo sposobnim vodstvom na taki ravni, kot do sedaj. Sašo Fabjan V soboto zares tudi rokomet V soboto, 28. septembra, se bo pričelo tekmovanje v vseh rokometnih ligah. V zasavskih klubih so se več kot mesec dni pripravljali na naporno sezono. Kako so bile priprave uspešne, bodo pokazali prvi nastopi. Čeprav pripravljalne tekme niso pravo merilo moči, lahko sodimo, da bo najkakovostnejše zasavsko moštvo - Omnikom Rudar v novoustanovljeni slovenski super ligi igralo zelo vidno vlogo. Ma-šič, Privšek in Stojakovič so zares prave okrepitve, kakovost Škaličkega, Vrbnjaka, Ra ušla, Kosca, Medveda, Selčana, Paskvaleta in drugih igralcev, ki so lani »nosili« igro, bralci tako poznate. Omnikom Rudar bi se po imenih vsekakor moral potegovati za eno od prvih treh mest. V 1. slovenski ligi bosta zasavski rokomet predstavljale Emens Dol in Radeče, ki so zaradi spremembe tekmovalnega sistema v zadnjem trenutku uresničile dolgoletno željo. Cilj obeh klubov je obstanek v ligi. Zagorjani bodo nastopali v II. slovenski ligi. Njihova želja je napredovanje v prvo ligo, največjega tekmeca pa bodo imeli v ekipi Trebnjega. Ženska ekipa TAPI iz Zagorja bo tudi letos igrala v zahodni skupini slovenske lige. Varovanke trenerja Iva Jekoša se bodo poizkušale uvrstiti v sam vrh lestvice. Z vrnitvijo Tičičeve in Škofove iz Ljubljane je favorit Izola. S.F. Koncilja s svojim trenerjem Za trboveljske plavalce se je z vsakoletnim piknikom začela nova tekmovalna sezona. Najboljši plavalec trboveljskega Rudis Rudarja Sergej Koncilja po mnenju kluba potrebuje posebno pozornost. Zanj so v klub pripeljali nove moči in tako bo imel Sergej svojega trenerja. S tem se mu bo omogočil kvalitetnejši trening, kajti v okviru skupine, v kateri trenira, nima konkurence. Videli bomo, do katere meje bo denar omogočil Sergeju trening v družbi najboljših. Sergej in njegov trener Martin Koncilja bosta lahko kar kmalu povedala, kako nova metoda deluje. Sergej ni samo najboljši, ampak tudi najstarejši. Za podmladek v klubu bodo skrbeli ostali trenerji: Ervin Mlakar. Darko Raušl. Oto Lukač in morda še kdo. Nikakor ne bodo izpustili iz ruk mladih upov zasavskega plavanja kot so Tina Stimec, Marjeta in Katja Jordan, Anja Štravs, David Razpotnik in še posebej Boštjan Fabjan, kije v letošnji sezoni med mlajšimi pionirji v konkurenci leto dni starejših osvojil kar tri naslove republiškega - državnega prvaka. B.K. ■a? L. Kajakaški vrtec uspešen Če je soditi po dosedanjih rezultatih letošnjega tekmovanja za pionirski pokal Slovenije, se v Hrastniku rojeva nova, izredno na-daijena generacija mladih kajakašev. Ambrož BAJDA, Boštjan PEČNIK in Branko ŽAGAR so si v navedenem zaporedju še pred finalnim nastopom v Tacnu zagotovili prva tri mesta v končni razvrstitvi. Na vseh letošnjih preizkušnjah: v Krogu pri Murski Soboti, Hrastniku, Novi Gorici in Ljubljani so premočno ugnali vrstnike iz Slovenije in Hrvaške. Poleg že zagotovljenih najvišjih mest v spustu ima Boštjan Pečnik lepe možnosti za medaljo tudi v slalomu, kjer je po štirih tekmah na odličnem 3. mestu. »Že res, da so fantje nadarjeni in da uspehi njihovih predhodnikov tudi nekgj pomenijo, vendar za dosego višjih ciljev, ti pa so reprezentančni dres in mednarodna uveljavitev, to ne zadostiye. Treba bo še veliko trde in zahtevne vadbe. So v fazi razvoja, ko pomeni zagnanost več kot talent. Zato me njihova prizadevnost pri vadbi bolj veseli kot dosežki, ki so v tej starostni dobi lahko vedno rezilo z dvema ostrinama« razmišlja o svojih varovancih nekdaj odlični kajakaš Peter Kavzer. j p Mali nogomet V začetku septembra se je pričelo tekmovanje v zagorskih občinskih ligah malega nogometa. Letos nastopa 34 ekip, ki so razdeljene v tri kakovostne razrede. V 1. ligi so najboljše Startali Mlinše, Gostišče Pirnat, Inženiring Šarbek in Merli, v 2. ligi Škoti, Trgovina Repovž in Kotredež, v 3. ligi pa KBM, Podkum, Partizan - veterani in 1 h-na. Sašo Fabjan Kegljači in lige Tako kot v večini športnih panog imajo tudi kegljači težave, kako formirati ligaška tekmovanja. Predlog, ki ga je obravnavalo Predsedstvo osrednje republiške zveze, ni dobil soglasja vseh Območnih tekmovalnih skupnosti. Zato morajo le-te do konca meseca doseči soglasje, s kakšnimi ligami pričeti sezono, ki se bo zaradi navedenih zapletov namesto 5., pričela 12. oktobra. Od treh novih predlogov je po besedah nekaterih zasavskih kegljaških delavcev najbolj sprejemljiv tisti, ki predvideva Super ligo z šestimi udeleženci in štirikrožnim tekmovanjem, republiško ligo z desetimi udeleženci in pa dve drugi republiški ligi s po 8 do 10 ekipami. Vsa ostala tekmovanja bi se odvijala znotrgj posameznih OKS. Podobno n^j bi potekalo tudi tekmovanje žensk. V tako sestavljenih ligah bi kegljači zagorskega Proletarca tekmovali v Super ligi, moška vrsta trboveljskega Rudaija in ženska vrsta Ipoz Rudaija v republiški ligi, kegljači Rudnika Hrastnik bi še naprej ostali v vzhodni skupini druge slovenske lige. Ker je bil prejšnji teden prestopni rok, smo zvedeli za dve zanimivi selitvi. Maijan Ganter se iz Proletarca vrača k Rudaiju, Rudi Tomše ml. pa odhaja k hrastniškemu drugoligašu. J.P. •!•!•!•!•! •*•*•*•*•*• V Podkumu NK O’Niell Mladi fantje iz Podkuma radi tekajo za žogo. Seveda najraje igrajo nogomet. Da bi bilo igranje bolj organizirano, so ustanovili nogometni klub in ga imenovali O’NIELL. Prva sponzorja mlade ekipe podkumskih nogometašev sta gostilna in trgovina Čop ter župnijski urad Podkum. V klubu je 15 mladih fantov, ki so se že prijavili na občinsko ligo in uspešno igrajo. Selektor ekipe je Nace Judež. A.J. Kegljišče zasebnici Raznovrstne oblike sponzorstva postaj