ZAPOSLOVANJE (4)
Reševanje stanovanjskega vprašanja
Da bi pomagali priti do sta-novanja prebivalcem z naj-nižjimi dohodki, torej tudi mnogim delavcem iz drugih republik, je bilo prizadevanje družbenoekonomskih in poli-tičnih dejavnikov v Ljubljani, v prehodnem obdobju, dokler ne bo prišlo dozasičenosti sta-novanjskega področja, usmer-jeno v gradnjo solidarnostnih stanovanj. Čeprav je jasno, da tako reševanje ni adekvatno socialističnemu pojmovanju človeka in njegovih pravic, saj posredno poglablja socialno diferenciacijo, je v sedanjem trenutku našega družbenoe-konomskega razvoja ne-dvomno to nujen korak. Leta 1973 in 1974 je bil organiziran solidarnostni sklad za ob-močje ljubljanskih občin. Pri samoupravnih stanovanjskih skupnostih, ustanovljenih v letu 1975, ki delujejo na ob-činskem mestnem in repu-bliškem nivoju, so vlogo izvajanja družbene pomoči (stanovanjsko področje) prev-zeli odbori za družbeno pomoč pri solidarnostnem stanovanj-skem skladu. V okviru izvaja-
nja družbene pomoči sta bila v Lj ubljani izvedena že dva nate-čaja za pridobitev najemnih stanovanj. Vprvemnatečajuje bilo s sredstvi za družbeno po-moč zgrajenih 403 stanovanj-skih enot. Med upravičence do družbenih najemnih stano-vanj je bilo dodeljeno delav-cem iz drugih republik na-slednje število stanovanj:
1.  delavcem z nižjimi do-hodki 282 stanovanjskih enot, od tega delavcem iz drugih re-publik 49 stanovanj;
2.  mladim družinam je bilo dodeljenih 61 stanovanj, od te-ga delavcem iz drugih repu-blik eno stanovanje;
3.  upokojencem je bilo do-deljenih 60 stanovanj, od tega eno stanovanje delavcu iz dru-ge republike.
Skupno je bilo dodeljenih 70 stanovanjskih enot delavcem iz drugih republik.
Po II. natečaju (1975) je bilo razdeljenih 1300 stanovanj-skih enot, in sicer:
1. delavcem z nižjimi do-hodki 850 stanovanj, od tega delavcem iz drugih republik 132 stanovanj;
2.  mladimdružinam200sta-novanj, od tega 19 stanovanj delavcem iz drugih republik;
3.  upokojencem skupno 250 stanovanj, od tega 6 upokoje-nim delavcem z družinami iz drugih republik.
Skupno je bilo dodeljenih 157 stanovanjskih enot delav-cem iz drugih republik. Vsi ti delavci združujejo ali so zdru-ževali svoje delo na območju ljubljanskih občin.
V letošnjem letu poteka III. natečaj za pridobitev druž-benih najemnih stanovanj. Iz objavljenih predlogov ob-činskih prednostnih list je ra-zvidno, da je 3368 upravičen-cev do družbenih najemnih stanovanj, in sicer:
1.  2833 delavcev z nižjimi dohodki, od tega 535 delavcev iz drugih republik;
2.  561 mladih družin, od te-ga 25 družin iz drugih repu-blik;
3.  428 upokojencev, od tega 5 upokojencev iz drugih repu-blik.
Iz gornjih podatkov je ra-zvidno, da se je prijavilo na III. natečaj 565 udeležencevizdru-gih republik, ki nimajo ureje-nih stanovanjskih razmer. De-jansko število le-teh je ver-jetno še mnogo višje, a jih sa-moupravna stanovanjska skupnost še ni uspela eviden-tirati. Navedli smo, da je vletu 1974 0,34% delavcev iz drugih republik živelo v samskih do-movihvLjubljani. Danes jihje že znatno več, saj so bile od tedaj še povečane kapacitete teh domov. Čeprav je videti.da je vprašanje bivanja za delavce v samskih domovih ustrezno rešeno, temu nikakor ni mogo-če v celoti pritrditi. Nesporno je dejstvo, da predstavljajo samski domovi v Ljubljani več ali manj izolirane bivalne tvor-be, ki nimajo nikakršne pove-zave z okoljem, kjer so. Zlasti tam, kjer so kapacitete velike, je težko pričakovati, da bi kra-jani samske domove z zado-voljstvomspejemali in se trudi-li, da bi se stanovalci, enako-vredno vključili v vse tokove družbenega in političnega živ-ljenja. Če bi delavci iz drugih
republik lahko pridobivali po-samezna stanovanja, garsonje-re ali tudi samo sobe v novoz-grajenih stavbah v Ljubljani, bi bili nedvomno ustvarjeni mnogo bolj ši pogo ji za njihovo integracijo v življenjsko oko-lje. Vsak projekt, ki načrtuje rast novih, še celo vedno večjih samskih domov v Ljubljani (kot je to primer n. pr. v občini Šiška, kjer je programirana gradnja samskega doma s 1000 ležišči) je nujno oceniti kotne-primeren. Gradnja tako za-snovanih samskih domov na-mreč sproža učinke, ki so na-sprotni prizadevanjem za ra-zreševanje vprašanj integra-cije.
Za reševanje stanovanj-skega vprašanja delavcev iz drugih republik (v sklopu ra-zreševanja ter problematike za vse delavce,) je bilo storjenih mnogo naporov, rezultati pa so še dokaj skromni. Vendar začr-tani plani srednjeročnega ra-zvoja Ljubljane na stanovanj-skem področju odpirajo boljše perspektive.              Boris Črne
(na*rij««ai4a In komc priiKKlnJI«)
DOGOVORI / 25