Butara iz Preserij 1. izlet konjerejcev SREČNO Mnogokrat se sprašujem, kaj nas druži. Srečamo neznanca, se zapletemo v pogovor, sprejmemo njegovo navzočnost kol nekaj lepega. Posluša nas in mi poslušamo njega, ga počasi prepoznavamo in umeščamo v prostor, ki mu po našem prepričanju pripada. Počasi nam postaja znan. Njegovo vrednost začnemo meriti po tem, koliko nas posluša. Zagotovo je priporočljivo zanj, da ima občutno več napak od nas. Sprejemljivost se poveča z vplivnostjo njegovih znancev. V takem primeru je lahko tudi tako dober, kot verjamemo, da smo mi. V vsakem primeru pa nam mora dati možnost, da se preko njega dokazujemo. Kadar česa takega ne sprejme ali pa ne more storiti, nastopi čas, ko ga je potrebno odstraniti. Taka podoba se kaže v našem življenju. Le redka so druženja, ko smo dovolj močni, da prestopimo te okvire. Vedno, kadar pa nam to uspe, stopimo korak naprej v osebnostnem in skupnem razvoju. Naša naloga je, truditi se za take korake; morali bi biti naše hrepenenje in naš cilj. Ne bi bilo prav, če bi nas kdo obsojal, ker tega nismo zmožni. Naša običajna pot je tlakovana z uspehi, ki si jih sami priznamo. Llspeh našega dela, ki ga resnično vidijo tudi drugi, pa je zelo zelo redek. Za čas, ko se bomo veselili uspehov tujega dela, še nismo ravno dozoreli. Prav taki smo bili člani uredništva Rokovnjača. Po mnenju nekaterih smo premalo videli uspehe drugih. Drugi, ki so vedeli, da 0 njihovih uspehih ne moremo dosti napisati, so bili prepričani, da premalo pišemo o napakah in nepravilnostih, ki jih povzročajo drugi. Sami si prav tako nismo bili preveč po-v.šeči. Pomanjkljivosti in napak pri našem pisanju smo videli še več, kot so jih odkrili prvi in drugi skupaj. Nekatere napake smo tudi odpravili, vendar smo večino tega dela prepustili novemu uredniškemu odboru. Predstavitev tega boste prebrali pri opisu zadnje seje občinskega sveta. Povem naj vam le, da je nova glavna in odgovorna urednica gospodična Marta Lavrič. Sicer jo mora še potrditi občinski svet, kar pa je bolj formalno dejanje. Prepričan sem, da jih čaka težko delo. Opraviti morajo vse tisto pri organizaciji časopisa, kar nam ni uspelo. Spopadati se bodo morali s težavami, ki se v našem prostoru kar kopičijo. Presoja primernosti objavljenega ne bo lahka. Pred volitvami smo in zato bodo morali še bolj pazljivo tehtati objavo političnih člankov. Pred to zahtevno nalogo, ki jo bodo opravljali naslednja štiri leta, jim želim veliko moči in modrosti. Upam, da jim bo uspelo Rokovnjača bolj približati ljudem. Želim jim dobro sodelovanje z občinsko upravo, pa tudi z društvi in gospodarstveniki. Kratkomalo, želim jim veliko sreče. Bralkam in bralcem se zahvaljujem za vse, kar ste namenili dosedanjemu uredniškemu odboru. Bile so to spodbude, pa tudi grožnje. Vse vaše reakcije so nam omogočale delo, kakršno smo opravili. Vesel sem, da sem bil ta štiri leta z vami. Naj končam s pozdravom, ki mi je najljubši: SREČNO! urednik Občinski odbor Zveze združenj borcev Občine Lukovica Čestita vsem občanom ob dnevu upora proti okupatorju in delavskem prazniku 1. maju. Obenem vabi vse, ki spoštujejo spomin na uporniško delovanje partizanskih enot, na odkritje prestavljenega in obnovljenega spomenika borcem in aktivistom kamniškega okrožja, ujetih 6. 1. 1945 v Rudniku in ustreljenih v Vrhovljah. Svečanost bo ob spomeniku, 26. aprila, ob 17. uri. OO ZZB Lukovica Wollgang Amadeus Mozart REQUIEM solisti: Mateja Arnež - sopran Andreja Brleč - alt Dejan Vrbančič - tenor Zoran Potočan - bas Komorni zbor Limbar Domžalski komorni zbor Simfonični orkester Domžale-Kamnik dirigent: Aleksander Spasič cerkev sv. Valentina na Limbarski gori nedelja, 21. april 2002, ob 18. uri Vstop s prostovoljnimi prispevki! OBVESTILO Vse občane obveščamo, da bo organizirana čistilna akcija, ki bo potekala v soboto, 20. aprila 2002. Namen akcije je očistiti in urediti okolje, da bo privlačno tako za prebivalce kol tudi za obiskovalce naše občine. Akcija bo namreč potekala neposredno pred prvomajskimi prazniki, ko je obisk turistov običajno tudi pokazatelj uspešnosti glavne turistične sezone. Urejena, čuvana in čista narava je sestavina kakovosti življenja, temeljna prednost in pogoj sodobnega turizma. Pozivamo turistična in planinska društva, lovske in ribiške družine, športna društva, tabornike, krajevne skupnosti in druge, da organizirajo aktivnosti urejanja in čiščenja okolja v vseh naseljih, vaseh, šolali in drugod. Prosimo vas, da nas obvestite o lokacijah zbranih odpadkov, pripravljenih za odvoz. Vse ostale informacije dobite na tel. št. 72-35-119. Počistimo za seboj, da bo naše okolje čisto in zdravo tudi za prihodnje rodove! Lovska družina Lukovica Občinska uprava Uredniški odbor: Člani: Maja Smrkolj, Iztok Obreza, Marta Lavrič, Marijana Grošelj, Danilo Kastelie Lektorica: Ivica Ogorevc Tehnični urednik: Božo Stupica (davni in odgovorni urednik: Vili Golob Kokovnjač izhaja v nakladi 1700 izvodov, prejemajo ga vsa gospodinjstva na dom. Naslov: Lukovica 46, 1225 Lukovici www.Lukovica.si Tisk: Kočevski lisk KARITAS SPOROČA Slovenska Karitas je z letošnjim letom začela z intenzivno pomočjo preko inter-neta v obliki forumov, kjer strokovnjaki odgovarjajo na različna vprašanja ljudi, ki se znajdejo v stiski. Sistem omogoča tak način delovanja, da je zagotovljena popolna anonimnost vprašalcev in enostavno moderiranje strokovnjakov. Mnoga vprašanja, ki bi ostala neizrečena in skrita, tu najdejo svoje mesto. Namen pogovorov s strokovnjaki je predvsem preventivnega in informativnega značaja. Pomaga pa tudi pri odkrivanju stisk in težav in njihovem reševanju še v obdobju, ko jih je razmeroma enostavno rešiti. Imre Jerebic generalni tajnik Slovenske karitas PREPIH- PROGRAM ZA MLADE Program PREPIH je program za mlade, v katerem naj bi našli svoj prostor osnovnošolci, srednješolci in študentje. Medsebojna povezanost teh mlajših generacij naj bi bila vodilo in usmeritev za vse dejavnosti tega programa. V vodenju pa bo potrebno pridobiti še več starejših sodelavcev, ki bodo preko študentov in srednješolcev prenašali svoje izkušnje na mlajše udeležence programa. Poizvedovalna anketa, ki je bila izvedena med učenci osnovne šole, je pokazala, da si preko 75 % učencev želi raznih dejavnosti v prostem času, oziroma v času počitnic. Pripravljale! programa bi si najbolj želeli izpolniti vse želje anketiranih, vendar bomo morali krepko okrnjeni program voditi sredstvom primerno. Potrebno je, da povemo, da so pripravljala občinskega proračuna predvideli le 50 tisočakov za izvedbo PREPIHA. Želje učencev bi s takimi sredstvi ostale neizvedljive. Na zadnji seji občinskega sveta je sicer gospod Obreza predlagal prerazporeditev sredstev z računa, kjer sredstva nekoristno ležijo, vendar v vodilni stranki za to ni našel soglasja. Zatem je gospod župan zagotovil, da bo s svojih sponzorskih sredstev nakazal 250 tisočakov za ta program. Tako bomo ob večjem razumevanju drugih subjektov skrčeni program seveda izvedli. Osnovni program »Spoznavajmo svojo domovino« bo potekal naprej, le da bo izpopolnjen z dejavnostmi, ki bodo potekale na izletih. To bodo delavnice, ki bodo izpopolnjevale komunikacijsko sposobnost udeležencev. V ta del programa bo vključen tudi program raziskovalnega novinarstva, ki bo sicer potekal tudi v občinskem prostoru. Pripravili bomo razna športna tekmovanja. Zagotovo bo potekal tudi program dramske vzgoje. V sodelovanju z lokalnim gozdarjem bomo poizkusili pripraviti gozdno učno pot območju rasti tise, kar bo posebnost našega prostora. Prvotno načrtovane likovne delavnice verjetno ne bomo mogli izvesti. Prav tako bodo morale odpa-sti marsikatere športne aktivnosti. Marsikatero medgeneracijsko sodelovanje bo moralo odpasti. Preventivno vzgojne akcije, ki naj bi spreminjale naše medsebojne odnose, bo morda mogoče polno razvijati šele v naslednjih letih, ko bo tudi v političnih strankah dozorelo spoznanje o nujnosti resnične in nesebične skrbi za generacije, kateri razen šole in dejavnosti v njej ne nudimo ničesar. Ponovno vabimo srednješolce in študente k sodelovanju. Želeli bi izoblikovati grafično podobo našega programa. Ideje ali pa kar izvedba, naj pride iz vaših vrst. Prvi maj naj bi ob kresu, ki bi ga pripravili skupaj, praznovali z mladimi iz Gornjega CJrada, in to ob planinskem domu na Menini planini. Vsi, ki bi želeli biti zraven, pa naj pridejo 17. ali 24. aprila v kletne prostore kulturnega doma v Lukovici, kjer bodo dobili potrebna navodila. Toliko o PREPIHU za sedaj. Vse aktivnosti, ki jih bomo s tem programom izvajali I M >mo najavili v Rokovnjaču ali pa na plakatih, ki jih boste srečali na običajnih mestih. Seveda pa bomo zagotovo objavili tudi vse, ki nam bodo na kakršen koli način pomagali pri izvedbi želenih programov. V. G. POGOVORI NA INTERNETU (Anonimno) Pomoč zasvojenim - Skupnost Srečanje Program pomoči zasvojenim in njihovim svojcem. Odgovarja in svetuje psihologinja Mateja Erjavec. jiogovnri.karitas.si SOS: 080 1221 Nadomestno civilno služenje Kako do civilnega služenja vojaškega roka? Ugovor vesti, mesta služenja in potek... Za Vas odgovarja Alojzij Štefan, vodja službe za NCS pri slovenski Karitas. pogovori.karitas.si tel. (01) 300 59 60 Pomoč ženskam in materam v stiski V Vas raste novo življenje, Vi pa doživljate stisko. Ali ima mogoče v Vaši družini glavno besedo nasilje (Želite prekiniti krog nasilja v vaši družini?) Za Vas odgovarja in svetuje dipl. soc. delavka Andreja Verovšek, Zavod Pelikan- Karitas. pogovori.karitas.si tel. (01)366 77 21 Materialna pomoč Želite pomagati, potrebujete pomoč in ne veste, kam naj se obrnete? Za vas svetuje in moderira dipl. soc. delavka Alenka Baumgartner, Karitas Ljubljana. pogovori.karitas.si tel. (01) 439 21 30 KJE http://www.karitas.si NAS http://med.over.net NAJDETE? r-----1 OBVESTILO Vse občane obveščamo, da bo Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. opravilo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov dne 22., 23. in 24. aprila 2002. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev; odpadki morajo bili samo na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg '-'bojnika. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaže škropiv, olj in barv, lakov in podobno. Vsi ti odpadki se odstranjujejo v posebni akciji odvoza nevarnih in drugih odpadkov. Med kosovnimi odpadki se ne bodo odstranjevali tudi avtomobilski deli, pnevmatike in akumulatorji, gradbeni material, drevje- in živa meja. Počistimo za seboj, da bo naši- okolje ('isto in zdravo tudi za prihodnje rodove! Občinska uprava USPEH TURISTIČNEGA KROŽKA Turistični krožek, ki ga že nekaj let vodi gospa Marijana Flis - I.ederer, je bil zopet uspešen. Učenci višje stopnje Osnovne šole na Brdu so že nekajkrat pripravili uspešne turistične projekte, s katerimi so se udeležili tekmovanja Turistične zveze Slovenije, ki poteka že več let pod generalnim naslovom Turizmu pomaga lastna glava. Vsako leto pa se določi posebna tema, na katero mladi turistični delavci pripravijo svoj pogled in ga zatem predstavijo javnosti na tekmovanju, pa tudi drugače. Turistični krožek OŠJK Brdo je pred dvema letoma predstavil v okviru kulinarike trojanski krof, v lanskem letu grad Brdo, v letošnjem tekmovanju, ki je bilo na temo vode, pa Gradiško jezero. Temo vselej obdelajo tako, da opravijo raziskovalno nalogo, jo predstavijo v pisni obliki in ob tem sestavijo in napišejo še igrico, ki nalogo na zabaven način predstavi. Predstavitev teh turističnih projektov je bila zaradi kvalitete omogočena že v Cankarjevem domu in na sejmu Alpe-Adrija, pa tudi drugje. Prva predstavitev pa je seveda na tekmovanju. Letošnje je bilo v Osnovni šoli v Mostah pri Komendi. Člani krožka so naredili zelo zanimivo raziskovalno nalogo, v kateri so obdelali možnosti razvoja turizma ob zadrževalniku Drtijščica, za katerega pa se je že udomačilo ime Gradiško jezero. Takšen naslov tudi nosi letošnja naloga. Poleg Tudi pesem se je bilo treba naučiti tega so pripravili maketo, ki predstavlja jezero z vasjo Gradišče v ozadju. Naloga bi lahko služila načrtovalcem razvoja kot ena od osnov za premišljeno izrabo prostora. Napisali pa so tudi dramski prizor, ki je izhajal iz legende o zmaju v Gradi-skem jezeru, ki je bil menda zelo požrešen in uničevalen, /godbo so prestavili v današnji čas in pokazali, kje se kažejo enake lastnosti in kakšne so možne posledice tega. Iz Most so se vrnili z zlatim priznanjem. Prav zagotovo pa poleg turističnih krožkarjev zaslužila enako pohvalo njihova mentorica Marijana 1'lis Ledeni in njena sodelavka Damjana Vidmar, ki je poskrbela za računalniško podporo nalogi in predstavi. Upam pa ludi, da predslavilev nase občine, ki se na ta način uspešno izvaja, ne bo ostala brez. ustreznega odmeva Občine. V. G. YUMICAR Praktičnega dela je premalo Zadnji leden v marcu in v začetku aprila so učenci osnovne šole srečali poseben program, imenovan vumicar. Ta program izvaja samostojni podjetnik Zmago Berlec s Prevoj. V pomoč mu je sodelavec, ki vodi teoretični in praktični del programa. Drugi pomočnik pri praktičnem delu pa je podjetnikov oče. S tem programom naj bi otrokom približali promet s pogledom voznika. Vsaka skupina otrok najprej posluša kratko predstavitev prometnih znakov in pravil vožnje, zatem pa v skupinah po štiri, v elesetminutnih intervalih, vozijo po mini avtodromu. Tu je nekaj prometnih znakov, ki jih morajo otroci pri vožnji upoštevati. Usmerjanja in navodila dobivajo sproti. Program naj bi pomagal k večji ozaveščenosti Otrok in k njihovemu varnejšemu vključevanju v promet. K izved bi lega programa je milijon tolarjev prispevala ludi Občina Lukovica. Otroci, s katerimi sem govoril, bi bili kar za tO, da bi imeli takšno izobraževanje, tukaj so mislili predvsem na vožnjo, kar dalj časa. Tako kot je bilo sedaj, pa se jim je zdelo prekratko, saj SO se komaj malo navadili na avtomobilček, pa je bilo že konec. Rekli so mi, da bi se morali ludi srečevali, tako pa vozijo vsi v isto smer, kar ni tako zanimivo. 'Tudi pešci bi morali bili na c e sti in sploh bi se moral promet bolj zares odvijali. Razumljivo je, da pa si otroci predstavljajo stvari bolj enostavno. Nevarnosti, ki bi nastale ob izpolnitvi njihovih želja, enostavno spregledajo. Vse skupaj pa kaže na lo, da imamo le premalo prometne vzgoje. Več praktičnega učenja bi zagotovo povečalo varnost naših otrok. Morda bi na leni področju lahko več naredila tudi občinska komisija za varnost v cestnem prometu. Program Yumicar je vsekakor zanimiv, vendar bi morali udeleženci imeti več možnosti praktičnih vaj, saj bi bil le na ta način lahko dosežen želeni učinek, lipam, da bo gospodu Brleč u uspelo pridobili več naročil za izvedbo programa, lako da ga bo lahko dopolnjeval in kvalitetno nadgrajeval v korist vseh udeležencev v prometu. Prav bi bilo, da bi se v občinski blagajni le našla sredstva tudi za cestno prometno vzgojo. V. G. ———d1 r -\'\ \i 213 20. SEJA OBČINSKEGA SVETA Proračun je bil sprejel Pred sejo so svetniki obiskali vrtec Člani občinskega sveta so svoje delo Začeli Z ogledom izgradnje vrtca na Prevotah, ki Z vsakim dnem vidneje rasle in dobiva končno podobo. Izvajalec Razvojni zavod Domžale bo, kol kaze, dela dokončal v predvidenem roku, lorej v mesecu maju. Zunanja ureditev in notranja oprema pa bosta morali biti končani do občinskega praznika 4. septembra. V tem trenutku potekajo tudi končni dogovori glede organiziranosti te javne ustanove; ker ima le 5 oddelkov, vrtec ne more biti samostojni javni zavod, lahko |>a je ustanovljen in organiziran skupaj z Osnovno šolo Janka Kersnika Brdo. Možna je tudi podelitev koncesije in pa delovanje v okviru občinske uprave. Čas hitro teče, zato bo morala bili odločitev o tem sprejela zelo kmalu; ravno tako tudi o namenu uporabe zgornjih prosiorov nad prostori vrtca, kjer bo lahko zaživela marsikatera dejavnost. Sredstva letošnjega proračuna, ki je bil Sprejel na tej seji, znašajo 915.919.784,00 SIT, Slišati je veliko, vendar po razporeditvi vseh sredstev za namene, za katere je Občina dolžna namensko razporejali sredstva, ostane zelo malo še tistih, s ka-'eriini občina lahko samostojno razpolaga, Na seji sta bila vložena dva amandmaja, in sicer za zagotovitev dodatnih sredstev v višini 3.000.000,00 sit za na KUp gasilskega vozila PGD Lukovica (Franc Avbelj) ter za dodatna sredstva v višini 300.000,00 sit za Zvezo prijateljev mladine in njen program Prepih, ki izvaja različne dejavnosti Za mlade (Iztok Obreza). Po obširni razpravi sta oba svetnika SV()j amandma umaknila; denar za program Prepih bo zagotovljen iz županove Postavke (s temi sredstvi župan prosto razpolaga), medtem ko bo denar za gasil-sko vozilo lahko zagotovljen z rebalansom proračuna jeseni oziroma s proračunom v 1. 2003. Občinski svet je sprejel stališča do Pripomb in predlogov iz javne razgrnitve ln javne obravnave osnutka Odloka o zazidalnem načrtu območja L 8 Lukovica; v tem času so bile podane tri pripombe, na katere je izvajalce Pa prostor, d.o.o. iz Ljubljane podal argumentirane odgovore oziroma stališča, ki jih je potrdil ludi občinski svet. Zazidalni načrt, ki obsega zemljišča v neposredni bližini Mačkove Ceste, je na vpogled vsem v prostorih občinske uprave. Po pridobitvi vseh soglasij različnih soglasodajalcev bo občinski svet odlok dokončno sprejel v drugi obravnavi, s leni pa bo omogočena gradnja in pozidava določenih zemljišč na tem območju. V mesecu aprilu se izteka 4-letni mandal uredniškemu odboru javnega glasila Občine Lukovica, Rokovnjaču. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je občinskemu svetu za nove člane predlagala naslednje kandidate: Marka Cerarja, Gradišče 14, Lukovica; Magdo Kreft, Vrh nad Krašnjo s, Lukovica; Grega Zdovca, Rafolčc 16 a, Lukovica; Danila Kastelica, P revo je pri Šentvidu 134, Lukovica; Marto Lavrič, Kompolje 3, Lukovica; Draga Juterška, Tmjava 34, Lukovica in Terezijo Meden, Lukovica 25, Lukovica. Svetniki SO vseh sedem kandidatov potrdili in sprejeli sklep o njihovem imenovanju. V skladu z Odlokom o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Občine Lukovica bo občinski svet na naslednji seji na predlog iste komisije izmed članov uredniškega odbora imenoval še odgovornega urednika. Želimo jim uspešno in kreativno delo, ki brez dvoma zahteva kar precej truda in »prostega časa«. Občinski svet je obravnaval in sprejel še naslednje sklepe: poročilo nadzornega odbora o poslovanju Občine Lukovica v I. 2001, zaključni račun za preteklo leto ter spremembe in dopolnitve Odloka o razglasitvi cerkve sv. Neže na Golčaju za kulturni spomenik lokalnega pomena. Ker je šlo le za manjšo spre-membo-popravek Številke EŠD, je bil odlok sprejet po skrajšanem postopku, v katerem je občinski svet združil prvo in drugo obravnavo odloka. Sprejet je bil tudi sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi (javno dobro) za občinsko pol na območju k.o. Blagovica, ki bo v določenem delu prestavljena oziroma nadomeščena z nadomestno potjo. V naši občini pa bo začela z delovanjem tudi novoustanovljena Ribiška družina Črni graben; občinski svet ji je s sklepom dodelil v upravljanje ves ribiški okoliš v občini, in sicer vse tekoče vode in jezera ter novi zadrževalnik na Drtij-ščici pri Gradišču. Mojea s. Za daljše obdobje oddam 1,5 hektara velik sadovnjak za košnjo in spravilo sena. Možen je tudi dogovor za sadje. Prostor je strnjen in strojno obdelovan, nahaja j:>a se v občini Lukovica' Kličite na telefonsko številko 01/7235-434 ali 041-874-541 GOSTILNA PRI JURETOVIH V KRASNJI - TAM JE BILO VČASIH DRUGAČE Ljudje so od nekdaj potrebovali druženje, tudi ob »dobri« kapljici. Vaškega življenja, zlasti v preteklosti, si zato skoraj ne znamo predstavljati brez gostilne. V svojih literarnih delih jih je v povezavi z življenjem ljudi na vasi v naših krajih omenjal tudi Janko Kersnik. Nič čudnega, tam SO si nekateri olajšali dušo, če je pogovor tako nanesel, se tudi dogovarjali o gospodarskih rečeh, si izmenjali vaške novice in drugo. V preteklosti so gostilne imele tako tudi pomembno medijsko vlogo. Na nek način pa jo imajo še danes. Na obisku pri Juretovih v Krašnji, sem se pogovarjala z ga. Ivanko Nakrst, ki je pred tremi leti prejela posebno priznanje za trideset in večletno delo v gostinski obrti. Povedala je, da ima ta gostilna staro tradicijo, saj je obstajala že pred več: kot sto leti. Kar nekaj lastnikov se je v njej izmenjalo, preden so jo kupili Ivankini starši leta 1927. Zal so se pred leti njena vrata za gosti- zaprla in trenutno gostilna nima prihodnosti. Sam prostor v duhu gostilniškega ambienta še danes spominja na preprosto in prijetno vzdušje iz tistih dni, ko so se pri njih zbirali predvsem preprosti domačini. Občasno, zlasti ob pogrebih, pa je k njim zašel tudi kakšen petičnež. Kaj vse bi vedeli povedati posamezni predmeti, če bi spregovorili, je obujala spomine ga. Ivanka na tiste davne čase, nikoli pozabljene, ko je pri njih doma cvetela prava vaška gostilna. Ivankin oče je umrl v prometni nesreči, ko ji je bilo dve leti, njeni sestri Branki pa komaj šest tednov. Mati je morala zato zelo samozavestno poprijeti za gostinski posel. Obe mladenki sta se morali z gostinskim delom, ki jima je bilo tako rekoč položeno v zibko, soočiti že zelo zgodaj. Ivanka se je tudi navdušila za gostinski poklic in opravi la šolanje, potrebno za prevzem obrti. Na nek način je bila naslednica po svojih starših. Velika posebnost njihove gostilne je bila prav ta, da so v njej delale vedno samo ženske. Sprva ožja družina, pozneje pa se je v pomoč vključevala še ga. Vida. Potrebovale smo veliko poguma in volje, je dodala ga. Ivanka. Njihovo delo je živelo z ljudmi in s krajem. Spominja se, kolikokrat je bilo potrebno goste - seveda posameznike pravilno usmerjati in jim pomagati, da niso zaradi alkohola izgubili pameti. Skorajda so občasno morale prevzeti tudi solidarnostno vlogo. Človek se sooči na takem delovnem mestu z različnimi ljudmi. Kako težko je prenašati nekoga, ki je pod vplivom alkohola, pa vemo vsi. Delo v gostinstvu je na nek način lepo, privlačno, vendar tudi težko, se spominja ga. Ivanka. Bilo je veliko lepih družabnih dogodkov. Lepih že zato, ker je bilo včasih drugače, saj so bili ljudje bolj preprosti. V različnih oblikah življenja so znali bolj prisluhniti drug drugemu. Pri njih so igrali biljard kar za klobase. Bi danes kdo igral za klobase? Mnoge družabne igre so popestrile življenje v gostilni. Seveda sta bila biljard in balinanje zdaleč najbolj zanimivi igri. Igralo pa se je tudi druge igre kot na primer marjanca in človek ne jezi se. Soočile so se tudi z neprijetnimi dogodki, kot na primer s prepiri, ki so bili del življenja v njihovi gostilni, se spominja ga. Ivanka. Prepiri niso bili nikoli tako kruti, da bi morala ukrepati policija. Tudi temu so se velikodušne ženske najraje Ivanka Nakrst s priznanjem Obrtne zbornice posvetile kar same in preprečile huda obračunavanja. Tako je pač treba ravnati, če hočeš doseči cilj, je pojasnila ga. Ivanka v prijetnem klepetu. V veliko zadovoljstvo pa mi je zaupala Še neko skrivnost, ki je pomembna za naš kraj. Na njeno vzpodbu do se je preti mnogimi leti posvetil kuharstvu zelo znani kuharski mojster, poznan tudi v inozemstvu, g. Janez Štrukelj, domačin iz Spodnjih Lok, ki seveda že dolga leta ne živi več v našem kraju. Da se je odločil za kuharski poklic, mu je pomagala prav ga. Ivanka. Čestitamo! Pred več kol štiridesetimi leti, takrat še zelo mlad, je g. štrukelj v sodelovanju z. ga. Ivanko pripravil slavnostno pojedino ob stoti obletnici stare osnovne šole v Krašnji, Cilji se rojevajo iz navdihov ljudi in enako se porajajo nove možnosti, ludi gostinski lokali, ki imajo vedno ključ za preživetje. Vsakdo na svetu pa pusti svoje sledi..., in ko se umiri, pravzaprav živi za vse tiste svoje nekdanje sanje, optimistične in privlačne. 'Iako živi tudi ga. Ivanka, prava gostinska duša, še vedno vedrega duha in polna modrosti iz. svojega gostinskega poklica. Marta Lavrič OBVESTILO Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: torek, 7. 5. 2002 četrtek, 9. 5. 2002 četrtek, 9. 5. 2002 sobota, 11. 5. 2002 torek, 14. 5. 2002 četrtek, 16. 5. 2002 sobota, 18. S. 2002 torek, 21. 5. 2002 torek, 28. 5. 2002 od 8.00 do 12.00 in od 13.30 do 18.00 v Moravčah na parkirišču ob cerkvi od 8.00 do 12.00 ure v Moravčah na parkirišču ob cerkvi od 13-30 do 18.00 ure na Trojanah pred gasilskim domom od 8.00 do 12.00 ure v Blagovici pred DDC (družbi za državne ceste) od «.00 do 12.00 ure in od 1.130 do 18.00 v Lukovici pred kulturnim domom Janka Kersnika od 8.00 do 12.00 ure in od 13-30 do 18.00 v Lukovici pred kulturnim domom Janka Kersnika od 8.00 do 12.00 v Krašnji pred gasilskim domom od 8.00 do 12.00 ure in od 13.30 do 18.00 v Pobu pred trgovino napredek od 8.00 do 12.00 ure in od 13.30 do 18.00 ure v Radomljah pred kultni nim domom Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo kretni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik! Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polito iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, carinsko deklaracijo in pogodbo. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov seznanjamo, da morajo NOVA VOZILA evidentirati pri oddelku za upravne notranje zadeve upravne enote Domžale v 30. dneh od dneva opravljenega tehničnega pregleda! S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki SO potrebni za tehnit ni pregled, in veljavni osebni dokument o istovetnosti lastnika vozila! Direktor: Darko Gognjavec PRVIČ PO 7 LETIH PONOVNO POVEZANE OBČINE Domžale, Lukovica in Moravče Naključje ali namen sla hoiela, tla sla se sedmici, kar dvakrat ponovili. V četrtek, 7. marca, je bila v gostilni Rus predstavitev novih turističnih zloženk »Gradovi, cerkve«. Na civilno pobudo je nastala ideja z namenom, da ljudem pokažejo kulturno in naravno dediščino naših krajev in bližnje okolice. /, odprtjem avtoceste do Krtine so poslali naši kraji bližji Ljubljani. Na tromeji novih občin Domžale, Lukovica in Moravče je bogata kulturna dediščina gradov in cerkva. Turistično društvo Rača je predstavilo zloženke, ki so naslajale v občinah Dom žale, Lukovica in Moravče. Zloženke so izdane tudi v angleškem in nemškem jeziku. Povabili so-, lokalne in nacionalne medije, predstavnike občin Domžale, Lukovica in Moravče, ki so finančno podprle ta projekt, farna župnika z Doba in Brda, lastnike gradov Brdo in Tuštanj ter turistične agencije, ki organizirajo enodnevne izlete. Na predstavitvi ni bilo opaziti predstavnikov večjih slovenskih časopisnih in 'IV hiš, z. izjemo Dnevnika in Radia Slovenija i. program. Osnovno predstavitev zloženk projektne skupine sta predstavila v imenu Turističnega društva Rača ga. Ana Slibar in strokovni sodelavec g. Matej Kotnik. Nato smo se skupaj odpravili na ogled gradu brdo. ('.rajsko zgodovino nam je v kratkem opisal Malej Kotnik. Pred farno Cerkvijo pa SO nas pričakali predstavniki turističnega krožka Osnovne šole Janko Kersnik Brdo in nam razložili turistične znamenitosti Brda. /.upnik g. Andrej Svele nam je opisal Zgodovino cerkve na Brdu, freske in njihove avtorje. Nato smo se ustavili na pokopališču ob grobnici pisatelja Janka Kersnika in graščakov z Brtla. Od daleč smo si ogledali tudi bodoči čebelarski center Slovenije ter izvedeli, kaj vse bo prinesel in kako bo obogatil naš turistični prostor. Pol nas je vodila, v poznogolsko cerkev na Krtini, kjer nam je kustosinja razložila Pred krtinsko cerkvijo vse poslikave iz. 16. stoletja, /upnik Z Doba pa nam je orisal zgodovino cerkve. V sklop »cerkve« spadajo še poznogotska triladijska cerkev sv. Luka v Sp. Praprečah in poznogotska cerkev sv. Andreja v Sv. Andreju pri Krastah. Velik« Slovencev se ne zaveda, kako bogato kulturno dediščino imamo v Sloveniji, /al pa tega ne znamo pokazati domačim in tujim turistom. Naši zamejski sosedje to znajo zelo dobro in zato tudi rezultati turističnega izkupička niso zanemerljivi. Odpravili smo se proti Moravčam na grad Tuštanj, kjer nas je že pričakal morda najmlajši graščak v Sloveniji g. Peter Pir-nat. Nato nas je povabil na ogled gradu in ter opreme, stare tudi čez štiristo let. Notranjost je polna prvotnih poslikav, Stare keramike, pohištva, orožja in knjig. Posebno lepa pa je grajska kapela, ki stoji pred gradom. Grad se že desetletje obnavlja, v zadnjih letih pa je občina Moravče pričela urejat prostor bodoče poročne Grad Tuštanj pod 400 let staro platano dvorane. Pred gradom nas je pod 400 le) staro platano ob koncu »graščak« pogostil z domačim medenim žganjem. Grad Tuštanj ni bil požgan leta 1943, ko je gorela večina gradov v Sloveniji po nalogu KPS. saj je bil eden od stricev graščaka iz družine Pirnat v partizanih. Bolj verjetna je Zgodba domačinov, tla se je meti 2. sve-tovno vojno v gradu Tuštanj skrival pred Nemci Mitja Ribičič. Sosedu je bilo po vojni žal zato, da je takrat brisal sledi v snegu, saj je KPS po vojni uvedla obvezno oddajo živine in ostal mu je prazen hlev. Zal pa je grad Brdo dočakal tragično Zgodbo, družino Kersnik so Nemci izselili v Srbijo, partizani pa so požgali gratl. V olajšanje so pred požigom požigalci pustili odnesti dragocenosti iz gradu. Veliko časa bo še preteklo, da se bo grad obnovil in dobil nekdanjo podobo in svoj čar v prostoru. Zaključek ogleda se je končal v viteški sobi v gostilne Rus, ker smo se ob dobri in dobro pripravljeni hrani in pijači sproščeno pogovarjali o vtisih tega dne. Menim, da je bila sama predstavitev zelo dobro izpeljana. Ugotavljam pa, tla žal nekoliko z zamudo, saj so otlsek AC Krtina odprli lani avgusta. To naj bi bil tudi odgovor turističnega društva Rača občinam, ki so izvedele za ta projekt že med nastajanjem. Naj bo to šola za bodoče odprtje odseka AG Krtina - Kompolje, ki se odpira v juliju. Ali smo pripravljeni ponuditi turistu tislo, kar bi želel!? Do takrat je še čas, da se ob izvozih iz AG uredijo označbe za turistične znamenitosti. Karavana turistov bo šla mimo nas, pri nas pa bomo ostali pozabljeni kot strgan žep. Projektna skupina se je Zavedala, da prihod AC odnaša zdajšnje turiste, in v tem primeru zasluži vse pohvale. Zavedali so se, da bo potrebno ponuditi nekaj več in postaviti na ogled našo bogato kulturno dediščino in gostinsko ponudbo ter ostale turistične zanimivosti Danilo Kastelic MINISTER FRANCI BUT V LUKOVICI Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v Lukovici 11. marca pripravila okroglo mizo z naslovom: Priprave kmetij za vstop v Evropsko unijo. V nabito polni dvorani so bili navzoči tudi predstavniki kmetov iz drugih slovenskih pokrajin in ne samo iz domžalsko-kamni.škega območja. Od petih vabljenih županov sta bila navzoča le županja Moravč gospa Ljudmila Novak in lukovi.ški župan gospod Anastazij Živko Burja. Med drugimi so bili navzoči gospa mag. Sonja Bukovec, direktorica Agencije za kmetijske trge, iz KGZ predsednik Peter Vrisk in Boris Grabrijan, Iztok Jarc član pogajalske skupine, Darko Simončič, svetovalec na kmetijskem ministrstvu in minister Franci Bul. Okroglo mizo je vodil gospod Boris Grabrijan. Navzoče je najprej pozdravil gospod Anastazij Živko Burja in jim zaželel uspešno delo. Predsednik Območne enote KGZ Ljubljana gospod Vid Kadunc je namesto pozdrava ozmerjal ministra in ostale vladne goste, s čimer je dokazal, da pravzaprav ne dojema bistva okrogle mize. Moreče vzdušje, ki ga je s tem povzročil, je popravil gospod Viktor Matjan, ki je kot gostitelj predstavil območno enoto Domžale in stanje v njej. V razpravi so udeleženci ugotavljali majhne možnosti preživetja malih kmetij. Izpostavili so skrb za ostarele kmete. Kvote, ki so bile predstavljene kot možne, so se vsem zdele prenizke, in to na vseh področjih. S takimi kvotami bi se naše kmetijstvo zadušilo v nekaj letih. Prav problemi kvot, ki predvidevajo visoke kazni za tiste, ki bodo pridelali več od odobrenega, najbolj motijo pridelovalce. Subvencije, ki jih ponuja EU, so razpisane za neko drugačno kmetijsko gospodarstvo, kot je naše. Evropski normativi ne upoštevajo stanja kmetij v Sloveniji. Res je, da so njihove subvencije večje, vendar so tudi pogoji za njihovo pridobitev povsem drugačni in v veliko primerih Za našega kmeta težko izvedljivi. Kmete skrbi tudi plačilna nedisciplina v naši državi, posebej pa še nedisciplina države same. Tako se dogaja, da namesto gospodarjenja z lastnimi sredstvi, ki pa jih prevzemnik proizvodov ne izplača, gospodarijo z dragimi krediti. To zmanjšuje likvidno sposobnost kmetij. Vselej, ko naj bi dobili sredstva za škodo od države, je nanje potrebno čakati nerazumno dolgo. Poizkusi razvoja kmetij z dokupom zemlje so zavrti tudi z nedokončanimi denacionalizacijskimi postopki. Motijo jih tudi predrage veterinarske storitve. Zakaj je potrebno za premikanje živali v Sloveniji plačevati drago zdravstveno spričevalo? Zagotovo pa je delo kmetov podcenjeno. Zaradi lega se tudi kmetijska problematika ne obravnava stanju primerno. Razpravljalci so izrazili bojazen, da veliko število institucij, ki zastopajo kmeta, ne izpolnjuje bistvene naloge: niso v pomoč kmetom in jim tudi niso dosegljive. Naš kmet potrebuje znanega in dostopnega zastopnika, ki bo njegove interese pošteno in nesebično zastopal. Prav zagotovo pa bi moral tak zastopnik sodelovati tutli pri pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo. Državni sekretar Iztok Jarc je zatrdil, da je evropska politika prijazna za krnela, zlasti za okoljske programe. Za vsa vprašanja in nasvete pa se lahko zainteresirani obrnejo na Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano in tudi na ožjo pogajalsko skupino. Minister Franci But je povedal, da bo glede zdravstvenega varstva naša zakonodaja kmalu izenačena z evropsko, kar bo nekatere postopke poenostavilo. Možnost povečanja kmetij bi lahko dosegli tudi z večjo obdavčitvijo neobdelanih površin. Višino subvencij je potreb no povišati do vstopa v EU tako, da bodo naše možnosti obstoja in razvoja na primerni ravni. Pogajanja o kvotah še niso tako daleč, da se ne bi mogli pogoditi spremembe, saj se vsi zavedamo, da so sedanja izhodišča nesprejemljiva. Pogoje za prido-bitev subvencij bo prav tako potrebno prilagoditi našim razmeram, vsaj kar se sla rosli kmetovalcev tiče. Praktično delo na kmetiji bo prav tako moralo imeti svojo ceno pri priznavanju izobrazbe. Cena proizvodov se bo lahko povečevala le z sonaravnim kmetovanjem. Raziskave kažejo, da bo v bližnji prihodnosti kar 30 Predsednik domžalske izpostave KGZ Viktor Matjan do 40% potrošnikov želelo kupovati sonaravno pridelano hrano. Tu so nase možnosti velike. Ureditev tržnih poti bo naloga, ki bo omogočila tak način kme-tovanja. V nadaljnjih pogajanjih bo polz kušal vključiti neposrednega zastopnika kmetov v ta proces. Kljub dolgi in burni razpravi ni bilo mogoče takoj oblikovati sklepov, zato bodo ti posredovani naknadno. Golovo je, da je bilo predstavljeno veliko razhajanj med kmetom in državo. Minister je s svojimi pojasnili in razmišljanji večino prepričal v svojo iskreno zavzetost za reševanje nakopičenih problemov. Seveda pa /a uspeh potrebuje tudi njihovo podporo in iz razgovorov po zaključeni okrogli mizi bi lahko sodil, da si jo je med tokratnimi udeleženci tudi pridobil. v. G. ISCG DOMŽALE AV T OŠ O LA LONČAR d.o.o. Cesta talcev 10, 1230 Domžale S 01/721-10-82 GSM: 041/785-735 TEČAJ CPP 13. maj 2002 ob 18. uri TRAKTORISTI NE SLIKA KMETIJSTVA V NASI OBČINI Čas, v katerem živimo, je povzročil spremembe' na vseh ravneh. Se /lasti pa tli naklonjen kmetom, kar /lasti posamezniki v tej panogi krepko občutijo. Kdo drug bo imel pravi občutek /a slovenskega kmeta, če ne tisti, ki mu kreira prihodnost? bo Evropa odgovarjala /a popoln propad kmetijstva ali kdo drug? Kakorkoli že, najti bo treba pot, ki bo omogočila preživetje vsem, ki so od kmetijstva odvisni. V /ve/i s kmetijsko problematiko sem se zalo pogovarjala Z g. Tomažem Močnikom, ki je kmetijski svetovalec v naši občini. Nič kaj drugače, kakor si' stvari odvijajo v Sloveniji, ni v naši občini, Po podatkih i/ leta 2000 imamo v občini tristo dvainosemdeset kmetij, od tega je manjši delež čistih kmetov (ca. 10%), ostalo pa so mešane in dopolnilne kmetije. Približno tako stanje je tudi na slovenskem nivoju. Trend razvoja gre seveda v zmanjševanje deleža čistih kmetij, nasploh pa se je število kmetij v Zadnjih desetih letih precej zmanjšalo, saj je v dveh letih številka patila iz petsto petdeset na tristo osemdeset kmetij. Skoraj vsi registrirani kmetje pa tudi uveljavljajo subvencije tlržave in imajo urejeno dejansko stanje v skladu s predpisi. Kmetijska dejavnost v naši občini se nagiba še vedno v živinorejo. V zadnjem času pa se je močno ra/mahnila tudi ovčereja. Imamo pa tUdI dodatne dejavnosti, kot je perutninarstvo. Ker je na sploh kmetijstvo v zadnjih letih poti vplivom državne politike, so se temu morali prilagoditi tudi ukrepi občinske kmetijske politike. Največ sprememb je nastalo gletle reprodukcije živali in zavarovanja. Po drugi strani pa je država ponudila kmetom, da se vključijo v t. im. okoljski program oziroma v oblike SOnaravnega kmetovanja.To je alternativna oblika klasičnemu kmetovanju, ki je in verjetno še nekaj časa bo prisotno v slovenskem prostoru. V lanskem letu so se v 'a program kmetovanja vključili ludi nekateri kmetje i/ naše občine. Verjetno inia veliko zaslug za takšno spodbudo in Usmeritev Kmetijsko svetovalna služba v Domžalah in Lukovici. Posamezni kmetje SO opravili Iritlnevi tečaj in tako pridobili Potrebno znanje, kajti tudi brez izobraževanja na kmetiji ne gre. Odločitev Za tovrstno obliko kmetovanja ni lahka, je Pojasnil g. Tomaž, saj se posameznikom Porajajo mnogi dvomi, ki so v razburkanem slovenskem kmetijstvu popolnoma opravičljivi. Na raznih predavanjih S(' je tako kmetijsko svetovalna služba 2elo potrudila, tla je kmete - posameznike prepričala, naj se le odloČijo in poizkusijo. Moleča je papirnata birokracija, ki se je sedaj prikradla tudi v kme Ojstvo, Naš kmetijski svetovalec seveda Upa, tla bo s svojim trudom na tem področju uspešen in tla bo slovensko - kmetijsko - okoljski program kmetova-nl;L ki ga lahko kar imenujemo naravi Prijazen način kmetovanja, v naši občini v kar največji meri zaživel. Informiranost kmetov v naši občini ni tako slaba. Imamo kar lepo število naročnikov časopisa Kmečki glas, preko katerega kmetje lahko pridejo do konkretnih tehnoloških postopkov dela na kmetiji v različnih oblikah kmetovanja. Posameznikom pa omogočamo tudi individualno svetovanje preko naše službe, je bil prepričljiv g. Tomaž. Seveda so tu še tečaji in enodnevna predavanja, ki omogočajo dobro obveščenost. Že letošnje leto sla se zvrstila dva tečaja in sicer iz varsiva rastlin in testiranja .škropilnic. Udeležba je bila brezplačna, saj sta bila tečaja financirana iz proračuna. Včasih ljudje niso obveščeni o raznih oblikah izobraŽevanja, saj premalo natančno preberejo Rokovnjaea. Nedavno je našo občino obiskal tudi minister za kmetijstvo g. Franci Bul. Nastopil je s temo »Vstop kmetij v ITI«. Dvorana je bila po pripovedi g. Tomaža povsem zapolnjena. Tema je bila zelo vroča, saj je bilo vprašanj veliko. Največji poudarek pa je bil namenjen ugotavljanju mlečnih kvot, ki se bodo z novim zakonom uveljavljale v Sloveniji. Tudi obiskovalcev i/ ostale Slovenije ni manjkalo. Srečal si tako Štajerce kot Primorce in še druge, je pripomnil sogovornik. Mlekarstvo zaenkrat še diha tudi v naši občini, saj imamo nekaj več kot trideset proizvajalcev mleka. Število rejcev, ki oddajajo mleko, se je sicer zmanjšalo, so pa zato tisti, ki se še ukvarjajo z rejo krav molznic povečali prirejo mleka, tako količinsko kot kakovostno. Žal se še vedno srečujemo s problemom nepravilnega enostranskega krmljenja krav molznic, kar se odraža na slabi kvaliteti mleka. Zavoljo slabe kvalitete mleka smo zato v preteklosti morali ukiniti tudi določene zbiralnice. Tudi pri hranjenju živali mora človek upoštevati usklajeno krmo, kar sama silazna krma prav gotovo ni. Slika kmetijstva kaže tudi svetle strani, čeravno se je dolina Z avtocesto za kmetijstvo zelo spremenila. Nekateri speči objekti, kot je kurja farma v Šentvidu in seveda mlekarska zadruga, pa še čakajo na pravega lastnika, ki ju bo prebudil. Stvar je trenutno že toliko daleč, mi je uspelo izvedeti, da bo načrt predstavljen na občnem zboru. Kdaj bo prišel pravi princ in prebudil takšne speče princeske, pa še počakajmo. Koliko je v trnje ovitih princesk, oziroma opuščenih kmetij v občini, ki bi lahko oživele okoljsko oziroma naravi prijazno, pa presodimo sami. Marta Lavrič Dragar Franc s.p. Krosnjn 33, 122S Lukovica, tel.: 01/723 43 16 4800 sit (39-4« moški) 4500 sit (3s-41 irodnii) 3600sit (2s-34 otroški) 6000 sit (39 4« moški) SSOOsit (3s-41 srednji) 4500 sit (2s-34 otroški) NA H0MARJEVI KMETIJI V DUPEUNAH Ne samo klasične oblike kmetij, tudi drugačna strategija razvoja našega kmetijstva ima prihodnost v naši občini in Sloveniji nasploh. Da pa ni v resnici ta Strategija samo spisek želja, sem nedavno spoznala na kmetiji Homar v Dupeljnah, kamor sva se podala na obisk skupaj s kmetijskim svetovalcem iz. Lukovice g. Tomažem Močnikom. Imela sem kar občutek, kako zares neraziskani so kotički naše občine. V mislih se mi je porodilo toliko vprašanj, da jim ni bilo konca in odgovori so bili različni. Najbolj pa me je vznemirjalo vprašanje, zakaj toliko birokratskega razmišljanja o turizmu na eni strani, ki ga pogosto povezujemo z raznimi spomeniki, gradovi, po drugi strani pa še vedno premalo razmišljamo o neizkoriščeni dediščini turizma in preprosti slovenski gostoljubnosti, ki sem jo doživela na tej kmetiji. Nadaljevanje na naslednji strani Nadaljevanje s prejšnje strani Kmetija Homar je tipična družinska kmetija. Na njej gospodarijo Homarjevi, gospodar Stane, ki je tudi uradno zaposlen na kmetiji, pomagajo pa mu trije otroci, žena in njegova mama. Nekdaj klasično obliko kmetovanja, ki je zadostovala za preživetje, je družina pred leti preusmerila v konjerejo. Domača hiša skupaj s hlevom in ostalim kmetijskim poslopjem v naravi, ki jo obdaja domača zemlja, je pravi kmečki raj, kakršnega bi si danes želel vsakdo, če bi le imel vsaj malo želje po kmetovanju. Konjereja je zelo zahtevna dejavnost, je povedal mladi gospodar Stane. Imeti moraš veliko znanja in občutka za delo s konji, ki so občutljive, a zelo pametne živali. Toda velja resnica, če človek dela z znanjem in čuti do dela posebno veselje in ljubezen, je trud vedno poplačan. Kako lepe so njihove kobile, kako dobro poznajo svojega gospodarja, se s Tomažem nisva mogla načuditi! Največji strošek pri Mornarjevih je seveda vlaganje v nove stroje in vzdrževanje objektov, zato sta Stane in njegova žena že pred več kot desetimi leti razmišljala tudi o turizmu. Poleg domače hiše sta zgradila dva apartmaja, kjer naj bi v sezonskem času pri njih preživeli dopust domači ali tuji gostje. Ponudbo so takrat usmerili v raznovrstno kmečko hrano, ki bi jo gostje lahko sami pripravljali. Toda izkazalo se je, da turisti želijo biti postreženi in se ne želijo ukvarjali sami s pripravljanjem hrane. Vse želje po turizmu so se lako začasno ustavile. Apartmaje pa trenutno koristijo delavci nekega italijanskega podjetja, ki gradijo avtocesto. Toda nemirne želje še po nečem novem v družini Homar niso mirovale, zato so pred približno šestimi leti prišli do ideje, da bi bilo zelo smiselno pridelovati zemljo za rože in grmovnice, saj je pri hiši konjski gnoj, ki je za kompostiranje nujno potreben. Uveljavili so tudi svojo blagovno znamko »1000 evclov«. To pa pomeni, da je kvaliteta njihove zemlje prvovrstna mešanica za rože. Tako pripravljajo več vrsl mešanic, kajti vsaka vrsta rože potrebuje drugačno zemljo, je Strokovno razlagal Slane. Zemlja je strojno pakirana v različnih količinah, raz kužena in kot takšna pripravljena za tržišče in trgovine. Lahko pa se jo kupi tudi na njihovem domu, seveda nekoliko ceneje. Vemo, da je strategija kmetijstva v Sloveniji usmerjena v ekološki način kmetovanja, zato je k lemu projektu lani pristopila tudi I lomarjeva kmetija. Vse na njihovi zemlji se gnoji z naravnimi gnojili. Zelo primerno gnojilo je kar kompost, ki mora eno leto mirovali, da se ga potem raztrosi po travnikih. Količinsko se seveda pridela manj, je pa zato krma bolj kvalitetna, je povedal Slane. Za tovrstno usmeritev se je odločil potem, ko je pridobil potrebna znanja za ekološko kmetovanje na tridnevnem tečaju na Vrhniki, ki ga je opravil v lanskem letu. V veliko pomoč pa sla mu tudi obe kmetijsko svetovalni službi v Lukovici in Domžalah. Morda res nismo vsi za vse. toda kdo, če ne prav ljudje z izkušnjami sodobnega načina kmetovanja, ki imajo željo in ideje in bodo vodili med čermi novih oblik kmetovanja, ki jih narekujejo spremembe v slovenskem kmetijstvu. Mislim, da je Homarjeva kmetija ena tistih, ki bo navdušila še koga v naši občini, da bo začel drugače razmišljali. Ob zaključku našega obiska sva se g. Stanetu skupaj s kmetijskim svetovalcem zahvalila za tako gostoljuben obisk in mu zaželela veliko veselja in uspehov pri delu. Marta I.avrič Prvi konjerejski pohod tik pred startom v Kosezah PRVI POHOD KONJEREJSKEGA DRUŠTVA LUKOVICA Pri Štefanu K vedru Čurnu iz. Spodnjih Kosez so se zbrali v prelepem sončnem jutru v soboto, 9. marca, konjeniki Konje-rejskega društva Lukovica. Na prvi pohod so povabili v goste Pikavo konjenico iz Žič pri Radomljah, konjenike iz Moravč in iz Dola pri Ljubljani. Zbor konjenikov je bil ob pol devetih, kjer so se lahko prijavili in ob tem prejeli tudi priložnostno značko Konjerej.skega društva Lukovica. Pred odhodom so imeli malico in pripravo sedel in konj. V primeru, da bi se konj poškodoval na pohodu, je z odpravo odšel še živino-zdravnik in kovač. Pred odhodom je vse nagovoril predsednik društva Lukovica g. Malej Kotnik in vsem zaželel prijeteno ježo na pohodu in srečno vrnitev na cilj. Vodja pohoda in podpredsednik g. Lojze Marela je vsem 44 prijavljenim udeležencem opisal pot, ki je pred njimi. Vodja je vzel v roke zastavo Konje-rejskega društva Lukovica in kolona jezdecev je odjezdila proti vasi Studene. Nadalje jih je pot vodila proti Brezovici, na Oklo, Vinje in Dolsko pri Ljubljani. V Dolskem so pri kmečkem turizmu »PR KRAČ« razjahali konje in jih privezali v ogrado. Prvi del pohoda je bil zaključen točno po načrtu. V stari gostilni Pr Krač jih je že čakal dober golaž in domače vino. Konji pa so dobili vodo in oves. Izza vogala se zasliši glas: žrebec se je odvezah Nastala je panika in jezdeci so v hipu rešili nastalo naravno težavo, le golaž se je med tem malo ohladil. Ponovno so osedlali konje in se odpravili iz Dolskega proti Spodnjim Kosezam. Na cilj pri Čurnu so se vrnili vsi brez, nezgode. Skupaj so na ježi preživeli lep in nepozaben dan. Vse udeležence je vodja povabil na drugi pohod prihodnje leto. Zaželimo jim srečo, da bo pohod poslal tradicionalen. Upam, tla bo prihodnjič karavana konjenikov daljša. Danilo Kasiclic PLODNO IN USTVARJALNO DELO DRUŠTVA PODEŽELSKIH ZENA BLAGOVICA - TROJANE Pregled tlela društva lanskega leta so imele v soboto zvečer, devetega marca, v gostišču Kon-šck tUdI /ene iz Društva podeželskih žena Blagovica - Trojane. Udeležile so se ga v polnem številu, Povabile sb tudi svetovalko Marto Kos, župana naše občine, vodjo podružnične šole v Blagovici gospo Gizelo Kosmatln, pred Stavnice i/ DPŽ Lukovica in Tuhinjska dolina, Zadržana pa jo bila gospa Mlhela Logar z ministrstva /a kmetijstvo. Predsednica društva Darinka Vajde je navzočim podala poročilo o njihovem delu v preteklem letu. Ho ustaljenem protokolu so se nadalje zvrstila še ostala poročila in ugotovljeno je bilo, da je društvo nadvse uspešno, in sledila je razprava. Gospa Marta Kos - svetovalka, je pohvalila njihovo aktivnost in Listno pobudo, lako kol je bilo lani organiziranih kar nekaj izredno zani mivih predavanj, na primer o prenovi starih hiš, kjer je ostal pridih prvolnosli, o boleznih, o sajenju zelenjave in pridelovanju bio zelenjave, o nabiranju in gojenju zdravilnih rastlin ter predelavi mleka. () mleku bo ludi lelos predavanje na Srednji biotehnični šoli v Kranju. To preda vanje jim je posebno svetovala, glede na to, da se približujemo vstopu v EU in bo to znanje se kako potrebno. Kavno tako je svetovala ženam, naj same doma pripravljajo mlečne izdelke, kajti njen glavni namen je, spodbuditi jih, da same pridelujejo hrano. Predvsem pa je zbranim go-Spem dejala, da naj Kmetijsko gospodarsko zbornico opozarjajo na probleme ludi same. Tudi letos bo potekal tečaj konzerviranja sadja in zelenjave. Strokovna predavanja potekajo v dvorani v Lukovici, ki je dovolj prostorna in občina jim jo odstopi brezplačno. To je bil obenem tudi odgovor eni od prisotnih članic, ki bi želela, tla so predavanja kdaj kje bliže in ne ravno v Lukovici. V načrtu imajo nekaj Strokovnih izletov po Sloveniji. Gospod župan z.ivko A. Burja: »Rad se Udeležujem takšnih in podobnih srečanj, kajti tako iz prve roke izvem, kaj in kje se kaj naredi«, je dejal in v nadaljevanju svojega nagovora go- Občni zbor DPŽ Blagovica - Trojane Vodja podružnične šole v Blagovici gospa Gizela Kosmatln se je zahvalila društvu za obo-galilev njihovega življenja v šoli, za njihovo res požrtvovalno delo oziroma vodenje delavnic v predprazničnih dneh. Z njihovo pomočjo so se Otroci naučili marsičesa iz nase bogate tradicije. Sola tako že dve leti sodeluje z Društvom podeželskih žena in Zeli, da bi se t<> sodelovanje nadaljevalo. »Tudi v naši občini se pripravljamo na dcvetletko. Želja učiteljev in Otrok je, da bi zaživele i'0< n< tdelske delavnice in morda bi se katera od žena opogumila ter vodila kakšno lako delavnico. Morda za začetek slovenska ornamentika«, Društvo ima v letošnjem planu veliko načrtov. Tako bodo tudi letos organizirana predavanja o zdravju, imeli botlo kuharski tečaj, učili se bodo dekoracije pogrinjkov, slikanja na stek- Gospodu županu se je za vsestransko podporo zahvalila predsednica društva Darinka Vajde Mlteljice pohvalil. Predvsem se mu zdi lepo, da društvo spoštuje krščanske vrednote, jih neguje I" posreduje mlademu rodu. Pri vsej evforiji in Paniki, ki je prisotna na vseh področjih ob vstopu V EU, meni, tla se kmetom ni treba pretirano 'ati, kajti pridne in delovne roke našega kmeta bodo zmogle tudi to. Povedal je še, da bo drugo eto v Lukovici v novem Čebelarskem domu čebelarski kongres in bilo bi lepo, da bi kakšna Kmetija pogostila goste kongresa s pravo kmeč-*j' Pojedino ter lako ludi prispevala k promociji ■Slovenije v svetu. lo in keramiko. Četudi so kar naprej v gibanju, bi rade tudi zase malo telovadbe. Za prostor so zaprosile gospo Kosmatin, ki jim ga je obljubila. V poletnih mesecih bodo priredile piknik iz nahrbtnika in ga bodo imele tam, kamor jih botlo nesle noge. Strokovni izleti ravno tako sodijo v njihov letošnji načrt. Tako. zbor so naše vrle žene, ki še vedno nosijo tri vogale pri hiši, pripeljale do konca. Še enkrat so se zahvalile županu za njegovo pomočili podporo. Milena Bradač DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE BLAGOVICA Najprej lep pozdrav vsem bralcem glasila Rokovnjač, Naj vam povem, da smo prejšnji mesec imeli občni zbor, ki je bil četrti po v rs t i in tako v nadaljevanju lahko preberete <> delu društva v letu 2001. Na začetku je predsednik poročal, katere cilje smo tlosegli v preteklem letu. Ugotovili smo, da jih ni bilo malo. Sodelovali smo na vseh prireditvah, tako na regijski kot tudi na državni ravni, najbolj pa nam je ostalo v spominu potovanje na državne športne igre, ki so potekale v Gribljah pri Črnomlju 28. 7. 2001. Zbralo se nas je okrog 600 mladih iz vse Slovenije, pomerili pa smo se v odbojki na mivki in v nogometu. V obeh disciplinah smo imeli svojo ekipo in se po vročih dvobojih lahko namočili v hladni Kolpi. Aprila smo organizirali čistilno akcijo in lako očistili tlel potoka Radomlja. Udeležili smo se proslave ob 60. letnici PGD Blagovica in pomagali na letni prireditvi. Veliko smo tekmovali v malem nogometu in med drugim osvojili I. mesto na poletni ligi v Čemšeniku ler tretje mesto na turnirju na Trojanah. Seveda pa smo odigrali tudi več prijateljskih tekem z ekipami iz naše in sosednje občine, kar pa nameravamo tudi v prihodnje. Na državni praznik IS. avgusta smo organizirali turnir v malem nogometu, katerega se je udeležilo 8 ekip. Turnir načrtujemo ludi letos, ventlar je blagoviško igrišče v negotovosti in ga bodo menda odstranili. Odgovornih za to pa ne zanima, kje naj bi stalo novo igrišče, ki ga v Blagovici še kako potrebujemo, saj tukaj stoji osnovna sola in se zbirajo mladi tako iz naše krajevne skupnosti kot tudi iz ostalih, kar šteje okrog 20 vasi. Ravno zalo smo si zadali za glavno nalogo ureditev igrišča v Blagovici. Tako je prišlo leto h koncu in smo mrzle dni popestrili z rekreacijo v RCU Lukovica. V nadaljevanju smo izvolili novo vodstvo in potrdili delovni načrt za leto 2002 ter se pod točko razno še malo pogovorili o delu društva. To naj bi bilo na kratko vse iz našega društva za preteklo leto, za letos pa si želimo čim več novih članov, predvsem mladih iz cele občine. Informacije na telefon: 041560 871 predsednik in 041 985 261 tajnica društva. Aleš PodbeLšck ZDRUŽENJE EKOLOŠKIH KMETOV Na občnem zboru Združenja ekoloških kmetov, 15. marca, so se v Lukovici zbrali člani združenja z domžalsko-kamniškega območja. Pregledali so opravljeno delo v preteklem letu in ugotovili, da napredujejo v ekološki pridelavi hrane, pa tudi članstvo se širi. Glede strokovnega pristopa k temu načinu pridelave hrane nimajo problemov. Drugače pa je s trženjem. Razlika v pridelavi hrane je ljudem premalo poznana in zato teže dosegajo želeni učinek pri prodaji. Še najlaže najdejo kupca kis, marmelada in žganje. Predstavitve na sejmih so izjemno drage, vendar so vsaj zaenkrat edina pot do kupca. Veliki problemi so pri prodaji mesa. Klavnica v Kamniku bi sicer prevzela klanje, za prodajo pa niso zainteresirani. Zveza se dogovarja za klanje v klavnici Celjske mesnine in distribucijo preko Interspara. Potrebno bo zainteresirati občine, da bodo bolj sodelovale pri projektih ekološke pridelave hrane, ali vsaj podpirale njeno sejemsko promocijo. Proizvodnja bio kmetij je premajhna, da bi lahko zainteresirali večje trgovce. Tako bi na primer podjetje Žito odkupilo kar 800 ton ekološko pridelanega žita, v združenju pa vseh žil Tudi članarino je potrebno plačati pridelajo le 228 ton. Rešitev je torej v širitvi tega načina pridelave in njeni razpoznavnosti. Marsikateri potrošnik namreč ne loči biološke pridelave od sonaravne, ki se nekako hitreje uveljavlja in je na trgu bolj prodorna. Združenje načrtuje v tem letu pretlstavitev svoje proizvodnje in pridelave na večih sejmih. Poizkusili pa bodo tudi z. večjo prodajo na domačem dvorišču. Žal je kupna moč povprečnega kupca vedno manjša, zato tudi manj gleda na kakovost, ampak bolj na ceno, Morda bo vstop v it I olajšal prodajo ekološko pridelane hrane in s leni možnost razvoja takih kmetij. V. G. RIBIŠKA DRUŽINA CRNI GRABEN JE USTANOVLJENA To se je zgodilo 10. marca v gasilskem domu na Prevojah. Preko petdeset udeležencev je sprejelo statut RD Črni graben. Petnajst gostov je pozdravilo ustanovitev ribiške družine, za katero verjamejo, da bo bolje gospodarila z vodami in življem v njih, kot je to do sedaj počela RD Bistrica. Prav način gospodarjenja te ribiške družine in velikokrat ignorantski odnos do lokalne lastnine in prebivalstva je tudi vzrok za ustanovitev nove ribiške družine. Podporo k ustanovitvi je dala tudi Občina, saj se je ustanovnega zbora udeležilo kar sedem svetnikov in tudi oba podžupana. Ri- Predsedujoči na ustanovnem občnem zboru Bodoči ribiči so se zbrali biška družina šteje 49 članov, od katerih je 16 izprašanih ribičev. Podporo za delo nove ribiške družine je dal tudi predsednik Lovske družine Lukovica, g. Vladimir Kveder, ki je prepričan, tla tako slabega sodelovanja, kol so ga lovci tlosegali z. KI) Bistrica, ne more biti. Sedanji člani ribiške družine v ustanavljanju so že tlo sedaj skrbeli za urejenost v okolici stoječih in tekočih voda. Interes se z ustanovitvijo domače ribiške družine še stopnjuje, zato so naši ribici prepričani, tla bo njihovo delo prispevalo k lepši urejenosti krajev ob naših vodah. Naj srečno zaplava nov ribiški rod v vodah Črnega grabna. V. G. PRAVICE V ZDRAVSTVU Ko smo z visoke ravni nuđenja dajatev in storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja v času pred osamosvojitvijo zdrsnili na nekolikanj nižjo raven, se je spremenila tudi Zakonodaja, ki to področje ureja. Meja med brezplačnimi dajatvami in storitvami ter tistimi, pri katerih je potrebno osebno prispevanje, tim. participacija, se je tako zabrisala. Namen tega prispevka je zato bralcem pojasniti, katere zakonske pravice jim gredo na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ker bo članek obravnaval pravice le na splošno, naj za tiste, ki bi jih tematika po drobneje zanimala, navedemo, kateri so pravni viri, ki urejajo to področje. To so: zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), Uradni list RS, št. 9-459/1992; zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), Uradni list RS, št. 9 460/1992; pravila obveznega zdravstvi-nega zavarovanja. Uradni list RS, št. 79-2855/1994; sklep o pavšalnih prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje, Uradni list RS, št. 77-4123/1996 ter glede javnih uslužbencev navodilo za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev, Uradni list RS, št. 68-3739/1996. Že Ustava Republike Slovenije določa v prvem odstavku si. člena, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določi zakon. Zdravstveno varstvo pa se v teoriji opredeljuje kot sistem družbenih, skupinskih in individualnih ukrepov, ki pozitivno vplivajo na ohranitev zdravja vsakega posameznika, ukrepov preprečevanja, ki SO usmerjeni v ohranitev dosežene ravni zdravja prebivalcev ter ukrepi' zdravljenja, kjer je okrni-tev zdravja že nastala. Naša država se z Zakonskim urejanjem tega področja prišteva med skupino držav z javnim sistemom obveznega zdravstvenega zavarovanja. (Javna značilnost teh sistemov je, da so obvezno zavarovane zaposlene in samozaposlene osebe, kmetje in dani družin teh oseb. Sistem se financira iz plačevanja obveznih prispevkov, ki jih državni zdravstveni blagajni odtegujejo delodajalci, Taki sistemi ponujajo visoko raven zdravstvenega varstva, vanje pa je za razliko od drugačnih sistemov vključenih okoli 94 % prebivalstva. Po naši zakonodaji obsega obvezno zdravstveno zavarovanje zavarovanje za Primer poklicne bolezni in poškodbe pri delu ter zavarovanje za primer bole/ni in poškodbe izven dela. Kot že rečeno, so obvezno zavarovane zaposlene osebe in njihovi družinski člani. Ker vsaka zapo slena oseba plačuje enak prispevek, lahko govorimo o visoki stopnji solidarnosti našega sistema. Oseba, ki ima samo enega Otroka, tako financira del prispevkov ludi Za otroke iz številnejših družin. Poleg tega lahko v našem sistemu razen ožjih družinskih članov črpajo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja tudi S||ši družinski člani pod pogojem, da jih Oseba, ki zanje vplačuje prispevke, tudi dejansko preživlja, Obvezno zdravstveno zavarovanje v BfObem loči med dvema skupinama pra vic. V prvi gre za nuđenje zdravstvenih storitev, v drugi pa gre za določene denarne dajatve. Del zdravstvenih storitev je brezplačen. To so: storitve za preprečevanje okvare zdravja in storitve zdravljenja /a otroke, šolsko mladino in študente, ki se redno šolajo; storitve v zvezi z nosečnostjo, načrtovanjem družine in porodom; vse zdravstvene storitve povezane s preventivnim delovanjem sistema zdravstva (preprečevanje nalezljivih bolezni, obvezna cepljenja ipd.); zdravljenje in rehabilitacija za težje bolezni ki jih zakon konkretno našteva; zdravstvene storitve povezane z zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu; zdravstvene storitve dajalcem tkiv in organov ter nujna medicinska pomoč. V delu zdravstvenih storitev pa je potrebna denarna participacija, pri čemer zakon natančneje določa, kolikšen delež v razponu od I do 50% stroškov zdravstvenih storitev mora kriti zavarovanec sani. Bolj konkretno ima po pravilih glede pravic zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev zavarovanec pravico do osnovnih zdravstvenih storitev, lekarniških storitev, zobozdravstvenih, specialistično-ambu- lantnih, zdravniških ter Storitev terciarne zdravstvene dejavnosti. Ta pravila določajo tudi standarde, v okviru katerih morajo te pravice biti izpolnjevane (npr. 6 sistematičnih pregledov dojenčka do 18 mesecev starosti) in ki jih, žal, zaradi pomanjkanja prostora ne moremo obravnavati. Vprašanje je, ali je zdravnik pri nuđenju zdravstvenih storitev popolnoma svobo den ali pa je njegova svoboda pri odločanju o zdravstveni storitvi omejena. Zdravnik je po pravu pooblaščen, da v vsakem konkretnem primeru presoja, ali je zdravstvena storitev utemeljena in ali se jo sme opraviti v okviru sprejetih standardov. Nasploh je določena obveznost strokovnega ravnanja zdravnikov, ki jo SOOpre deljujejo ustavne in zakonske pravice posameznika, kodeks medicinske etike in drugi medicinski kodeksi (npr. Hipokrati) va prisega) ter sprejeta zdravstvena doktrina. Vse ljudi morajo obravnavati pod enakimi pogoji, pri čemer je edino merilo prednostnega obravnavanja nujnost zdravstvenega posega oziroma pomoči. Zakon ponuja vsaki osebi, starejši od 15 lel (za mlajše je potrebna privolitev staršev), številne pravice v postopku dia-gnOSticiranja, zdravljenja in rehabilitacije, naj omenimo le nekatere najpomembnejše. Vsakdo ima pravico, da prosto izbere lastnega zdravnika ter zdravstveni zavod, ki ga bo obiskoval. Zrcalno obstaja tudi dolžnost zdravnikov in zdravstvenih zavodov, da vsakogar zdravijo. Dalje imamo vsi zavarovanci pravico do posvetovanja s posameznimi specialisti in pravico do t .i m. konziliarnega pregleda. Slednje si bomo najbrž laže predstavljali, če si prikličemo v spomin prizor iz kakega ameriškega filma, kjer nezadovoljna zvezda benti nad lastnini zdravnikom, grozeč, da bo poiskala drugo mnenje oz, po naše šla na konziliami pregled. V primeru nezadovoljstva lahko vsak tudi zahteva, da ga premestijo v drug ziiravstveni zavod. Vsakdo lahko zahteva, da mu po resnici povejo diagnozo njegove bolezni in predvideno trajanje zdravljenja. S tem je povezana tudi pravica vsakogar do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na njegovo zdravstveno stanje. To sme zdravnik preprečiti, če oceni, da bi tako seznanjenje slabo vplivalo na pacientovo zdravstveno stanje. Nikakor pa zdravstveni delavci ne smejo brez bolnikove privolitve nikomur posredovati podatkov o njegovem zdravstvenem stanju. Za pomembnejše medicinske posege je nujno podati soglasje, druga plat iste medalje pa je, da sme pacient medicinski poseg tudi odkloniti. Že sama ustava določa, da nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih dolot a zakon. Slednje pa pride v poštev v primeru nujnih medicinskih posegov, ko bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more odločati o zdravstvenih posegih, poleg tega pa takrat, ko duševno bolna oseba s svojim ravnanjem ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali pa povzroča sebi ali drugim premoženjsko škodo. S finančnega stališča pa ima vsakdo pravico seznaniti se z. višino stroškov zdravljenja, kar bo upoštevno predvsem takrat, ko zakon predpisuje obvezno participacijo. V primeru neustreznega zdravljenja in kršitve njegovih pravic pa ima zavarovanec pravico ugovarjati zdravnikovi odločitvi ter mu je lahko zaradi nestrokovnega ravnanja prisojena tudi odškodnina. Sedaj se na kratko posvetimo še drugi skupni pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tj. denarnim dajatvam. Na prvem mestu omenimo nadomestilo plač za zaposlene osebe oz. dohodka za samozaposlene osebe za čas, ko zaradi bolezni niso zmožni priti na delo. O upravičenosti odloča zdravnik ali pa posebna komisija. V primeru pozitivne odločitve lahko za varovanec zahteva nadomestilo plače, ki ga do 30 dni odsotnosti z dela financira delodajalec, daljšo odsotnost pa financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Oseba, ki je oskrbela pogreb zavarovanca, je upravičena do pogrebnine, tj. nadomestitve stroškov pogreba. Družin ski člani preminule osebe, če jih je pokojni dejansko preživljal, pa imajo pravico do posmrtnine, t.j. nadomestila v enkrat nem znesku v višini od 100 do 150 % zajamčene plače. Končno ima oseba, ki je napotena na zdravljenje v drugi kraj, pravico do stroškov prevoza, hrane in nastanitve v drugem kraju. Upamo, da je ta prispevek le uspel razsvetliti del zapletenega sistema zdravstvenega zavarovanja in da bo tistemu, ki bo te informacije potreboval, v oporo. Seveda pa si želimo, da bi bilo lakih primerov čim manj... Avtor: Andrej Andrič Mentor: Jurij Žurej LIKOVNE DELAVNICE NA BRDU Na Brdu so 7. marca potekale likovne delavnice. Po velikem odzivu v mesecu decembru, ko smo izdelovali novoletne okraske iz barvnega slanega testa, sva se tokrat odločili za izdelke, ki bi jih lahko celo podarili mamicam, babicam, tetam, sestram, ... ob praznikih v mesecu marcu. Izdelovali smo ogrlice. Zanje smo potrebovali testenine različnih oblik, svaljke iz barvnega papirja in razne lesene perlice za vmesne dodatke. Testenine smo pobarvali S flomastri ali jih okrasili z okrasnimi trakovi. Iz papirja smo izdelali podolgovate trikotnike in jih kot svaljke navili okrog pletilke, na zaključku zalepili in že smo imeli perlico. Ampak za ogrlico je bilo treba izdelati kar nekaj takih členov in jih nanizati na elastično vrvico. Končna podoba je dobila obliko ogrlice ali zapestnice, ki je nastala pri skupnem delu otroka s staršem, kar otroku zelo veliko pomeni. Tina Uštar Na likovni delavnici smo delali verižice iz papirja, makaronov in perlic. Likovne delavnice sta vodili ga. Tina Uštar in ga. NadaTrček. Potrebovali smo škarje, pletilko, darilne trakove in večjo šivanko. Na koncu smo pospravili učilnico. Daša Kankaraš, 2.b Na likovni delavnici sem se imela zelo lepo. Delali smo ogrlice. Veliko otrok je naredilo veliko zelo lepih okraskov. Z mamico pa sva naredili dve ogrlici. Delalo je tudi veliko staršev. Veliko ogrlic je izdelala tudi mala šola. Ana (^erar, 2.b idi«;. OSNOVNOŠOLCI PRI ŽUPANU V torek, 19. marca, ji' lukoviški župan gospod Anastazij Zivko Burja sprejel predstavnike učencev osnovne šole, njihove mentorice, ravnateljico, predsednico Drušiva prijateljev mladine in pred stavnika programa Prepih. Učenke in učenec so mu prišli predstavit svoje poglede na preživljanje prostega časa, kot so jih že na letošnjem otroškem parlamentu predstavili vsem zainteresiranim poslancem. Povedali so, da pogrešajo boljšo avtobusno povezavo z Domžalami in Ljubljano. Želijo si več športnih aktivnosti. Veliko učencev se navdušuje nad igranjem odbojke. Žal osnovna šola ne more sama financirati trenerja, zalo upajo, da bo del tega bremena pomagala nositi Občina. Želijo si tudi več kulturnih prireditev, Obiski pisateljev, igralcev in popotnikov bi zagotovo zelo popestrili dogajanje v kraju, zlasti ob vikendih. Čutijo tudi pomanjkanje prosiora za razni' aktivnosti, zlasti po krajevnih skupnostih. Velika želja učencev Črnega grabna je tudi ba- zen, Želijo si organiziranih kolesarskih izletov. Radi bi tudi poizkusili z učilnico v naravi. Želijo Si aktivnosti po vsem občinskem prostoru, saj bi se jih ne mogli vsi udeleževati, če bi se vse dogajalo samo v Lukovici, ki je zaradi slabih avtobusnih Zvez prav tako nedosegljiva kot Domžale. Gospod župan je povedal, da razume njihove želje in verjame, da se bodo sčasoma vse uresničile. Trenutno pa je težka finančna situacija kriva, da bo lahko podprl le tiste njihove najskromnejše želje. Poudaril je, da šoli nudi vse, kar je možno, Skrb za varnost prihoda otrok v solo in njihovega vračanja domov je v času gradnje avtoceste Se posebej zahtevna in dodatno bremeni proračun, saj se prevozi zagotavljajo tudi izven zakonsko določenih predpisov. Vseeno pa je zagotovil, tla lahko nabavijo nekatere športne rekvizite. Verjetno bo uspel zagotoviti tudi kakšen avtobusni prevoz za ogled zanimivega filma. Zagotovo bo podprl vse aktivnosti, ki jih bo le mogoče. Seveda pa mora v prvi vrsti zagotoviti izgradnjo vrtca, zatem pride na vrsto širitev šolskih prostorov zaradi uvajanja devetletke. Za večje stvari, kol je trener za odbojko, pa naj šola pripravi prošnjo, saj o takih stvareh ne more odločati sam, ampak bo o tem odloČil občinski svet. Gospa Zdenka Pengal, ravnateljica šole, je poudarila, da so tokrat prišli učenci le predstavil svoji' poglede na preživljanje prostega časa. Seveda bodo veseli vsake podpore, ki jo bodo deležne njihove ideje. Zagotovo pa bo boljše poznavanje Želja otrok pripomoglo k pravilnejši podpori prostOČasovnih aktivnosti. Pogrešala je predstavnike krajevnih skupnosti, ki so bili tudi vabljeni na ta pogovor, pa se ni nihče niti opravičil. Zatem me je izzvala, da sem predstavil program Prepih, ki uživa veliko podporo pri pedagoških delavcih šole. Program, ki je v le) številki Rokov-njača natančneje predstavljen, temelji na preventivnih dejavnostih, skozi aktivnosti za prosti čas, je bil Že v mesecu novembru oddan na < )bčini in kot celota sprejet med aktivnosti Društva prijateljev mladine. Gospa Vanja Pograjc je pojasnila, da so za ta program v proračunu namenili ISO tisoč tolarjev. To je sicer manj kol šestina nujno potrebnih sredstev, ki naj bi jih po finančnem načrtu prispevala Občina, vendar smo izvajalci programa prepričani, da bomo z razumevanjem na drugih nivojih uspeli program izpeljati. Gospod župan je opozoril, da je proračun, ki se bo sprejel v petek, tako uravnotežen, da ne prenese nobenega spreminjanja več. Zagotovil je svoje razumevanje in moralno podporo vsem aktiv-nostim, o katerih je bilo govora. Predsednica D P M gospa Marina Urba-nija je povedala, da se društvo trudi, da omogoči socialno šibkim letovanja. Poleg tega se ukvarja tudi z. nekaterimi usmeritvami v pridelavo in gojenje nekaterih zanimivih rastlin, kar z nekaterimi sodelavkami iz društva izvajajo z. lastnimi sredstvi. Strinjala se je z g. županom, da skromna sredstva, ki so na voljo, večkrat hočejo koristili dobro situirani ljudje, zaradi česar je pri izrabi teh sredstev potrebna posebna pazljivost. Učenci so se zahvalili županu za pozorno poslušanje in razumevanje, ki ga ima za njihove probleme. Sanja Sajovic in Tadeja Cerar sta z. lastnim prizorčkom, v katerem sta predstavili zdolgočasenost v tej neaktivni sredini, pustili veder pečat srečanju. V. G. Gobice sreče izpolnjujejo želje, a želje ne smejo biti prevelike ODPRTI DAN ŠOLE NA PODRUŽNIČNI ŠOLI V KRAŠNJI Pomlad je potrkala na naša vrata in neopazno ter liho vsiopila v naša srca, v naše domove, vrtove... Gulimo jo povsod. Takoj za njo, naslednji dan - 21. marca - pa je svoja vrata na sležaj odprla tudi naša mala podružnična šola. Odprla jih je vsem, ki SO to popoldne Želeli preživeli t nami. Seveda SO bili tO predvsem starši naših učencev, njihovi bralci, sestrice in babice, Dan se je začel zelo delavno. Razdelili smo se v štiri delovne skupine. Ker so se bližali velikonočni prazniki, jo prva, najbolj množična skupina, izde IOVala pirhe. Druga je poskrbela za prikupne šopke iz naravnih materialov, tretja za darilca mamicam - broške in šatuljice, četrta pa je izdelovala pecivo brez pečenja. izpod pridnih rok mamic, otrok in tudi očkov so nastajale prikupne gobice sreče, rafaelo, kokosove In čokoladne kroglice, otroci pa so čisto sami izdelovali tudi evrokrem tortlce. Po polni uri dela smo si ogledali delo posameznih «SUpin in ga primerjali. Vsak je bil navdušen nad svojim izdelkom. Drugi del našega srečanja je bil namenjen našim mamicam, saj je marec nji-nov mesec. Otroci so jim pripravili kul-'nrni program, V katerem so, razen dveh, nastopali vsi učenci. Nepozabne uvodne besede o mamini nesebični in večni ')ubezni dO Otrok SO nam segle do srca. Prav iako pa tudi nastopi malih šolarjev tt-r učencev 1. in 2. razreda. Predstavil se nam je pevski zbor, plesna skupina, har ^Onikar ter učenca, ki pridno vadila svnthesizer, v pevski solo točki smo poslušali čudovito pesem o siroti Jerici. Učenci 3. in 4. razreda pa so nam v sv<)jih prizorčkih pričarali mamice današ- njega časa. Nihče ni ostal neprizadet, ko so učenci 4. razreda razpravljali o maminih možganih. Deklici' z mobilnimi telefoni so ponazorile današnji čas, ko vsi samo nekam hitimo in nimamo nobenega prostega časa. Učenci 3- razreda so dramatizirali posodobljen starodavni tekst 0 sinovih. Danes je vse drugače, drugačni SO tudi naši otroci. Mamice so tiste, ki delajo in skrbijo za družino, za tO, da je otrokom lepo, ila preživljajo brezskrbno mladost, da se lahko udejstvujejo na najrazličnejših področjih in razvijajo svoje sposobnosti; eni se ukvarjajo s Športom, drugi hodijo v glasbeno šolo, tretji SO knjižni molji, četrti so doma ob računalnikih. In so še očki, ki mamicam kdaj pa kdaj priskočijo na pomoč in poskrbijo, da je tudi njim lepo. Hudomušno pesmico o tem, kako tudi mamice čutijo pomlad, nam je preprosto, doživeto in Sproščeno povedala deklica iz .->. razreda, ki je s svojo interpretacijo navdušila vse prisotne. Za zaključek so iz otroških rok k mamicam romali spominski vrčki s cvetjem. Srečanje pa smo končali v jedilnici, ob nepogrešljivi in zasluženi kavici, sokom ter sladkih dobrotah, ki smo jih prej pripravili v delavnici. Nekaj peciva pa so nam pripravile naše babice. Za nami je bil uspešen in prisrčen dan. Veselimo se lakih dni, ker vemo, da nas povezujejo in z njimi vsi marsikaj pridobimo. Boža Požar Člani in simpatizerji stranke Nova Slovenija smo sredi meseca marca organizirali enodnevno druženje v slogu »prijetno s koristnim«. Lepo, s prvim pomladnim cvetjem okrašeno pot preko Škofje Loke, Cerkna, Mosta na Soči do Kobarida nam je popestrila »začasna vodička« gospa Marija Juter-šek. Podrobno nam je opisala kulturne in zgodovinske značilnosti krajev ob poti. Srhljivo podobo »blišča in bede« vojne smo doživeli ob ogledu bogatega Muzeja 1. svetovne vojne v Kobaridu. Dober kustos muzeja je poskrbel, da so nas vtisi in nova spoznanja spremljali še dolgo po ogledu. Lažje teme pogovorov in slastno kosilo na turistični kmetiji Birsa so popravili vzdušje. Po pokušini vina smo ko-rajžno zapeli nekaj narodnih, nakar nam je ob kitari S čudovitim glasom zapela se gospodinja. Povem vam, da bi lahko »dala v koš« marsikaterega letošnjega udeleženca zloglasne EME, S posebnimi simpatijami do občanov Lukovice, predvsem župana Živka in čebelarjev, smo bili sprejeti v starem, zelo nenavadnem kraškem naselju Štanjel. Kratek opis bi zvenel takole: biser, vreden ogleda, S skromnim življem, tudi z ranami od NOB in s posameznimi entu-z.iasti, ki ga ohranjajo. Vseh vicev in drugih iskric Kokovnjač žal ne bi prenesel, zato končujem. S cvetjem prvih marelic okrašena Vipavska dolina se je že zdavnaj pogreznila v mrak, ko smo se prijetno utrujeni in z bogatimi vtisi vračali z. izleta v nam najljubšo Lukovico. Zinka r GROBUE 2002 V petek, 22.marca, je bil v dvorani Kulturnega doma v (irobljah na Kotlići pri Domžalah letni zbor Območnega zdru ženja veteranov vojne za Slovenijo Domžale, ki združuje veterane iz. občin Domžale, Lukovice, Mengša in Trzina. Veterani iz. naštetih občin ohranjamo spomin za zasluge in prispevek pri ohranitvi samostojnosti države Slovenije. Veliko je bilo že poskusov diskreditacije veteranov vojne za Slovenijo 1991, vendar brezuspešnih. Otvoritveno slovesnost je pričela tol-kalna bobnarska skupina iz Glasbene šole Domžale, ki nam je dvignila adrenalin. Po odigrani slovenski himni je sledil prihod praporov in veteranskih bojnih zastavic vojnih enot iz leta 1991. Vse člane in goste je v uvodnem nagovoru pozdravil predsednik g. Dominik (irmek. Simbolno ve teransko dejanje sta izvedla g. Darko Erhard in Dominik (irmek. Poživitev v dvorani pa je popestrila čudovita slikarska in kiparska razstava svobodnega umetnika in veterana vojne za slovenijo 1991 g. Darka Erharda. Predsednik je predlagal, da se letni občni zbor prične, in predlagal člane delovnega predsedstva za predsednika pa g. Janeza Kušarja. Po potrditvi je zboi lahko pričel z delom. Sledilo ji' poročilo predsednika ZVVS Domžale g. Dominika Grmeka. Orisal nam je vse aktivnosti v letu 2001, ki jih ni bilo malo, predvsem pa je menil, da jih bo zelo težko ponoviti v prihodnjih letih. Zahvalil se je občinam Domžale, Lukovica, Mengeš in Trzin za pomoč pri akcijah, ki so bile izvedene z njihovo pomočjo. Poročilo finančnega poslovanja je podal sekretar g. Darko Erhard. Proračun je bil sicer majhen v primeri z. načrtom, ki smo si ga zastavili, vendar smo s prošnjami pridobili pokrovitelje za izvedbo vseh akcij na teritoriju občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Trzin. Poročilo nadzornega odbora je podal g.JanezGregorič. Potrdil je navedbe sekretarja ter pohvalil predsedstvo, da je ravnalo preudarno in po predpisih. Na to kaže tudi majhen prihranek na računu. Po vseh razpravah o poročilih je sledila potrditev vseh poročil. Predloge programa za delo v letu 2002 je v imenu predsedstva ZVVS Domžale predstavil g. Dominik (irmek. Bogat program aktivnosti vsebuje čez trideset dejavnosti, v katerih bodo lahko sodelovali vsi zainteresirani veterani. Zato vam ne bom našteval vseh, saj boste sproti zvedeli v občinskih glasilih in v Veteranu. Program za leto 2002 smo potrdili z večino. Sledila je svečana podelitev članskih izkaznic več kot 60 novim članom in vpis v knjigo. Podelili SO tudi spominske medalje ob 10. obletnici dneva državnosti Republike Slovenije za preteklo leto. Po podelitvi je delovno predsedstvo zaključilo dnevni red z veteranskim druženjem. Ob skromni zakuski so stekli pogovori med člani. Večkrat sem zasledil tudi vprašanje, kaj razmišlja vrh ZVV Slovenije o vključevanju Slovenije v NATO in v evropske integracije. Osebno menim, da se bo predsedstvo odzvalo in potrdilo vstop v Nato in Hvrop-sko skupnost narodov. Prijetno druženje je teklo pozno v večer. Danilo Kastelic SKDK Dragi moji. Oziroma bolje, pa še manj .subjektivno, dragi naši klubovci in vsi njegovi pristaši. Posredno ali V sorodu. Ali na kakršno koli možno varianto in potenco. Govorimo seveda o klubovcili, ki izhajajo iz Študentskega kluba Domžale in Kamnik. bili so časi, ko se vam še nismo takole predstavljali in oglašali. In /daj so časi. ko je vse- drugače. Zato delam«l na tem, da bi bilo drugače. In tako so bili časi, ko smo vedno začeli od začetka. To je bilo enkrat prej. Danes začenjamo na drugi polovici. Sledi razlaga: vedno opišemo najaktualnejši in ravno minuli dogodek, na začetku, v prvih odstavkih, ko pa zmanjka, pa preidemo na rubriko ostalo. Ki ponavadi zajema... no, s tem pa že kar začenjamo tokratno odisejado... Za začetek filmski maraton ali po domače, sobne aktivnosti. Ta mesce je mesec mešanih filmov. Mogoče ameriških filmov. Drugačne črte ne znam potegniti pod Nori na Mary, Ameriška pita, Psiho, Do nazga (no, ta je bolj irski ali nekaj temu podobnega), l.et nad kukavičjim gnezdom, Nothing I lili, Odiseja 2001 in državljan Kane. ()menjeno se bo vrtelo 13. aprila od desetih dopoldne do dveh ponoči. Nadaljevanje je fakultativno in po lastni kreaciji. Precej podobna sobna aktivnost je tudi filmski večer vsak torek zvečer in tema tega meseca je Brad Pitt. Za nekatere nizkotno, zato jih bomo dodatno potolažili s francoskim kultom. Če se potem začnemo rahlo pretegovali (po silnem poležavanju na črnem kavču), se lahko prijavimo na tečaj razbijanja po bobnih. Lahko so tvoji bobni, lahko SO izposojeni, le da SO afriški bob ni, Najbrž je sprejemljivo karkoli iz etno kolekcije, samo da ne piše gor Tarna ali Pearl ali kaj iz trgovine z bobni na Miklošičevi. Če obstaja kakšna trgovina z bobni na Miklošičevi... Učil nas bo mojster afriške kulture In nabijanja bobnov (nekako se ne morem domisliti pravega glagola za »igranje« bobnov). No in po takem razigravanju in Sproščanju energije se nam že prileze A V močmi! mojomc,,, Trgovina in servis Zg. Loke 23, 1223 Blagovica Avtocenter Vadjunec d.o.o. Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil SUZUKI in SUBARU Zgornje Loke 23 1223 Blagovica Telefon 01 7234 158 Fax: 01 7234 008 GSM: 041 634 263 E-mail: z. vadjunec(ulsiol. nei Internet domača stran: http://www.uc-vadjunec.si SUZUKI Delovni čas ponedeljek-petek od 8h do 16h sobota od 8h do 12h sprehod in vožnja v naravo. Šli bomo na morje. Sicer ga bomo večino dneva videli bolj od daleč, s hribov, ker je glavna de-stinacija Šavrinsko gričevje in povodje Dragonje, za poslastico pa se bomo šli majhne skrivalnice po Piranu in pobožali morje. Torej po bobnih 10. aprila, gremo na izlet I i. aprila. Še bolj Športno bo en dan prej, se pravi 13. aprila. Sobota je namenjena paintbalu, In to bomo dobro izkoristili. Seveda spet na vsem dobro znanem Kraljevem hribu, ob desetih dopoldne, potem veliko streljamo, se še več plazimo, na koncu dobro jemo in vsi smo maksimalno zadovi iljni, Spet naslednji vikend, kar bo 20. ali 21, april, se spet dogajajo športne aktivnosti. Leteče dogodivščine pa upamo, da čim bolj ugodnem vetru (zato sta rezervirana dva dneva) z jadralnim padalom in jadralnim letalom. Pogoj je seveda dobra termika, brez kateri' bomo bolj na tleh. Pripravlja se oziroma je že pripravljeno tudi letenje in akrobacije z akrobatskim motornim letalom, za kar sem Že sedaj odločena, da me ne bo zraven. Sem po- AVTO CERAR d.o.o. Tkalska pot 6,1241 Kamnik, Tel.: 01/839-50-40, Fax: 01/839-50-41 Čela to lani, ker je baje ena od stvari, ki jo moraš poskusiti enkrat v življenju, pa mene spravite več. Prevelika doza adrenalina. Kaj doza. DOZA DOZA. Količine adrenalina bomo zmanjšali s telesnimi aktivnostmi, kol je na primer nogomet, le terminsko nismo usklajeni, ker je nogomet pred tem, to se pravi 13. aprila v Prevaljah na Koroškem, leteli pa bomo v Divači in na Lescah. Znajdi se po svoje, da pokuriš ves adrenalin. Kar se tiče nogometa, gre za zaključni del malonogomelne lige ŠKLS, ki se bo zgodil v okviru ŠTUNF-a (ŠTUdentski nogometni festival). Toplo vabljeni, da pridete vsaj navijat. Po možnosti z. navijaškimi cofki. Tako, to bi bila za prihodnji mesec večina res zanimivih projektov. Na zalogi imamo še mnogo manj zanimivih pa še vedno zelo zanimivih projektov ter še več dogodkov, ki niso opredeljeni kot projekti, ker so bolj spontane narave. Kden od teh je, da smo se odločili urediti zaenkrat-še-ne-zelenico pred našo klubsko sobico in smo jo za začetek ogradili, da ne bodo nemarneži parkirali po njej. In lako. Vse mogoče stvari se nam podijo p<) glavah. Polni smo novih presenečenj in novega elana in novih idej in novih za nesenjaštev in novih... in zato pa smo... Nina Štrajhar SRAMOTNO SLABA UDELEŽBA OBČNEGA ZBORA PGD BLAGOVICA Morda je bil malce kriv nesrečno i/bran datum sklica občnega zbora Prostovoljnega gasilskega društva Blagovica, morda so nekateri res raje odšli na Koncert iz naših krajev v Lukovico, morda so nekateri člani društva pozabili, morda... Vsekakor so šestnajstega marca blagov-iški gasilci spravili pod streho 61. občni zbor PGD in napravili obračun opravljenega dela v preteklem letu. Zbrane je pozdravil predsednik PGD Milan Florjan-čič, ki res ni mogel skriti slabe volje nad neresnostjo in nedejavnostjo nekaterih članov. Kajti od sto osemdeset članov, kolikor jih šteje društvo, jih je dejavnih manj kot petdeset. Predlagano delovno predsedstvo je vodilo obsežen dnevni red, ki se je pričel s podajanjem poročil posameznih enot društva. Tako smo bili seznanjeni, da je njihova dvajset let stara avtocisterna potrebna poštenega remonta, kajti nove si ne morejo privoščiti, tudi za to ne, ker načrtujejo gradnjo garaž za njihova vozila. Bili so bodisi udeleženci ali organizatorji raznih tekmovanj tako v okviru Gasilske zveze Lukovica kakor tudi izven nje, kjer so beležili lepe uspehe. Dobro sodelujejo z ostalimi društvi v krajevni skupnosti in v občini. Zopet so v poletnih oziroma sušnih mesecih prepeljali nešteto cistern vode, skupaj je je bilo kar okrog dva milijona litrov. Posebno dejavni so v izobraževanju mladih gasilcev, kjer dobro sodelujejo tudi s podružnično šolo v Blagovici. Kupili so stalni avtomatski polnilnik, omaro za pokale ter kopirni stroj. Pred dvema letoma je bil v okviru PGD Blagovica imenovan gradbeni odbor, katerega naloga je, da ureja, se pogaja, usklajuje dogovore v zvezi z gasilskim domom in zemljiščem, ki mu pripada. Izvajalci gradnje nove ceste, torej DDC in DARS, si lastijo del zemljišča, ki je last Gasilskega društva. Sredi marca je bil zopet sestanek v prostorih DDC v Blagovici, kjer so uskladili nekaj pomembnih zadev. DARS bo pripravil nov predlog odkupa in prodaje zemljišča, DDC bo v imenu DARS-a uskladil dokončno geodezijo in vnos v zemljiško knjigo. Pri vsem tem tudi Občina ne bo stala ob strani, ampak bo po svojih najboljših močeh pomagala Gasilskemu društvu, da bo dobilo pravice oziroma prostor za svojo dejavnost. Kajti v planu PGD Blagovica za leto 2002 je poleg vzdrževanja gasilskega društva in napeljave centralnega ogrevanja, pridobitev lokacijskega dovoljenja za gradnjo garaž, in ureditev klubskega prostora oziroma dvorane. Seveda se v letošnjem letu vse le ne bo dogajalo okrog zapletov v zvezi z. gasilskim domom. Še nadalje bodo izobraževali gasilce kar je nujno potrebno, kajti biti gasilec ali član gasilskega društva nt isto. Gasilec mora imeti potrebno znanje, da je kos nalogi oziroma nezgodi, ki se pripeti. Nadaljevali bodo z izobraževanjem njihove operativne enote in mladine. Udeleževali se bodo tekmovanj, imeli sektorske vaje, skratka prisotni bodo pri vseh dejavnostih z. njihovega področja, tako v Gasilski zvezi kot na državni ravni. Ob koncu občnega zbora so jim zaželeli uspeha tudi predstavniki povabljenih gasilskih društev. Za sodelovanje se jim je zahvalila tudi vodja podružnične šole Blagovica, gospa Gizela Kosmalin, ki upa, da bodo našli skupni jezik tudi glede igrišča, ker je to igrišče večnamenski prostor. Tudi Planinsko društvo jim je izreklo zahvalo in čestitke. Žal, mnogo povabljenih gostov ni bilo na občnem zboru, niso se opravičili, vendar bi bilo nadaljnje naštevanje zopet začetek prispevka, ki ste ga že prebrali. Milena Bradač MISTIČNO OLEPŠEVALNO bRUSTVO BRbO - LUKOVICA PRIREJA PEREGRlNOV SEJEM ¥ CENTRU LUKOVICE, KI ROV SOBOTO, 27. APRILA2002 S PRI ČETKOM OR 8. URI. SEJEMRODOPOPESTRILILJUDSKIGODCI ■ HARMONIKARJI OR U URI. OBIŠČITE NAS, ZADOVOLJNI BOSTE! ZMAGA KLEMENA GERCARJA S prihodom pomladi so oživela dirkališča za motocross. Tako je na progi v Oseku pri Lenartu sredi marca potekala L dirka za državno prvenstvo, katere se je v pionirskem razredu do 85 ccm udeležil tudi naš up, ll-letni Klemen Gcrčar, elan AMD Sitar Dunlop Racing Tcam a iz Kam nika. Na novi speci alki Yamaha YZ 85, letnik 20(12, ki mu veliko bolj leZi kol lanski model, je pokazal, da se je preko zime dobro pripravil na novo sezono. Dvakratni vicc prvak med pionirji do 65 CCm, je imel lani nekoliko slabšo sezono. Osvojil je l. mesto (do 85 CCm), kar pa je bil še vedno lep uspeh. Letošnjo sezono pa je začel z zmago na uvodni preizkušnji za 1)1' in s lem pokazal lep napredek v primerjavi z. lansko sezono, Vseh teh uspehov pa ne bi bilo brez pomoči glavnega sponzorja. To je Sitar Dunlop pncumalik center iz. Kamnika, ki se mu Gerčarjevi še posebno zahvaljujejo za pomoč pri nakupu novega motorja in za vso ostalo pomoč, ki jim je omogočila, da še vztrajajo v tem dragem športu. Tokrat na vrhu Preostala sponzorja sla še Kovinska galanterija Tomaž Beden Lukovica in Yama ha Pižcin Mala Loka Po lanski premierni mednarodni dirki na novi progi za motocross v neposredni bližini letališča Brnik, bo AMD Silar Dunlop Racing Team v nedeljo, 2K. aprila 2002, organiziral že drugo prireditev, dirko za državno prvenstvo v vseh petih razredih: člani do 85 ccm, do 125 ccm in razred open ter pionirska razreda do 65 in 85 ccm. Na omenjeni dirki na Brniku bo Klemen še posebej vesel znancev iz svoje domače okolice, ki ga bodo prišli spodbujal in na Vljat zanj na tribune ob progi, imenovani Dunlop moto park, ki je nam najbližja, /a Klemena pa bo to prvi nastop na - lahko rečemo - domači progi. Ob dirkah za državno prvenstvo, letos jih bo skupaj devet, bo Klemen (ierčar nastopil tudi na posameznih mednarodnih dirkah v Avstriji in Italiji. Miran Kokalj ZAKUUCEK ŠAHOVSKEGA TURNIRJA Nasmejani dobitniki pokalov Milan Pogačar, Igor Stražar in Viki Pogačar Uspešen lanskoletni šahovski turnir je bil povod, da tudi letos izkoristimo del prostega zimskega časa ob šahovnicah. Tako kol lani smo se ludi tokrat odločili za sodelovanje šahistov iz krajevne skupnosti Zlato Polje zaradi objektivnih razlogov, v prihodnje pa naj bi nanj povabili Šahiste iz širšega občinskega okrožja, seveda, če se bomo uspeli ustrezno pripraviti in opremiti. Moram poudarili, da je kar zajeten del članov ŠD Zlato Polje tudi tokrat z velikim pričakovanjem in nestrpnostjo pričel z medsebojnimi igrami. Vsak igralec je s svojim nasprotnikom odigral po dve igri, tako je bil možen revanž za morebitni prvi poraz. Dva meseca trajajoči turnir nam je omogočil, da se dodobra preizkusimo med seboj ludi na tem področju. Kot zanimivost naj povem, da so prav zadnje igre odločale o zmagovalcu oziroma o najboljših na lestvici, za katere smo tudi tokrat pripravili pokale in jih podelili naslednjim: - prvouvrščenemu in zmagovalcu Milanu Pogačarju iz Trnovč - za drugo mesto Igorju Stražarju iz Preserij - in tretje mesto Vikiju Pogačarju iz Podgore. Vsem iskreno čestitamo! T. Habjanič 14. POHOD PO NAGEU NA LIMBARSKO GORO Množica pohodnikov je prisluhnila kulturnemu programu nastopajočih Ob prazniku dneva žena in materinskem prazniku sta Društvo krajanov Lim-barska gora in Smučarski klub Termit Moravče ludi lelos organizirala pohod po nagelj na l.imbarsko goro. V pravem spomladanskem vremenu SO se ze v zgodnjih jutranjih urah podali na pol mnogi pohodniki, ki so sredi dneva dobesedno preplavili Goro. Ženam in materam je bilo ob prihodu podeljenih čez šesl tisoč nageljnov, pripravili pa SO jim tudi pester kulturni program. Organizatorja sta se trudila, da bi pohodniki kar se da zadovoljno in lepo preživeli nedeljo ter se vračali domov z nasmeškom na obrazih. Prekrasen dan jim je pesnila in lepšala zelo uspešna skupina GAMSI iz Brezij pri Krtini. Prireditev so poleg mnogih tudi tokrat podprle občine Moravče. Domža- le, Kamnik, Mengeš, Trzin in prav tako naša občina Lukovica, iz katere se vedno udeležuje prireditve veliko število pohodnikov. Le kako se ne bi, saj je snoval in bil pobudnik prvega pohoda pred štirinajstimi leti prav naš občan Marjan Štrukelj iz Krašnje. Že vrsto let je organizacijski vodja prireditve tamkajšnji gostilničar Marko Vrankar s svojimi člani Društva krajanov Limbarska gora in tamkajšnjimi krajani, vseskozi pa pri organi zaciji prireditve sodelujejo člani Smučarskega kluba TKRMIT iz Moravč s svojimi prijatelji. Zadnja leta je prireditev prerasla v množično praznične) druženje ljudi ob dnevu žena in materinskem prazniku, zato vsem, ki prihajate na Goro, kličemo: Nasvidenje prihodnje leto. T. Habjanič IZLET NA KUM Planinci 3- in 4. razreda smo se 2. 2. 2002 odpravili na Kum. Kum je visok 1211 m. Pri vasi Podkum smo se ustavili in naprej šli peš. Velike strmine ni bilo, teren je bil lep. Med potjo smo se ustavili, da smo pomalicali in popili sok. Pot smo nadaljevali. Naš cilj je bil doseči vrh Kuma. Med potjo smo se pogovarjali. Bilo je sončno vreme. Pihal je veter. Končno smo prišli na vrh. Usedli smo se na klopi in pomalicali. Nato smo se igrali. Na gugalnicah je bilo super. Med guga-njem sva s Tjašo opazovali gore, hribe in griče. Razgled je bil lep in videlo se je daleč naokrog. Hitro je minil čas. Na Kumu je dom z gostilno. Tam smo naročili čaj. S seboj smo imeli tudi dnevnike. Požigasali smo jih, napisali datum, čas hoje in drugo. Čas je minil in že smo odhajali. Zelo hitro smo prišli v dolino. Tam nas je že čakal kombi. Vstopili smo, si pripeli pasove in se odpeljali domov. Med vožnjo sva s Tjašo sedeli skupaj, pogovarjali sva se in zaspali. Spali sva do Blagovice. Takrat sem se zbudila. Izstopili smo. Tam so nas čakali starši. O tfcr ■ 1 MtTKft OMfJICf* Vil Izlet na Kum mi je bil všeč, upam, da bosta Bojan in Joži organizirala še kakšen tako lep izlet. Urša Urankar, S.b ŠTIRIDESET LET PEVSKEGA ZBORA Kulturno društvo Janko Kersnik Lukovica je pred štiridesetimi leti povečalo svojo dejavnost s pevskim zborom. Ljubiteljev petja v Lukovici in okolici ni nikoli manjkalo. Javni pevski nastopi pa so bili navadno le ob rojstnih dnevih, godovih in drugih praznovanjih, v družinskih krogih seveda. Delovanje v pevskem zboru je zahtevalo pogum, ki ga tudi današnjim prebivalcem Lukovice in okolice primanjkuje. Ostaja pa še vedno v navadi, vsaj pri nekaterih, družinsko petje. V takratnem kulturnem društvu, ki je pripravljalo vse proslave ob pomembnih praznikih in uprizarjalo gledališke predstave, pa si je nekaj članov tako želelo kvalitetnega petja, da SO poiskali še nekaj somišljenikov, in tako je nastal moški pevski zbor. Vseh štirideset let prepeva v zboru ustanovni član Franc Urankar. Pobudnik in prvi predsednik zbora pa je bil France Capuder. Njegovo delo je zaznamovalo vse kulturno življenje v Lukovici. Predsedoval je zboru vse do svoje smrti. Skrb za umetniško in strokovno vodenje zbora pa je bila kar tri desetletja na ramenih profesorja Ina Capudra iz Ljubljane. Zadnjih enajst let je predsednik zbora Franci Capuder, ki se je s svojimi brati priključil zboru že v zgodnjih sedemdeset letih. Takrat se je zboru priključilo deset mladih članov, ki še danes tvorijo jedro zbora. Eno leto je bil zborovodja profesor Jože Smrekar, sedaj pa ga že sedem let vodi Igor Velepič. V začetku svojega delovanja je zbor sodeloval na revijah pevskih zborov v Šentvidu, kar pa pozneje ni bilo mogoče, saj so rokovnjaški napadi sovpadali s srečanjem v Šentvidu. Pri rokovnjaških prireditvah pa so bilo člani zbora nepogrešljivi. Ves čas sodeluje na revijah pevskih zborov domžalskega območja. Vedno sodeluje tudi pri lokalnih proslavah. Dolga leta ni bilo proslave v kraju, kjer ne bi peli. Ves čas gojijo slovensko narodno in umetno pesem. Prav zato redno sodelujejo tudi ob vsakoletnem prazniku planincev na Veliki planini. Nekaj koncertov so že izvedli skupaj s pevci iz avstijske Koroške. V zadnjem času pa sodelujejo tudi s pevskim zborom iz Moravč. Predvsem si želijo sodelovanja novih pevcev, zlasti mladih. Za zahtevnejši program bi potrebovali pevce, ki pojejo prvi tenor in drugi bas, torej mejne glasove. Vaje imajo enkrat KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV Tudi v Lukovici se je Zgodilo. Uredništvo razvedrilnih oddaj Raditi Slovenija in Občina Lukovica sta pripravila to zanimivo prireditev, ki je napolnila dvorano Kulturnega doma Janka Kersnika v Luko vici do zadnjega kotička. Tihi krivec in pobudnik tega dogodka pa je bil kulturnik Igor Velepič. Povezovalec in voditelj Janez Dolinar je z že znano spretnostjo vodil program, ki ga je pričel ansambel Roberta Zupana, ki se je v tej oddaji predstavil prvič. Zatem je gospod župan Anastazij Živko Burja na kratko predstavil občino Lukovica. Ansambel Slapovi, ki praznuje že deselletnico obstoja, je nadaljeval s programom, ki je navduševal obiskovalce. Nastopajoči pa so bili tudi iz našega prostora. Mešanemu pevskemu zboru Seni viški zvon je tokrat dirigiral Primož Les kovec, Na Citrah jih je spremljal Tomaž Plahutnik, ki je zatem odigral tudi dve samostojni skladbi. Dramska igralka Helena Urbanija pa nas je z odlomkom iz Rokovnjačev spomnila na pisatelja Janka Kersnika, katerega 150-letnico rojstva praznujemo prav letos. Še več pa je 0 pomembnih prebivalcih naše doline in 0 njenih zgodovinskih podobah povedal gospod Malej Kotnik. Ljudski pevci iz Blagovice SO nam predstavili tri, veČini neznane slovenske pesmi. Marsikdo je presenečen ugotovil, da v našem kraju obstaja ansambel Prijatelji, ko se je le-ta predstavil z dvema lastnima skladbama. Zadnji domači nastop pa je izzvenel v pesmih Moškega pevskega zbora Janko Kersnik, ki ga vodi Igor Velepič. Za dopolnila in veder zaključek sta poskrbela ansambla Slapovi in Roberta Zupana. Kar prehitro je ugasnila rdeča luč na odru, ki je naznanjala, da se je naš koncert iztekel. Obiskovalci so počasi zapuščali dvorano. Od ploskanja razgrete dlani so se hladile. V ušesih pa SO še lep čas zvenele melodije, ki so nam ta, skoraj pomladni večer, naredile lepši. V. G. tedensko. Njihov pevovodja Igor Velepič, za katerega trdijo, da so imeli srečo, ker so ga pridobili, bi verjetno raje imel kakšno vajo več, a čas, ki gospodari vsem, tega ne dopušča. V maju, natančneje 18. maja bodo imeli pomladni koncert ob štiridcsctlctnici obstoja. Predsednik zbora gospod Franci Capuder si ob tem jubileju želi, da bi njihov pevovodja še dolgo zdržal z njimi in da bi v njihove vrste stopili mladi pevci, ki bi dodali več glasovne različnosti in moči. V. G. KJE JE MEJA Kulturno društvo Janko Kersnik iz Lukovice je krajanom zopel podarilo prijet no komedijo. Redki gledalci na premieri niso bili ravno spodbuda za kvalitetno predstavo. Pa vendar je tudi tokrat uspelo režiserju Danielu PotOČanu pripraviti predstavo, ki je že na prvi ponovitvi dvorano napolnila. Večna tema mejaških sporov, ki je doma v vseh krajih naše lepe dežele, je bila tokrat optimistično naravnana, kot to komediji pritiče. Za prehode med posameznim) prizori je domiselno skrbel narodno zabavni ansambel Prijatelji. Teksti besedil njihovih pesmi, pripravljeni prav za tO predstavo, so ji dajali poseben čar. igralska zasedba je prav tako kvalitetno opravila svoje delo. Starejši igralci Marijana Grošelj, Slane Dolinšek in Stanko Pek ter mlajša Spela Kveder in Primož l.ož.ar, SO se lepo ujeli v celostni podobi predstavcv Za masko je poskrbela Lani Gostič. Izdelava in postavitev scene je bila v rokah Silva Cerarja, Darka Stupice in Miha (Jrbanije, ki je sodeloval ludi pri razsvetljavi, Kje je meja skupaj z. Zoranom Dernuloveem in Juretom Sambolom, ki se jim pozna strokovni seminar s področja osvetljave in scene, ki so ga v preteklem letu obiskovali. Lahko rečemo, da je veseloigra Josipa Ogrinca Kje je meja, v priredbi Marjana Beline ter odrski prilagoditvi režiserja Daniela Potočana, zares uspela. Orga- nizacijsko stran vaj in predstave pa je vodil Niko I Irbanija. Letos praznujemo Sto petdeset let rojstva pisatelja Janka Kersnika in upamo, da bo ob tem jubileju uspelo dramski skupini, ki nosi njegovo ime, pripraviti še kakšno premiero. V. G. GREGORCKIV KRASNJI Gregorčke so izc Kulturno društvo Fran MaselJ-Podllm barski je ponovno zbralo veliko ljudi za praznik luči, kar naj bi gregorjevo bilo. ' huk i in njihovi starši so pripravili čez sedemdeset različnih plovil, na katera so namestili sveče. Takim plovilom pravimo gregorčki. Prižgane svečke na plovilih spustimo po potoku in lako vse grde in slabe misli in dejanja potopimo v vodi ali pa požgemo z ognjem. Nekako takšno je sporočilo, ki spremlja gregorčke na nočno pot. Gregorijevo so praznovali že v davnini. Trdili so, da Se takrat ptički ženijo. Veliko so si ptički pripovedovali o zimi, ki so jo pre Stali, in o ljudeh, njihovi dobroti In tudi sla- bostih. Pa o slabostih nihče ne posluša rad, zato so ljudje pripravljali ptičkom pogače in jih naslavljali pod grmovje. Verjeli SO, da jih bodo na ta način prepričali, da bodo peli samo o njihovih dobrih delih. Pa tudi ogenj je bil pomemben za ta praznik. Tam, kjer ni bilo polokov, so pripravljali lesene ali slamnate kolobarje, jih zažigali in nato metali v zrak ali valili po hribu. Goreči gre-gorček je napovedoval dolgost življenja. Gregorijevo |e bil torej praznik luči, življenja in ljubezni, praznik, ko SO se se ptički ženili. Precej teh navad je prevzelo sedaj Valentinovo, ki je anglosaški praznik, katerega so v Ameriki dodobra skomer-cializirali in ga ponudili nam, ki smo vedno dovzetni za tuje, da je le bleščeče, pa če je še lako drago. No, gospa Vera BegUŠ je poskrbela, da bo v Krašnji čislal ohranjen običaj, ki nam je bližji, s katerim so živeli že naši dedje. Z otroki podružnične šole je pripravila prijeten program pesmi in igre, ki so ga obogatile KRESNICE, ljudske pevke iz Aclle.šičev. Pomen praznika nam je raz ložila kar sama. Skoraj tristo ljudi |e sprem ljalo prireditev in prepričan sem, da jih bo drugo leto še več. Prav lepo je bilo gledati, kako so gregorčki odnašali vse slabo po vodi. Nekateri SO bili izdelani res domiselno. Gospodinje iz naših vasi pa so poskrbi' le, da smo se prepričali, da iz njihovih kuhinj prihajajo same dobrote. Bila je sobota, dan, kakršnih je več kot petdeset vsako leto, pa vendar poseben, saj smo zopet čutili, da nam je lepše, če si vzamemo čas za druženje. Morda bi bilo prav, da tistim, ki nas do sedaj niso našli, naslednje lelo prinesemo gregorčka, morda ga vzdranii njegova luč. V (, Zaplesali so z Kresnicami iz Adlešičev KRIŽANKA - PRITOKI RADOMLJE brezovica poue® ™zp°^ staroindijsk1 knjižni JEZIK ■sankrt član senata družina italijanskih IZDELOVALCEV godal slovenski popevkar robić v steni nakazan opornik kraj pri zagorju orientalska slaščica veznik kazai.ni zaimek straža Ž) ® rafolCe J prevoje J( ® / ® ? •) brdo ^ V ' j(m) trnjava radomlja tuja obl. imena emil pritok pri ZI.atenku ivan Cargo (viiua veda jean gabin rimska .št. štiri T rjava krava z belimi lisami sesti mesec v judov. koledarju kdor zmaga istrski slovenci roman ruskega pesnika maksima gorkega geometrijski lik slovenski pisatelj (saša) indijski ep mesto v sremii blatno jezero ijudstvo v laosu srbsko moško ime slovenski skladatelj (uroš) vlečenje noćni metlu sovka reka v avstriji vzdevek radka polica zei.isCar roix)VrTNA crna prst. brna kamb. politik nol slikarska te;hnika pritok IRTIŠA pri OMSKU priimek ooethejeve mladostne ljubezni SOCil. in samčku. divja akacija br.šijanii sorodna sobna rastlina trapa, NEUMNICA krokar (PESNlSKOl prvi IN DRUGI vokal RIMSKA b«jlNJA jeze prostor za orgle in pevcev cerkvi MAJHNA taca POSMEHUrvKA za američana racman srb. igral. in pevka MARKOVlC jaser arafat si.ovovenska igralka (vika) ime vodje: barij mednarodni park v KENIJI rokovnjacev RANOf i.i.NIK ime pevki: falk simfonija r. korsakova etiopski pi. naslov tunizija 1» glavno mesto venezuele del vodovodne napet jave pristaniško mesto v italiji \ ® \0brše ® čepue / ®T znojile Jl grška crka aktinu oranje merska priprava za majhne enote kalcij t grška BOCilNJA ZiM! .11 gea Iq trnjava ^---radomlja češko-švicarski ekonomist (SIK) kraj pri radomljah večja papiga avtorica cilka iirankar Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): Prapreče, Sveti Luka, aligator, nić, Mek, J. T. Polona, ca, slogan, Rac, Dama s kamelijami, Rjavi vrh, Mnaćko, adresar, ro, NK, gon, Iča, Edi Koch, aval, KS, Pino, ar, MS, osa, Mejak, SA, Okabe, rana, Kga.s, jarek, Ant, Rant, Ajo, Ostan, slon, lasi, skoba, Nevi, zmaj, lavor, Irak, AA, arara, K. A. CERKVENI PEVSKI ZBOR NA BRDU PRI LUKOVICI V LETU 1924-25 Zbor je vodil organist Joško Urankar, (na sredini z očali). Doma je bil iz Oj.stri-ške vasi Tabor v Savinjski dolini. Z Brda je odšel v Bohinjsko Bistrico. Tam je tudi umrl. Vsi pevci so že pokojni razen po-biča spredaj na sliki, ki je poganjal meh pri orglah. Živi v Gradišču pri Lukovici, To je Cerar Karol, letos bo star 89 let. Luka čx-rar Tradicionalna velikonočna maša je bila tudi letos na velikonočni ponedeljek. Niti polovica planincev ni mogla v cerkev / ttihnil je tvoj glas, al>sliilo je tVOJe sne. il nslilli su sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, Stfic in tast JANEZ KOTNIK st. Bolfčev ata iz Vrhovclj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za Izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše, druge darove ter za spremstvo na njegovi zadnji pot i. Hvala g. župniku Andreju Svetetu za lep pogrebni obred, hvala tudi govorniku, pevcem ter trobentaču. Zahvala pa tudi ilr. Babičevl ter patronažnl sestri Irmi iz ZD Lukovica za njuno pomoč. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi i olja do tivljenja ni zdravje, je sm/ prihodnosti... ZAHVALA ob izgubi naše drage mame. babice, teti' in prababice PAVLE KRIŽMAN iz Zlatega Polja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebni zdravnici Anji Babic za lajšanji' bolečin ob hudi bolezni, g. župniku Andreju Svetel u za lepo opravljen obred. Zahvala ludi praproščakoma Jožetu Zupančiču in Jožetu Kvedru iz. Moravč ter govorniku Vinku Jerasu za lepe besede slovesa. Hvala tudi kvartetu iz, Kranja za lepo zapete pesmi. Hvala vsem sosedom in sorodnikom, ki ste nam pomagali in darovali za veliko maš. Se enkrat vsem hvala. Vsi njeni Kako je prazen dom, dvorišč <-. naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le praznina in bolečina za teboj ostaja. V spomin MARIJA ČEBULJ Žoharjeva mama iz Krašnje 14. februarja je minilo leto dni, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in prižigali' sveče v spomin. I [vala vsem, ki našo mamo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Februar 2002