J. M ;ii;i . '• /V- ... 1 ~'' 6 žp 3 ‘~" Gluhomutee in nja obrazovanje, z navodom, kako gluhoneme otroke doma izrejati in v domači šoli poučevati. Spisal Janez Koprivnik, c, kr. vailificni učitelj v Mariboru. Ponatis iz »Popotnik a.“ Cena 35 !k:r. MARIBOR 1888. Založil spisatelj. — Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. -Gtfe-- % pl lina Gj f tl Uinltn 5] up- 1 n <^5! Gluhomutee in nja obrazovanje, navodom, kako gluhoneme otroke doma izrejati v domači šoli poučevati. ■ NM - Spisal Janez Koprivnik, c. kr. vadnični učitelj v Mariboru. Ponatis iz „Popotnik“-a. MARIBOR 1888. Založil »pisatelj. — Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Prejeto od urada za upravljanje imovin« upornikov PREDGOVOR. fg-o- . Holj in bolj se spoznava važnost, korist in potreba obrazovanja ubogih, gluhonemih revežev. Nalaga se že ljudski šoli, da sodeluje pri od¬ rejanju in poučevanju gluhoneme dece. Mnogi učitelji pa niso imeli prilož¬ nosti, da bi se bili seznanili na učiteljskem obrazovališču z načinom, kako se poučujejo gluhonemi otroci in prav ne vedo reševati te nove naloge, če bi tudi radi pomagali omilovanja vrednim gluhonemim revčekom. Ta okolnost, potem pa večletna skušnja, ki sem si jo pridobil kot učitelj »metodike za poučevanja gluhonemih« na tukajšnjem uči¬ teljišču, in katera me uči, da je tudi učiteljem, v tej metodi poučenim, treba knjižice, ki jim bo v šolski praksi pri izvrševanju njihove naloge, tičoče se poučevanja gluhonemih otrok voditeljica, bili sta mi povod, da sem spisal to delce. Knjižica ima tedaj namen, razen da seznani či- tatelja na kratko s telesnimi in duševnimi lastnostmi gluhomutca in načinom njegovega obrazovanja, biti slovenskim učiteljem k.ažipot, kako lahko pospešujejo domačo vzgojo gluhonemih otrokih in kako naj poučujejo in vzrejajo take otroke skupno s polno- čutnimi v svoji domači šoli ter je pripravljajo na pozne j i> redni pouk v kaki gluhonemnici. Ako bo knjižica temu ali onemu izmed slovenske gluhoneme dece pripomogla do boljše odgoje in obrazbe, tedaj je spolnila svoj namen. V to pomozi Bog ! Maribor, o božiču 1887. Spisatelj. 1* / I. del. Gluliomutec in nja obrazovanje. Kaj je gluhonemost? Gluhoneme imenujemo tiste ljudi, kateri pogrešajo posluha in govora, ka¬ teri so gluhi ter ob enem nemi. Da sta gluhost in nemost navadno združeni, je bil človek kmalu zapazil; a dolgo ni spoznal, v kateri zvezi stojila ta dva nedostatka med seboj. Se le v teku časa so odkrili opazovatelji gluhomuteev, zlasti učenjaki raznih strok in duhovniki, čisto posebno pa zdravniki, kateri so gluhoneme zdravili ali pa je podučevali, da je nemost posledica gluhosti in sicer gotova posledica, kajti da se nauči človek govoriti, je treba poleg nor¬ malnega duha, zdravih govoril in posnemalnega jezika tudi zdravega sluha. Ako se toraj drugače zdravo in normalno razvito dete gluho porodi, ali če ogluši, prej ko se je naučilo govoriti (vsaj do neke določene mere), ostane nemo. Pa tudi taki otroci, kateri so se jeziku že nekoliko privadili, zopet oneme, ako izgube posluh, prej ko se živo zavedajo govora. Otroci, ki pridejo v 4. do 6. letu ob posluh, navadno popolnoma zopet pozabijo govoriti in razumevati jezik, posebno tedaj, ako take otroke obdajajoče in ž njim občujoče osebe ne zahtevajo, da govore z njimi kakor poprej, dokler so še slišali. če te toraj nesreča zadene, da ti ogluši že govoreč otrok, dosledno zahtevaj od njega, naj s teboj govori in ne kaže z rokoma, namesto da bi govoril, kar taki otroci radi store; nove besede in stavke mu pa izgovarjaj, med tem ko ti gleda na usta in v obraz, počasi in izrazito, da ga navadiš spoznavati na ustih in obrazu, kaj si povedal; sploh se mnogo bavi z oglušelim otrokom, drugače jezik ginja in otrok počasi umolkne, kar bi bilo zanj prevelika zguba. Bodi si število besed in govornih oblik, katere oglušel otrok rabi, še tako pičlo in omejeno, zanj je prevelik zaklad, posebno, ako ne pride v kak zavod za gluho¬ neme, ker se zamore z njimi vsaj za silo sporazumevati. In če pride v gluho¬ nemnico, za polovico hitreje napreduje od onih svojih součencev, ki so prišli v zavod popolnoma nemi. Govorila, kakor pluča, dušnik, jabolko z glasotvornicama, nebni obloki, jeziček, nosni duplini, jezik, zobje in ustnici so pri gluhonemih v obče nor¬ malno razvita in pravilno urejena, le nekoliko slabotna, ker se vsled nemosti premalo vežbajo. Da niso pomanjkljiva govorila, nego pomanjkljivo slušalo: uho vzrok nemosti, je iz tega, kar sem navedel, jasno. Zato tudi vse podrezavanje in reševanje jezika nič ne pomaga, ne da gluhomutcu govora, če bi se na¬ merilo, kar se pa zelo redko kedaj zgodi, da bi dobil gluhomutec posluh, bi ne 6 znal takoj govoriti, nego s posluhom bi mu Še le bil dan pogoj, da se more potem po navadni poti s posnemanjem naučiti govora. Glede na to, se je li otrok porodil gluh, ali je še le po porodu oglušel, razločujemo gluhorojene in pozneje oglušele gluhomutce. Včasih se ne da do¬ ločiti, je li otrok gluh rojen, ali je po porodu oglušel. Za pridobitev govora in za duševni razvoj gluhonemega je pa to ednako. Otrok, ki je ali popolnoma gluh, ali če je njegov posluh toliko oslabel, da ne more, več razločevati v navadnem govoru posamnih glasov, (samoglasov in soglasov), ta se po navadni poti ne nauči več govoriti, on ostane mutast. Nauče pa se gluhomutci precej razločno govoriti in jezik razumevati v gluhonemnicah; razun tega si prisvoje v teh zavodih obilo koristnih naukov, a poučevanje gluhonemih je silno težavno in trudapolno. Nahajajo se tudi mutci s sluhom. Najčesčeji so taki, ki so ostali vsled slabouma nemi. Redkeje nahajamo mutce, ki zaradi nepopolnih in pomanjklji¬ vih govoril ne morejo govoriti. Izjeme pa so taki, ki se niso naučili govoriti, ker so pogrešali posnemovalnega jezika. Eden istih izjemov je najdenček Gašper Hauser, katerega so našli dne 26. majnika leta 1828. v Niirnbergu. Bil je tako zanemarjen, da se kot 1 dietni deček, niti ni mogel ravno po koncu držati, niti trdno stopati, niti govoriti. Sključeno se je držal, opotečno hodil, ter čisto ne¬ razumno blebetal. Kakor je pozneje pravil, ko se je naučil jezika, je bil, odkar je mogel pomniti, nekje zaprt, da ni nikdar videl belega dne in nikdar ne sli¬ šal človeškega govora. Redili so ga s kruhom in vodo. luj človek ga je iz ječe vzel in ga na hrbtu nesel pred mesto Niirnberg, kjei ga je pustil ter odšel. Dne 17. oktobra leta 1829. je bila napadla Hauserja neznana zlobna roka ter ga ranila, a ne umorila; dne 19. decembra 1. 1863. pa mu je zasadil v graj¬ skem vrtu v Ansbachu tudi neznan zlobnež tako globoko nož v prst, da je revež čez 3 dni za rano umrl, 21 let, 7 mesecev in 17 dni stai. Kdo so bili Hauserjevi stariši, kje in zakaj je bil zaprt, kdo ga je lešil iz ječe, kdo ga napadal in usmrtil, in zakaj — vse to je dandanes še neodkiito, akoravno so se o njem in njegovi žalostni osodi debele knjige pisale. Mimogrede še omenim, da zamore človek tudi vsled preburnih duševnih pretresov, kakor prevelikega strahu, nepričakovano velikega veselja, iznenada- joče globoke žalosti in luge (Caharija); - isto tako, če dobi na določeno mesto glave jak udarec, za nekoliko časa, ali za vselej zgubiti govoi. Stopinje gluhosti. Med zdravim sluhom in trdo gluhostjo je mnogo stopinj. Heil razločuje z ozirom na stopinje gluhosti med gluhimi 5 vrst. 1 . Govor r a z 1 o č u j o č e ; to so taki, kateri še slišijo glasno in izrazito izgovorjene besede, če se jim povedo na uho. 2 . Vokale r a z 1 o č u j o č e, ki iz glasno in razločno izgovorjenih besed, razločujejo samoglasnike, a ne več soglasnikov; pravi se jim tudi vokalisti, lakih je okoli V 30 med vsemi gluhonemimi. 3 . Glasove r a z 1 o č u j oče; to so tisti, kateri občutevajo nečlenite glasove, kakor petelinovo pelje, glas trobente, brnenje strune, bobnanje, zvo- nenje na določeno oddaljenost, glas orgel i. t. d., takih je V? 4 - 7 4. Močne trušča razločujoče; oni občutevajo le najmočnejše trušča, kakor pokanje topov, zvonenje, če so blizo zvona, tresk groma 1. t. d.; njih je 2 /r. med gluhomutci. 5. Trde glušče, ki ne razločujejo z ušesom ne najmočnejšega trušča; takih je veča polovica gluhomuteev. Stopinje gluhosti pa ni lahko določiti. Ker ima gluhonem zelo tanko razvit občut v koži, (vsled obilne vaje, ker pogreša posluha) občuteva mnogokrat gla¬ sove z občno telesno kožo, (ker jo zadevajo zvočni valovi), dočim opazovalec misli, da sliši. Daši ni vse jedno, je-li gluhomutec trd glušec, ali če še neko¬ liko čuje, se vendar noben ne nauči po navadni poti govoriti, če ne sliši na¬ vadnega govora. Nekoliko slišečim gluhonemim je ostanek posluha v to korist, da se jim v začetnem pouka govorni glasovi ložje izvabljajo, da glasove čisteje izgovarjajo, da se nauče bolj blagoglasno govoriti in da ložje razumevajo, kar se jim pove, slednjič, da je mogoče ostanek posluha z nepristranim vežbanjem v svojem delovanju povzdigniti, ga više izobraziti. Omenim še gluhosti na stare dni, in one, ki nastopi začasno, n. pr. če se zamašči sluhovod ali ušesna troblja, če smo se dalje časa zdravili s kininom ali morfijem, čeprav ne spada semkaj. Uzroki gluhosti. Gluhost je prirojena, ali po porodu slučajno pridobljena. Glede na to je tedaj razločevati med vzroki gluhosti prvič take, kojim posledica je gluhost pred porodom nastopivša, to je, dete je že na svet prineslo pomanjkljve sluhu služeče organe; in drugič take, kateri so po porodu povzročili gluhost. Prirojeni gluhosti je vzrok: vodenica v možganih, bolehnost ali nepravilnost onih delov raožgan, kjer se izmota slušni živec; bolehnost ali nepravilen razvoj slušnega živca, če mu n. pr. manjka ena ali več korenin, če otrpne, se strdi, omehči ali če se posuši; če manjka v notranjem ušesu oblokov, polža ali delov v polžu, če je slušna voda v labirintu pregosta, s krvjo pomešana, ali če je ni; če se napolni labirint s solmi, ki so v telesu; če deloma okosteni ali okameni kožni labirint ali mrenica na okroglem in eliptičnem okencu. Dalje, če so vzrastki na stonah bobničeve dupline, če je napolnena duplina s krvjo, gnojem ali sluzjem; če so slušne koščice pretrdno med seboj zraščene ali na sosedne dele priraš¬ čene, ali če manjkajo; če je ušesna troblja zamaščena ali zaraščena; slednjič, če je bobnič okostenel, če so na-njem vzrastki, če je luknjičast ali če manjka. Kaj je temu krivo, da se slušalo ne razvije pravilno, ampak da pride otrok z eno ali drugo teh napak in nepravilnosti na svet, to se more bolj smatrati nego točno določiti. K povzrokom nepopolnega in napačnega razvoja slušil in bolezni v slu- šalu prištevamo klimatične in zemljiščine razmere, kajti skustvo uči, da je v ozkih dolih s stoječim in mokrotnim ozračjem, s pičlo svitlobo in hitro menja¬ jočo se toplino več gluhonemih, kakor v širokih ravninah; ob jezerih in moč¬ virjih več, kakor v strani od njih; več tam, kjer je voda apnovita, kakor v krajih, kjer je v vodi malo raztopljenega apnenca; isto tako se nahajajo gluho¬ mutci češčeje v severnih in mrzlejih, kakor v južnih in toplejih zemeljskih pasovih. Potem mokra stanovanja; mladost ali visoka starost starišev, njih razuzdano 8 življenje, njih bolehnost, zlasti na živcih, ali če so škrofulozni, epileptični ali sifilitični; če se mati, dokler je samodruga, vstraši, če žaluje, če ima veliko skrbi, ali če trpi pomanjkanje. Tudi posel in poklic starišev ni brez vpljiva na razvoj slušil. Pri tkalcih, pekarjih. kolarjih, ključavničarjih (kjer je veden tres, ropot in nabijanje okolu noseče žene), kovačih in mlinarjih (tres, ropot in mokrota)*) je več nemih, kakor pri drugih rokodelcih, kjer ni toliko ropotanja, na kmetih več, kakor po mestih; več pri siromašnih ljudeh, kakor pri ljudeh, ki so v boljšem gmotnem stanu. Revščina je sploh eden češčejših vzrokov prirojeni gluhosti. Semkaj še prištevajo prirojeno naklombo h gluhosti, in sorodnost po krvi med očetom in materjo. Znani so namreč slučaji, da se nahajajo v ne¬ katerih rodbinah rod za rodom glušči. Da vpljiva sorodnost po krvi med roditeljema na razvitek slušala, kažejo te-le okolnosti: Iz statističnih podatkov, katere je predložil Francoz Boudin akademiji znanosti v Parizu, se je baje pokazalo: 1. Več nego 1 / i vseh gluhonemih, katerim je bil nedostatek prirojen, je iz zakonov, kjer sta bila roditelja med seboj po krvi v rodu. 2.. Število gluho¬ nemih raste s stopinjo sorodnosti po krvi. 3. Število gluhonemih raste v isti meri, v kateri veroizpovedanje, nravnost in državni zakoni zakonsko zvezo med sorodniki po krvi olajšavajo. Med katoličani pride na 3179 ljudi s pravilnim slušalom 1 gluhomutec; protestantje imajo med 2178 slušečimi 1 gluhomutca; pri Židih je vsak 673. človek gluhonem; pri zamorcih v severni Ameriki pa pride že na 50 ljudij z zdravim ušesom 1 gluhomutec! — Nek mož je imel 2 ženi, obej ž njim kot sestranki v rodu. Mož in ženi so bili zdravi, močne, orjaške postave in v do¬ brem gmotnem stanu. Prva žena je dvakrat porodila, eden otrok je bil gluho¬ nem. Iz drugega zakona je bilo 16 otrok, pa le troje zdravih; 9 jih je prišlo mrtvih na svet, 4 so bili gluhonemi. Po Darwinu je polovica bebcev in zblaz- nežev po blaznicah na Angleškem in Škotskem iz zakonov med bratranci pa sestrankami. Več kakor polovica vseh gluhomutcev je prišlo z zdravim ušesom na svet, in so še le po porodu oglušeli. Uho je namreč, posebno v prvi mladosti, tako nežno in občutljivo, da zahteva največjega in najskrbnejšega varstva. Mala brez¬ skrbnost matere, pestinje ali'katere druge osebe, ki čuva otroka, — in dete ogluši; s posluhom pa zgubi sposobnost po navadni poti priti do govora in se obraziti, kakor polnočutni ljudje. Kolika nesreča! Dete pride ob posluh, ako je porod težek; ako ne dobiva redno hrane in ne v potrebni meri; ako mu hrana ni primerna; ako se ne snaži, sploh, če se nja telesna goja zanemarja. Dalje, če je soba, kjer je dete, mokrotna; če je v njej slab in spriden zrak; če je dete v prepihu; če se toplina dete obdajajočega zraka prepogosto ter naglo zmeni; če se dete prehladi, posebno pri kopanju; če se detetu glava premočno strese; če se tresejo tla, kjer zibel j stoji; če se okolu deteta tolče, nabija, ropoče; slednjič, če zobje težko prodirajo. *) V Brestenici nad Mariborom poznam mlinarsko družino, katera ima med 9 otroci 4 glušce. Niti med očetovimi, niti ined maternimi sorodniki nimajo gluhih; oče in mati sta zdrava, obitelji ni treba trpeti pomanjkanja. 9 Pozneje zamere oglušeti otrok, če se mehanično razdore bobnič z zba¬ danjem v uho ali tlačenjem teles v sluhovod, kakor fižola, graha, koruze itd.; če otrok na glavo pade; če dobi jak udarec na uho; če zadene njegovo uho silovit zvok; (strelanje, pokanje možnarjev in topov, zvonenje blizu otroka, krik v uho itd ) Vsled premočnega stresa se namreč lahko pretrga bobnič, pokne mrena na okroglem okencu, ali se odtrga stremen z eliptičnega okenca in slušna voda izteče, ali pa se kri vlije v bobničevo duplino. Potem, če se otrok pre¬ hladi, zlasti na vratu, spodnem delu trupa ali na podplatih; če se vname slu- šilo, bodi si vnanje, srednje ali notranje uho; če dobi v ušesu revmatizem, protin ali katar; če zboli na difteriti, škerlatici, osepuicah ali spičkah; dalje po boleznih, pri katerih možgani veliko trpe, kakor vnetje možgan, pritisk krvi na možgane, treslica v živčevju, legar in krč v tilniku, ker te bolezni rade omrtvoudijo slušni živec. Hill, nadzornik gluhonemnice v Veisenfelsu, eden najizvedeniših strokov¬ njakov, da se ohrani slušalo zdravo, svetuje to-le: 1. čuvaj, da si otrok ne rani ušesa z ostrimi orodji, kakor šivankami, pletankami, žreblji; da si ne tlači v sluhovod fižola, graha, peska in drugih takih reči. 2. Ne udari otroka nikdar za uho, sploh varuj glavo močnega stresa. 3. Varuj otroka pred silovitimi zvočnimi utiski; ne vodi ga tedaj blizo zvonov, parostrojev ali na strelišča, na vojaška vajišča itd. 4. Ne nosi deteta, ko si ga vzel iz tople postelje, tja. kjer je prepih, da se ti ne prehladi. 5. Pri navadnih otročjih boleznih, kakor špičkah, škerlatici, oslovem kašlju in osepnieah se strogo drži tega, kar ti je zdravnik naročil. 6. Dajaj svojemu otroku primerno hrano, ter o pravem času, a ne pitaj ga preobilno. 7. Skrbno mu snaži vnanje uho in sploh telo. 8. Ne zamudi, ako zapaziš na slušalu kako napako, posvetovati se o nedo- statku z zdravnikom. Se li more gluhost ozdraviti? Izkustvo uči, da, če je kdo enkrat oglušel, bodi si, da je deloma ali po- popolnoma zgubil posluh, le redkokedaj zopet ozdravi, ali se okrepča nja slu¬ šalo, niti samo od sebe, niti s pomočjo zdravniške vede in znanosti. Poskušali so zdraviti uho z operacijami, ki so mogoče, z ostrimi obliži (Pflaster), z ma¬ zanjem, z galvanizmom, celo umetna slušala (kakor umetne leče na oko) so vsajali; toda vse ni nič pomagalo. Nekaj malo slučajev je znanih, da je glušee začel slišati in sicer prilično. V mestu Veroni je dobil gluhomutec s,palico udarec po glavi, ter jel slišati. Nekega drugega gluhomutca je drgnila strela in mu dala posluh. Zdravnikovo posredovanje in sploh zdraviljenje ostane na¬ vadno brezvspešno. Da se tako redko kedaj posreči pokvarjeno ali nedostatno slušalo ozdraviti ali preveč oslabelo ojačiti, pride od tod, ker so mnoge bolezni ušesa n. pr. nepopolen, omilvoudjen, posušen slušni živeč, če izteče voda iz labirinta i. t. d. že same na sebi take, da se ne dado odstraniti. 10 Mnogokrat je pa bolezen tedaj, ko se je zapazila, že zastarela in se tako ukoreninila, da je ni več moči odpraviti. Vrh tega leži veči del slušnega apa¬ rata (srednje in notranje uho) tako globoko v kosti skalnici, da so operacije večinoma nemogoče, še določiti se malokedaj da, kje da je v aparatu napaka. Vkljub .vsemu temu pa nikdo, ki ima nesrečo biti gluh, ne zamudi, vprašati zdravnika za svet. Stariši gluhih otrok že zato ne, da si ne bo treba pozneje oči¬ tati: če bi ga bil o pravem času k zdravniku peljal, bi znabiti slišal. Mazanje ušesa z ostrimi mazili, vlivanje rastlinskih sokov v sluhovod, polaganje grizečih obližev na uho, in podrezovanje jezika se naj pusti, ker se s takimi eksperimenti navadno nič ne doseže; a lahko se mnogo škoduje in pokvari. Kako se boš prepričal, čeje otrok gluh. Da se poskusi gluhost odpraviti in da z gluhim otrokom prav posto¬ pamo, je važno, da se napaka v slušalu, kakor hitro mogoče, zapazi. Pri natanč¬ nem opozovanju spozna se že nekaj mesecev po porodu, če dete sliši, ali ne. Ložje in bolj zanesljivo se tega prepričamo v dobi, ko se prične v otroku du¬ ševno življenje, namreč od 6. — 9. meseca prvega leta naprej. Ako se ne zbudi dete iz spanja, če je blizo njega vriše ali ropot; ako se početkom druge polo¬ vice leta čuječe ne ozira in obrača na stran, kjer se glasno govori, kliče nja ime, poje, gode na goslih, igra na glasoviru, kjer pes laja, kolovrat brni itd.; ako ne poskuša pri zdravih govorilih, sam sebi prepuščeno, izjavljati glasov; ako ne začne (vsaj koncem leta) nazivljati (navadno po svojem) nja obdajajoče osebe in reči; ako ne začne v tej dobi posnemati jezika, in ako še (če ni bebasto) početkom tretjega leta ne govori: tedaj se sme sigurno trditi, da je otrok gluh. Ce se hočemo prepričati, sliši li otrok ali ne, moiamo zadi za njim glasno klicati, zažvižgati, zazvoniti, struno sprožiti, ali kak drug glas zvabiti, a tako, da otrok tega ni zapazil, drugače se ozre (iz radovednosti), če tudi ni nič čul. — Jake glasove občuteva otrok s kožo, tros tal, na kateiih stoji, po telesu sploh. To lahko človeka zapelja, da smatra sluh, kjer ga trohice ni. Stariši se z mi¬ slijo, njih otrok je gluh in bo ostal nem, težko sprijaznijo. Pa kdo more po¬ magati. Lepo naj otroka izrejajo in naj skrbe, da ne bo ostal brez uka, s tem olajšajo sebi in ubogemu otroku osodo. Posledice gluhosti. 1. Glede, na jedk. Prva posledica gluhosti je, kakor sem že zgoiaj omenil, nemost, /akaj mora ostati gluho dete nemo, spoznamo, pravi Schottle, ako pomislimo, kako pride slušeče do jezika (govora). Ne prinese ga seboj na svet, mora se ga še le naučiti, in nauči se istega, katerega sliši od svojih staiišev, bratov, sester, sploh od govorečih oseb, ki ga obdajajo. Lieba je tedaj k otro¬ kom govoriti, in otrok mora to, kar se je k njemu in ž njim govoiilo, ob- čutevati in razumevati, da si pridobi počasu govornih slik (besed), le govorne slike, ki pojme ztiznamenujejo, začne posnemati, ker sčasoma spozna, da, ako se mu v drugič, tretjič, četrtič predočevajo stvari m prikazni, se vračajo ž njimi vedno iste govorne slike (besede) Na rakov način pridobi svojemu spominu vedno več in več govornih slik (besed) in one postanejd nosilke predočeb, 11 pojmov in misli njegovih. Otrok se je tedaj naučil jezika od družili tako, da si je zapomnil govorne slike (besede) in njih pomen ter je jel ravno tako ra¬ biti, kakor je rabijo tisti, od katerih jih je slišal. Kdor ne sliši, ne občuteva besed, si jih ne more v spomin vtisniti, jih ne more začeti rabiti, ta mora ostati nem. Nemost pa ni edino zlo, ki sledi, in mora slediti gluhosti, razen tega je še več drugih nedostatkov, kateri so ali na telesu, ali pa so duševnega bitstva. 2. Glede na razvijanje telesa. Med telesne nedostatke vsled gluhosti štejemo: Tesen prsni koš, slabotna pluča, katera so še vrh tega pogostoma na oprsnico (prsno mreno) priraščena, potem tanek in ozek sapnik, majhno jabelko; — vse to zaradi tega, ker se dihala premalo rabijo, zakaj, ako se tvorijo glasovi, se morajo vsi ti deli mnogo bolj napenjati in raztezati, kakor pri navadnem dihanju; napenjanje in močneje raztezanje pa je krepi in jači. Giuhomutci so zato kratkosapni, šibkih prs in rahli na plučih. Na govorila gluhost neposredno navadno ne vpljiva, ker so pa ostala brez vse vaje, so večinoma okorna, počasna in uporna, posebno jezik. To pa povzroči, da je glas skoraj pri vsakem gluhomutcu hripav, govor pri odmutenih nekoliko počasen, netočen in ker gluhonem ne sliši, kar govori, enoličen. Govorila delajo pri njem kakor stroj. Bolezni, ki so otroku posluh vzele, rade puste razen gluhosti še marsikaj neugodnega za seboj, tako, da dobra tretjina vseh gluhonemih bolj ali rnanje boleha. Taki ostanki prejšnje hude bolezni, ki je bila otroku toliko osodepolna, so: nervoznost, občna slabotnost; opešanost, trganje v udih, pogosto omotica, naklonjenost k sušici; dalje, da jim je včasih prav slabo, da jim iz ušes ali nosa teče; potem, da hripljejo pri dihanju, da pri hoji z nogami brusijo, da zibaje hodijo itd. Gluhomutcu je treba zato bolj kakor vsakemu drugemu čistega zraka, zdravega stanovanja, tečne hrane in snage na telesu. Ne zapiraj toraj gluhonemega otroka brez potrebe v tesno sobo, naj se rajši v svežem zraku giblje, to mu je zdravo. 3. Glede na razvijanje uma. Mnogo hujši od telesnega, je nasledek gluhosti za duh, zanja razvijanje, in sploh vse duševno življenje. Naravno ima gluhomutec iste zmožnosti s polno- čutnim. Ker si pa ne prisvoji govora, se razvijajo njegove zmožnosti (tudi po- pozneje) samo po čutnih utiskih, brez pomoči jezika, kateri duševni razvoj s tem pospešuje, da razjasnuje, razlaga, poučuje, svari, preti, vodi in podbuja k duševnemu delovanju. Gluhonem otrok je zategadel zaostal v duševnem razvoju za polnočutnim njegovih let, ki ima iste zmožnosti in živi v istih razmerah. Po ostalih štirih čutih, zlasti vidu in čutu, dobiva predočbe. Predočbe postanejo sčasoma jasneje in popolniše, vzdignejo se tudi na stopinjo pojmov; gluhomutec je zamore obnavljati, (zopet v zavest zvabiti) med seboj primerjati, pod- in nadrejati, je združevati ali razbrojevati, on zna sploh misliti, kakor vsak polno- čutni. Pa kak razloček je vendar med gluhonenim in polnočutnim otrokom! Bočim je pri normalnem svet predočeb jasen, je pri gluhonemem ves v megli, ker niso predočbe niti tako popolne, niti dovolj omejene, ter druga od druge 12 ne ločene, niti vrejene. Druga seza v drugo, druga pokriva drugo, mnoge so pomanjkljive in nepopolne. Vse to vsled tega, ker pogreša otrok jezika, ki dopolnuje, razjasnuje in ureja svet predočeb, katerega si je pridobil otrok po čutnih vtisih. Abstraktnih pojmov, kakor pojma korist, čast, pravica, zlo idr. gluhonem otrok nima, isto tako ne onih pomisli, katere dobivamo po sluhu, n. pr. pomisel človeškega glasu, petja ptičev, godbe, groma, šuma, trušča itd. Da-si duševno stanje gluho¬ nemega otroka bolje predočimo, skusimo ga primeriti s temnim gozdom, kjer raste v zmesi razno drevje. Gozd gledamo z bližnjega holma. Se-li da spoznati, kako daleč sega vsako posamno drevo na široko, ter določiti drevesu oblika? Tega ni mogoče. Vsa drevesa so zlita v zeleno plan, ker drevo pokriva drevo, drevo seza v drevo. Le tam pa tam se vzdiguje kak vrh iz plani k višku. Lej, takšen dar mar je svet predočeb gluhonemega. Kakor v temni go¬ ščavi drevesa, tako sezajo predočbe gluhonemega druga v drugo, tako so druga v drugo zamotane, tako pokriva druga drugo. Malo jih je jasnih, to se pravi takih, ki so popolne, dobro umejene in žive, ter se dajo, ako stopijo v zavest, odtrgati od sosednih. S pridobljenimi predočbami gluhonem otrok vrh tega mnogo manje rokuje, (je obnavlja, med seboj primerja, loči, združuje) kakor polnočutni. In zakaj? Zato, ker ga jezik v to ne podbuja. Ako se tedaj oziramo na ravnokar označen način, kako se razvija gluhonem otrok, bodemo lahko umeli, zakaj da ima pri¬ meroma s polnočutnim tako malo predočeb, pojmov in misli, da je neveden, neizkušen, zakaj da je v svojem mišljenju počasen in nezanesljiv, zakaj da so mu mnogokrat čisto navadne stvari popol¬ noma neznane, zakaj da toliko lahko razumljivega, tako rekoč na dlani le¬ žečega, napačno razume, sploh zakaj da je duševno tako malo, in toli pomanjkljivo razvit. S poukom pa začne v njegovem duhu svitati, — in se sčasoma popolnoma zdani. Kolikor da zamore večleten dober pouk, kaže to, da so dobro poučeni giuhomutci ne le prav razumni in spretni rokodelci, ampak celo uradniki in — učitelji v gluhonemnicah. 4. Glede na razvijanje srca in nravnega značaja. Človek se ne porodi niti zloben, niti priden in dober; z ozirom na srce in nravnost pride na svet nerazločen. Ako najdemo gluhomutca trdosrčnega in malo nravnega, mu nista trdo srce in nedostaten nraven značaj prirojena. Znano je, da ga ni sredstva, ki bi tako vpljivalo na človeško srce, kakor mili glasovi, bodi si da je človeška beseda, mično petje ali lepa godba. Tega izgo- jevalnega sredstva gluhomutee pogreša. Pa česa še vsega! Vsake besede mate rine ljubezni, vsakega opomina, vsakega svarjenja, vsake pohvale; vseh tistih ljubkih pripovedek, s katerimi vzbujajo stariši, brati in sestre v otroškem srcu čutje za ljubezen, hvaležnost, pokorščino, udanost, spodobno vedenje; sočutje za bol ali veselje, srečo ali nesrečo bližnjega- Vseh teh najvplivnejših sredstev na razvoj človeškega srca mora pogrešati gluhomutee. Se li smemo tedaj čuditi, če se vede gluhonem nespodobno in sirovo, če greši zoper dostojnost in nravnost, če je v svojem vedenju brez¬ obziren, če je požrešen in nasladen, če izmika, če kaže namesto sočutja zlo- IB radost, ali celo ljutost, ker ne sliši tožnih glasov bolnikovih, ne stokanja nesreč¬ neža, ne ječanja trpinčene živali, ki bi mu vzbudili sočutje? Ker se pri gluhonemem vid primeroma visoko razvije, je lahko privaditi gluhonemega rednosti in snage. Gluhonememu dopadajo žive barve ter vnanji blišč; vsled tega je naklon¬ jen v lišpanje in nečimernost. Ljudi sodi navadno po njih obleki. Vsak človek z lepo suknjo mu je spoštljiv, kateri je borno oblečen, tega zaničuje; isto tako tistega, ki ima kako telesno napako; od slepca čuti se mnogo srečnejega. Gluhomutec hoče vse z očesom vjeti, nič naj se njegovemu pogledu ne odtegne; zategadel je raztresen. Zaradi svojega nizkega stanja v razumnosti rad preceni gluhomutec svojo osebnost, je ohol, prevzeten in častilakomen. Pohvala, graja in svarjenje mu sežejo navadno globoko v srce. Tudi je gluhonem sebičen, zaviden, nevošljiv lakomen ter po denarju hlepi; če ti je postregel, zahteva koj plačilo. Kakor vsak maloumen človek, hoče imeti vedno prav, smatra se nezmotljivega, zaradi tega je trmast, svojeglaven, uporen in neubogljiv. Ako ga ljudje dražijo in če se pogostoma z njim slabo in brezsrčno postopa, postane občutljiv in nagle jeze ter hitro vzkipi, če ne ve drugače dobiti zadoščenja, rad povrača hudo z hu¬ dim, — je naklonjen maščevati se. Ker zveze okolnosti mnogokrat ne spozna, ti rad vse verjame, zato ga lahko prekaniš in goljufaš, če hočeš. Ce ga je pa kdo večkrat navozil, postane sčasoma nezaupen in sumen. Telesni poželjivosti je gluhomutec navadno mnogo bolj vdan, kakor normalen človek; to pa zato, ker nima toliko duševne moči, da bi mogel vspešno brzdati svoje strasti. Z osodo svojo je večinoma zadovoljen, ker se ne zavede dovolj svoje nesreče, da-si so tudi taki gluhomutci, ki natančneje spoznajo razloček med seboj in zdravimi ljudmi in so potem prav nesrečni, da ne slišijo in ne morejo govoriti. Lastnosti, ki sem jih tukaj naštel, opazujemo pa le na neukem gluhomutcu. Kateri se je izobrazil, takih slabosti navadno nima, ali če jih ima, ima jih v veliko manjši meri. Naopak so si pridobili poučeni gluhomutci obilo dobrih in lepih lastnosti. Oni so ti vdaoi, zvesti, odkritosrčni, te radi ubogajo, ti radi postrežejo, ne plačujejo hudo s hudim, ampak radi odpuste in pozabijo razža- lenje ; bolezni, bolečine in vsako britkost prenašajo z največo vdanostjo, potr¬ pežljivostjo in srčnostjo. Izobraženi gluhonemi so uka- in vedoželjni, zato radi potujejo; veseli so in s svojo osodo zadovoljni, če se jim tudi dobro ne godi. Ako so se v veronauku temeljito poučili, so pobožni ter bogaboječi in vsi vdani v božjo previdnost; v veri najdejo upanje in tolažbo v britkih urah, kojih je gluhonememu mnogo odmerjenih. Svoje dolžnosti kot verniki natančno in točno izpolnujejo, oni radi in goreče molijo, ter pridno obiskujejo službo božjo, mnogo¬ krat z veliko požrtovalnostjo. Da so gluhomutci dobri, vestni, marljivi in vstrajni de’avci, sem že na drugem mestu opomnil. V Mariboru n. pr. jih je vedno nekaj med slikarji sob in čevljarji; njih mojstri jih ne morejo prehvaliti. V Gradcu je toliko gluhonemih rokodelcev in obrtnikov, da imajo svojo gostilnico, kjer se po veče¬ rih shajajo, na Dunaju celo svojo kavarno. 14 Telogibno govorjenje. Vnanji utiski, katere dobiva gluhonemo dete po svojih zdravih čutih, vzbudijo in izobražajo nja duševne moči. Ko dospe razvoj duha do določene sto¬ pinje, začne otrok svoje misli in čuvstva izražati. In kako stori to ? — Tako, da kaže na kako reč, pomigne s prstom, stegne, zgane ali obrne roko, vzdigne nogo, prikima ali odkima z glavo, pomežika ali potriplje z očmi, se zareži, obraz stemni itd. To so unanji zaznamki njegovih duševnih dogodkov. Oni so isto sredstvo, s katerim odkriva svoje misli in občutke, ter izraža svoje želje, sred¬ stvo, s katerim se sploh sporazumeva. Prav so toraj imeli tisti, kateri so uvr¬ stili to sporazumevalno sredstvo med „jezike“, krstivši ga telogibno govor¬ jenje (Geberdensprache.) Telogibnega govora se v začetku tudi slušeč otrok poslužuje, in slednje izjave onemoglega staroeka na smrtni postelji so v telogibnem govoru. Govoreč človek ga nikakor popolnoma ne pogreša. Ne izražamo z pogledom dovolj jasno srda in zaničevanja, z obrazom veselja, žalosti in jeze? S prikimanjem pritr¬ dimo, z odkimanjem zanikamo, če privzdignemo rame, izrazimo dvojbo, s ka¬ zalcem pretimo in svarimo. Nekateri trdijo, da si gluhonem otrok čisto sam zmisli telokretne za¬ znamke za to in ono stvar, da ne dobiva v to od govorečih ljudi nobenega povoda. Temu pa ni tako. Človek spremlja svojo govorico z mnogovrstnim gibanjem telesa. Te telokretne pridatke govoru prične gluhonem otrok po¬ snemati, ter na tak način izražati svoje misli. Ker so pa telokretni pridatki govoru pri vseh ljudeh blizo enaki, je tudi govorjenje s kretanjem telesa pri vseh gluhonemih v mnogih oznamenilih enako. Pa tudi med onimi telo- kretnimi zaznamki, ki si jih gluhomutci sami izmislijo, je mnogo sličnih ali vsaj podobnih. Po vsej pravici tedaj imenuje de TEpee telokretni govor „materni jezik" gluhomutcev. Zakaj da je izme,d izmišljenih telokretnih zaznamkov toliko sličnih, (od govo¬ rečih ljudi posneti so itak skoraj vseskozi ednaki) bomo uvideli, ako pomislimo, kako si jih vstvarjajo gluhomutci. Enako služečemu, naznani sprva gluhonemo dete. ako kaj želi, da gre na dotično stvar, da se nasmehlja, ali da steza roko po reči. Ako česa ne mara, se preč obrne. Poznej izrazi svoje hrepenenje po čem, da kaže s prstom na isti predmet, ali pa da ga potiplje. Dokler rokuje s predočbami iz svoje najožje okolice, zadostuje za spo¬ razumevanje, če pokaže dotični predmet. Bolj pa ko se nja zoiokiog širi, bolj čuti potrebo po oznamenilih, s katerimi je kos tudi odsotne reči zaznamo¬ vati. Začne si toraj vstvarjati zaznamke za svoje predočbe, in stvarja si take, ki so njegovi predstavi primerni. Kar je na kaki osebi, živali, leči najbolj oče- vidno, kar se mu je izmed vseli znakov dotičnega piedmeta najglobeje v dušo vtisnilo, to mu služi v zaznamek stvari. Naj očevidniše na telesih pa je 1. kre- tanje, 2. oblika, 3. barva. Po teh lastnostih se tedaj ravnajo gluhomutci, in sicet vsi, ko vstvarjajo telokretne zaznamke svojim predočbam. Oča je znabiti tisti, ki kadi, mati tista ki kuha, hlapec tisti, ki z bičem poka, dekla tista, ki umiva posodo. Kro¬ jač je šivajoča, mizar oblajoča, kolar vrtajoča, kovač kuječa, ključavničar pileča, kosec koseča, žanjiea žanjoča, berač proseča, dete v naročju ležeča oseba. Ta 15 je gluhomutcu hitro stopajoč, drugi počasno korakajoč, tretji zibaje hodeč člo¬ vek. Vol je tista žival, ki bode, krava tista, katero molzejo, konj tista, katerega zabrzdajo. Ptica je s peruti mahajoča, žaba skakljajoča, kača se plazeča, riba plavajoča, bučela pičeča, črv viječa se žival. Po gibanju zaznamenava gluhonem tudi nežive stvari. Sneg in dež, da pokaže, kako padata; reko, potok in studenec, da zaznači z roko valove; veter, da posname tres drevesa ali grma; uro, da pokaže kako maha mahalce; plamen, da s prsti migajoč vzdiga roki. Obliko posnemajoč, znači gluhomutec solnce, da okroži s prstom svoj obraz; mesec, da pokaže pol obraza; drevo, da nariše s kazalcema obeh rok vrh; hišo, da naredi z rokama podobo strehe; sliko na steni, da načrta z pr¬ stom nje okvir; tablo, kolo, kocko, kroglo, sod, koš, jerbas, skledo, lonec itd., da pokaže njih obliko. Z ozirom na barvo zaznamenuje gluhomutec petelina kot ptiča, ki ima greben take barve, kakor sta ustnici; brezo kot drevo, ki ima skorjo take barve, kakor je ovratnik pri srajci; dimničarja kot moža, ki je enake barve, kakor tinta ali črevlji itd. itd. Lastnosti zaznamenuje gluhomutec na razne načine, toda vsakokrat vzame v zaznamek kaj izbornega, očevidnega. Težko mu je, kar se težko vzdigne, lahko, kar se lahko vzdigne, trdo, kar se ne da stisniti, mehko, kar se lahko, stisne, sladko, kar jeziku dobro de, grenko, kar v jezik peče, močno, kar se ne da pretrgati ali zlomiti, mrzlo, kar strese človeka, polno, kje kaj do viha stoji, prazno, kar se sme obrniti, brez da bi kaj izteklo itd. Z obrazom izraža žalost, veselje, srd, nevoljo, strah, začudenje. Glagole zaznamujoč, posnema gluhomutec doličuo gibanje, n. pr. šivati, rezati, vrtati, žagati, kovati, pisati, hoditi, skakati. Tukaj, tam, zgoraj, spodaj, na levi, na desni, predi, itd. zaznači gluho¬ mutec s primernim kretom roke. Ako v kratko zberemo, kar smo povedali o tvorbi telokretnih zaznamkov za predočbe, vidimo, da so zaznamki 1. nakazi na predmet ali prikazen, 2. po¬ snetki oblike ali dejanja, (drevo, hiša krogla — šivati, plesti, skakati), 3. posnetki obraznega spreminjanja, (žalost, srd, strah), 4. samohotno izbrani primeri, (rudeče z ustnicami, belo z ovratnikom srajce, solnce z obrazom, mesec s polovico obraza). Ker so tedaj telokretna oznamenila pojmov in misli ali od govorečih oseb posneta gibanja telesa, ali pa po istih načelih izmišljena, ne more biti drugače, nego da so pri vseh gluhomutcih ali popolnoma slična ali si vsaj podobna. Gluhomutec, jezika ne poznajoč, ne misli v jezikovnih oblikah, nego v podobah in prizorih ali scenah. Kar je na kaki reči ali v kaki sceni najbolj na vspredji, to mu stopi najprej v zavest, potem še le manje očevidno, in sicer tim pozneje, čim manje pada dotična lastnost ali dotični del prizora v oči. Ksled tega sledijo včasih predočbe druga za drugo mnogo drugače, kakor pri govorečem človeku. Stavke: Kosec kosi deteljo. Jaz gledam v ogenj. Lovec vstreli zajca s puško. Gos plava po vodi. Knjiga leži na mizi. Jabolka padajo z drevesa. Misli si gluhonem: Kositi kosec detelja. Gledati jaz ogenj. Zajec lovec vstreliti puška. Plavati gos voda. Knjiga miza ležati. Padati jabolka drevo. 16 V pravem (logičnem) redu obnavlja (reproducuje) in v pravilnih slovniških oblikah misli gluhomutec še le tedaj, ko se je v šoli jezika naučil. Navedeni primeri kažejo, kako priprosto in elementarno je mišljenje neukega gluhomutca. O čisto nadčutnih rečeh, kakor n. pr. Bogu, človeški duši, večnosti itd. nešolan gluho¬ nem navadno nikdar ne misli, ker nima o njih pojmov. Telogibno govorjenje, kakor smo ga sedaj opisali, se imenuje naravno tel o- kretno go vorj en j e,, Abbe de l’Epee pa je izumel in sestavil (deloma na podlagi naravnega) umeten telogiben govor, takšen, da se z njim ne zaznamenuje samo reč, lastnost ali dejanje, nego tudi razmera, v kateri stoji „telokretna beseda" v stavku. Pri samostavnikih in drugih pregibnih besednih plemenih število in padež, pri glagolih število, oseba, čas, itd. Za prislove, predloge, veznike in medmete so se postavila posebna znamenja. S pomočjo tega umetnega telokretnega govora je poučeval de 1’Epee svoje gluhoneme učence, ter je vvel sčasoma v književni jezik, da so ga razumevali in pisali. Da bi se naučili gluhomutci jezik tudi govoriti, ne samo pisati,’ ni bil smoter njegovega pouka. Do kake stopinje popolnosti je dospel telokretni govor, je razvidno iz tega, da se je v njem gluhonemim celo pridigovalo in se še v naših časih v nekaterih gluhonemnicah pridiguje. Vendar pa se sedaj telokretni govor vedno bolj in bolj popušča, ker ima premalo praktične vrednosti. Dandanes se zahteva: „Nauči gluhonemega glasovni jezik razumevali, pisati in govoriti". Telokretni se jemlje v mnogih zavodih samo početkom poučevanja na pomoč, ker drugače ni mogoče spora¬ zumeti se v začetku z gluhonemim otrokom. V poznejem pouku se učitelji na¬ vadno le izjemno poslužujejo telogibnega govora. Omenim še tukaj rokoprstne abecede, katero je izumel Abbe Sicard, na slednik do l’Epee-jev v pariški gluhonemnici. V rokoprstni abecedi se posne¬ majo, ali se poskušajo posneti z enim, več ali vsemi prsti ene roke črke latinske abecede. Pest je a, vsi prsti stegneni in stisneni b, zganjen kazalec c, stegnen palec na notranjo stran stegnega kazalca položen f, kazalec in sredinec steg- nena, stisnena in navzdol obrnena n, tema dvema še prstinec pridružen m, sredinec čez kazalca dejen r, itd. Gluhomutci rabijo rokoprstno abecedo, da z njo narekajo (z roko) tuje besede ali lastna imena, za katera ni telokretnih znamenj. .Temu je služila tudi učiteljem pri pouku, in še, da so naglo povedali učencu kak glas, ako ga ni mogel na ustih spoznati. Zdaj se v nobeni gluho¬ nemnici več ne uči. Glede na to, da se je od onega časa sem, odkar obstoje zavodi za gluho¬ neme (koncem minulega in početkom tekočega stoletja), v zavodih nekaterih držav močno gojil telokretni govor (na Francoskem), v drugih pa so se ga ogibali, (v gluhonemnicah na Nemškem in v Italiji) razločujemo dve učni me¬ todi za gluhoneme, namreč de l’Epee-jevo ali francosko, po kateri se telogibno govorjenje marljivo goji, in Heinicke-jevo ali nemško, kjer pri poučevanju le glasovni jezik rabijo, telokretnega govorjenja se pa principijelno ogibljejo. Po avstrijskih gluhonemnicah se poslužujejo poleg glasovnega jezika tudi telokretnega govorjenja, da učenci v splošnem pouku hitreje najyedujejo. Ta način poučevanja se imenuje mešana ali avstrijska metoda. 17 Glasovni jezik. Umelni telogibni govor le gluhomutci in njih učitelji dovolj natančno razume, za sporazumevanje z drugimi ljudmi ni. Zategadelj se dandanes ali blizo popolnoma opušča, ali le v začetku poučevanja (kakor narečje (dialekt) pri služečih, in govorečih prvencih) rabi. Tim skrbneje pa se goji glasovni jezik. Se pa li more gluhonem naučiti glasovnega jezika, se raznemiti? Da, samo ne po isti poti, kakor slušeč človek, po posluhu, ampak z vidom. Govorila se namreč pri vsakem glasu drugače gibljejo in p osta vijajo in obraz z usti dobi pri vsakem glasu drugo podobo. Izgovori n. pr. glasove a, u, m, 1, s . .. pred ogledalom in opazuj pri tem gibanje in postavljanje govoril ter spreminjanje obraza z usti, prepričal se bodeš, da se gibljejo in postavijo govorila pri vsakem glasu drugače in obraz z usti dobi pri vsakem glasu svojo določeno obliko. Ker se tedaj glasovi in sicer ne le posamni, drug od dru¬ gega ločeni, ampak tudi, kako slede v besedi, na obličju, ustib in govorilih tako rekoč obrazijo, to se pravi spoznajo, in ker ima gluhomutec navadno zdrava in pravilno razvita govorila, je v stanu, ne samo naučiti se, glasove, zloge in besede izgovarjati, t. j. govoriti, nego tudi na obrazu, ustih in go¬ vorilih spoznati, kaj je kdo govoril; kajti na obrazu, ustih in govorilih se čre- dijo ..glasovne slike “ tako, kakor slede glasovi v besedi. A ko izgovorim besedo „voda“, spozna gluhomutec na mojem obrazu in ustih, da sem izpregovoril naj¬ prej glas v, potem o, za tem d, in slednjič a. Ker na koncu besede malo pre¬ neham, hitro zbere v mislih glasove v skupino (besedo), (ako ni to že med mojim izgovarjanjem storil), in skupina zbudi v njegovi duši pojem ,.voda“, če besedo razume. Iz tega sledi, da moramo, ako hočemo gluhomutca raznemiti, in ga uvesti v svoj jezik, tako, da mu bo, kakor nam sporazumovalno sredstvo. 1. na¬ učiti ga besede in stavke izgovarjati, 2. govor od ust brati, da ne le drugi njega, ampak tudi on druge razume, 3. govor sploh razumevati. Da pa pride gluhonem do izgovarjanja besed, se mu morajo najprvo jezikovni glasovi iz¬ vabiti, izviti. Pojdimo k točki 1. Izvabljanje glasov.*) Glasovi se ne izvabljajo po isti vrsti, kakor se jih n. pr. uče govoreči prvenci v prvem šolskem letu, ampak najložje izzivni se izvijejo najpred, drugi pa tira pozneje, čim težje jih je izvabiti. V slovenščini bi vt.egnil biti ta-le red primeren: h, f, a, o, u, v, b, p, d, t, g, k, m, n, 1, s, z, S, ž, c, č, r, e, i, j. Nekateri še imajo ng in nk za posebne glasove; p pa vzamejo kot bh, t kot d h in k kot gh. Kdor hoče gluhonememu glasove izvabljati, mora natančneje poznati go¬ vorila (glasolvorni aparat) in dobro vedeti, kako se postavijo in delujejo, da nastane ta ali oni glas. *) Ker niso pluča vajena napenjanja, kakoršno zahteva izgovarjanje glasov, jih je treba, prej ko se prične izvabljanje glasov na to pripravljati in vaditi, kar se stori v gluho¬ nemnicah s lem, da učenci novinci globoko dihajo, počasi izdihajo, močno pihajo, mehurje napihavajo ali kaj takega delajo, pri čem se pluča bolj kakor navadno napenjajo. 3 18 Popisaval ne bodem govoril (pluč, sapnika, jabolka z glasotvornicama, jezika, zob, ustnic, nosa...), ker se najdejo v vsaki „Somatologiji“ popisana, pač pa hočem kratko popisati, kako se morajo postaviti in kako delati, da na¬ stanejo posamni jezikovni glasovi: h: Dobimo ga, ako poženemo sapo (brez glasu) iz pluč skoz usta, med tem ko privzdignemo zadnji del jezika ter zožimo tamkaj ustno duplino. Pri gluhomutcu se to doseže, ako se mu s palčico jezik na sredi navzdol pritisne. Iztok sape pa spozna, da drži pred ustih roko. f: Ta nastane, če zgornjo vrsto zob na spodnjo ustnico položimo in sapo skoz vrzeli v gornji vrsti zob poženemo. a: Usta se odpro in jezik mirno leži. Tako dobi ustna duplina podobo lijaka. Ako sedaj skoz glasilko (Stimmritze) iz pluč zrak poženeš ter glasotvor- nici (Stimrnbander) dovolj močno streseš, glasi se ti „a“. Da učenca na delo¬ vanje sapnega jabolka pri tvorjenju a-ja opozoriš, položi večkrat njegov prst na tresečo se jabolko. Prste ene roke na tvoje, prste druge roke na svoje sapno jabelko položivši, naj potem učenec sam poskusi izgovoriti „a". Če prvi poskus ne da glasa, poskusi v drugič, tretjič, tako dolgo, da mu ga izvabiš V časih da gluhonem učenec slučajno (n. pr pri igri) a, ali kak drugi glas od sebe. Ako kaj takega zapaziš, zahtevaj od njega, da ti glas večkrat ponovi in si ga zapomni. o: Med tem ko izgovarja a, mu vzboči in okroži ustnici, in dobil boš o. u: Učenec glasi o, ti mu pa vzbočeni in okroženi ustnici od zgoraj in spodaj stisni, tako da ne bosta več okroženi ampak sploščeni. v: Ustnici se komaj druga druge dotikate, ali pa se f prav rahlo izgovori; tudi se dobi v, če preide učenec iz u-ja na f. b: Nosnici se zaprete, ustnici pa močno stisnete. Sapa se zgosti v ustni duplini s tem, da se prepona (Zwerchfell) vzdigne. Potem se na mah odprete ustnici in sapa se sune izpahne iz ust. p: Je krepek b, kar učenec na jačjem izpahu (sunku) sape spozna, d: Nosnici se zaprete, in usta z zobmi obeh čeljusti in jezikovim kon¬ cem zamaščijo; sapa se napne (kakor pri b-ju) in v hipu skoz usta sune. t: Je jačji d. g: Med tem ko učenec naglo zaporedoma d izgovarja, se mu s palčico jezik spredej krepko navzdol pritisne in g se oglasi, k; Je jačji g. m: Ustnici se stisnete kakor pri b-ju. Med tem teče sapa skoz nosnici in strese nosni krpi, kar spozna učenec, ako položi prst na nosno krpo. Da se tres krpe še ložje spozna, se lahko ena nosnica zatisne n : Ustna duplina se zapre spredaj s sploščenim jezikom, kateri se položi znotraj visoko na vrsto zob zgornje čeljusti (na meso, ki je obdaja), in sapa teče skoz nos, kakor pri m-u Tukaj ng in lik, n s tim razločkom, da se ustna duplina ne zapre s sprednjim, nego zadnjim delom (korenino) jezika. 1: Sploščen jezik se dene znotraj visoko na vrsto zob gornje čeljusti (na meso, ki zobe obdaja), na sredi pa se jezik pogrezne, tako, da teče sapa prek pogreznenih jezikovih robov, katere trese, pri ustnih kotih ven. — 19 — s: Zobje se približajo, brez, da bi se dotikali; konec sploščenega jezika je čisto blizo zgornjega roba zob spodnje čeljusti. Pri tako postavljenem jeziku in zobili teče nekoliko posiloma sapa iz ust. z: Glasi se a in govorila se postavijo, kakor pri s-ju, (z je doneč ali glaseč se s.) š: Ustna kota se nekoliko zbližata, ustnici se okrožite ter malo na zven zavibnete; zobje se skoraj dotikajo, jezik pa stoji pred zgornjimi sekavci, brez da bi se jih. dotikal. ž: Glasi se a in ustnici, zobje in jezik se postavijo, kakor pri š-ju. (ž je doneč ali glaseč se š). c: Je s t-jem spojen s. Učenec izgovarja t in mu pristavi s, tako, da se oba glasova v eden glas, ts — c, spojita. č: Je s t-jem spojen š. Učenec hitro zaporedoma izgovarja t in ga zveže s š-jem, kar da č = tš. r: Jezik se ne dotika niti neba, niti dna ustne dupline, nego stoji prost v ustih. Med tem ko naglo teče sapa skoz usta, trese se prosti konec jezika tako, da neprestano in enakomerno od neba odhiteva (odleteva). Da se pride do r-a (r je namreč zelo težko izvabiti), da se učencu naglo izgovarjati d, od katerega se dospe do.dr-a in po časi do čistega r-a. Razen jezičnega imamo še goltni r, kateri nastane, ako se tresejo nebni obloki. Nekateri ljudje le tega izgovarjajo. e: Jezik se na sredi vzboči, konec se rahlo dotika zob spodnje čeljusti na notranji strani, ustna kota stopita nekoliko nazaj in ustnici se priležete zobom; zdaj se vzdigne jabolko, in sapa, ki trese glasotvornici, teče skoz skrajšano in na sredi zoženo ustno duplino. i: Kakor e, samo stopita ustna kota še bolj nazaj, ustnici se tesneje pri¬ ležete zobom, jezik se bolj vzboči in jabelko še više vzdigne. Pri i-ju znatno vztrepeče glava na temenu. Jezik učenec vzboči, ako se mu konec (jezika) s palčico navzdol pritisne, jabelko pa vzdigne, če se mu v to s palcem malo pomaga. Pred vsem pa je treba, da učenec, prst na učiteljevo goltno jabelko položi vsi, opazuje, kako stopi jabelko pri i-ju in e-ju više. j: Kakor i. samo da mora, kadar se veže s samoglasniki, brez prenehljaja preiti v samoglasnik, se tako rekoč v njega izljiti. Izvabljenje glasov je na videz lahko in priprosto, v resnici pa prav težko. Teorija sicer določno pravi, tako in tako se morajo postaviti govorila, da dobimo ta ali oni glas; je pa tako v ravna ti, je včasih silno težko. Pri največi spretnosti učitelja se pri nekaterih gluhonemih nekateri glasi sploh ne dado dobiti čisti, tako, da je prav za prav malo raznemenih gluhomutcev, ki bi vse glasove razločno izgovarjali; skoraj vsak izreka ta ali ta glas nepopolno. Na tem mestu hočem še enkrat omeniti, da govori raznemen gluhomutec enolično, včasih hrskavo in neprijetno, ne blagoglasno, kakor slušeč človek, kajti on ne sliši svojega govora in ne more voditi, enako slusečemu, svojega glasa ; govorila delajo tako rekoč, kakor stroj brez čuta. Ko je (nov) glas izvabljen, ga mora učenec večkrat zaporedoma izgovoriti, da si ga zapomni. Dalje pa se postopa pri obravnavi glasa, kakor v pisalno- bralni metodi pri polnočutnih prvencih. 2 * 20 2. Branje od ust. Ker se ne le prvine govora, glasi, nego (udi besede in ves govor na obličju in ustih „obrazijo“, vidi gluhomutec počasen in izrazit govor na obrazu, kakor ga sliši slušeč z ušesom. Seveda mu je treba v to mnogo, mnogo vaje. Že pri izvabljanju glasov si mora učenec dobro v spomin vtisniti „o b r a z n o podobo" vsakega glasa. Ko je že več glasov izvabljenih, izgovarja jih učitelj, z enega v drugega prehajajoč, sprva počasno in izrazito, pozneje hitreje in navadno. Vsak novo izzvan soglasnik zveže se s vsakim samoglasnikom in sicer se mu najprej dene na čelo, potem pa se postavi za njim. Besede se iz¬ govarjajo sprva po zlogih, stavki po posamnih besedah, pozneje še le v zvezi, a vedno počasno. Precej glasov je takih, kateri se, ker se globeje v ustih tvorijo, ne spo¬ znajo lahko na obrazu, n. pr h, g, k; drugi dado zopet tako slične „podobe“ na obrazu, zlasti če jim sledi soglasnik, da jih more le dobro vajeno oko ločiti, kakor s z, š ž, t c in s, b p in m, f in w, i in j, in drugi. Takih glasov branje od ust se mora posebej vaditi, isto tako nekaterih skupin soglasnikov, n. pr. hi, gl, ki, bi, ml, nr, br. mr, smr itd. Vsi ljudje ne postavljajo govoril v govoru popolnoma enako, zategadel je treba, da se učenci vadijo brati od ust tudi drugim osebam, ne samo učitelju; v gluhonemnicah n. pr. strežajem in součencem. Branje od ust pospešuje splošno razumevanje jezika. Bolje ko gluhonem ume jezik, tim bolje in spretneje bere od ust, ker mnogokrat že iz prvih besed pričetega stavka spozna, katere besede bodo sledile. Da gluhonem ložje opazuje „glasovne slike" na obrazu, in kako se postavljajo govorila, je treba, da so usta in obraz učitelja, ki vadi učenca brati od ust, kolikor toliko v isti viso¬ kosti z učenčevimi ter dobro razsvetlena. Tedaj naj bo obrnen učitelj pri teh vajah z obrazom proti oknu ali luči in najbolje, če sedi. dočim učenec njemu v obraz zroč, pred njim stoji. Ali se govori glasno ali šepetajo, to je vse enako. V branju od ust je vaditi učence na vseh stopinjah, toraj ves čas njiho¬ vega poučevanja. Na koncu šolanja po 6 — Sletnem poučevanju mora biti vsak gluhonem sposoben, vsakemu človeku odžirati od ust počasen govor, če tega ni v stanu, se učni smoter ni dosegel. 3. Kako uvesti gluhonemega v glasovni jezik. Da učenec kmalu spozna, čemu se uči izgovarjanja glasov, ki mu dela tolike težave, je treba mu pokazati, kakor hitro se da, da zaznamenujemo z zvezami glasov predmete (pojeme). Zategadel se mora sestavljanje in tolmačenje besed začeti še prej. ko so vsi glasi izzvani. Ko ima učenec glase h. f, a, o, u. b p, d. t, se mu pokažejo drug za drugim n. pr. bob, top, ata, tat itd. Učitelj ga opozori na glavne znake predmeta, oziroma mu pokaže osebo; potem mu pa napiše s primernim telo- kretom vprašanji kaj, oziroma kdo in spodaj ime dotične stvari, ter kaže zdaj na stvar, zdaj na nje zaznamko besedo, oziroma predočeno osebo, iz česa uče¬ nec spozna, da pomeni spodnja beseda ali predmet ali predočeno osebo, a zgornja vprašalni telokret. Zdaj naj besedo bere po črkah in od ust, jo sestavi 21 s premakljiverni črkami, in jo naj piše. Izvabljanje glasov nadaljajoč, uči učitelj učenca na naveden način vedno več in več imen reči, živali in oseb razu¬ mevati. Ko se raztolmači vezilo „je“ (s prikiroom), in kazalni zaimek „to“, (s kazanjem s prstom na kaj) dospe se uže do stavka, na vprašanji „kaj je to?“ in kdo je to ? na kar učenec odgovarja To je bob. To je pes. To je ata. Za im* ni oseb, živali in reči pridejo na vrsto pridevniki na vprašanje kakšen-a-o. Vzemimo poseben slučaj, n. pr. pridevnika težek in lahek. Učenec vzdigne recimo kamen, opeko, kos železa; pa klobuk, gobo, pero. Potem se s primernim vprašalnim telokretom napišejo vprašanja kakšen? kakšna? kakšno? in na prve tri reči kazoč pod prvo vprašanje „težek“, pod drugo „težka“, pod tretje „težko“; na druge tri pokazavši v isti vrsti „lahek“, „lakka“, „lahko“. Učenec koj spozna, da pristaja kamena opeki in železu lastnost „težek“, klo¬ buku. gobi in peresu pa lastnost „ lahek". Zdaj se vpraša: „Kakšen je kamen? 11 „Kakšna je opeka?“ „Kakšno je železo?" — Učenec odgovori: „Kamen je težek". „Opeka je težka". „Železo je težko". Na vprašanja kakšen je klobuk? kakšna je goba? kakšno je pero? odgovori: „Klobuk je lahek“. „Uoba je lahka", ,,1’ero je iahko“. Enako se uči učenec razumevati in rabiti pridevnike dolg ■— kratek, debel — tanek, visok —nizek itd. Vse te vaje hodijo bralne vaje, vaje v branju od ust in pi smene vaje. Lastnosti reči po barvi, kakor črn-a-o, bel-a-o, rudeč-a-e itd., se tolmačijo, da se dotična reč primirja s črnim, belim, rudečim koscem papirja ali čem drugim, in se pridevniki napišejo, kakor zgoraj pod vprašalne besede. Po kakovnostnib pridevnikov se obravnavajo na primeren način svojivni pridev¬ niki in svojivni zaimki. Tudi na glagol se lahko s prašanjem „kaj dela?" kmalu preide, a sprva se naj rabi , samo oblika tretje osebe ednine, kakor sedi, stoji, piše. Tako in enako se uči gluhonem spoznavati, razumevati in rabiti naš jezik. Vsaka beseda, vsaka njena oblika in raba, vsaka sestava in vsak stavkokret se mu mora posebej razjasniti in njegovemu spominu vtisniti, ter na takov način jezično poslopje korak za korakom sestaviti in zgraditi! Kakor hitro je seznan¬ jen učenec s prvimi prvinami, začne se rabiti glasovni jezik (vsaj deloma) kot učni jezik in sicer najpred v nazornem nauku. V daljem pouku postane pola¬ goma tudi v diugih predmejih učni jezik in nja raba in razumevanje se širi pozneje v isti meri, v kateri uk v raznih predmetih napreduje. Seveda se mora vsaka nova prikazen, bodi si nova beseda, nova besedna oblika in raba, ali nova stavkova sestava raztolmačiti in pojasniti. Pouk je sploh tako urejen, da hodita učna tvarina pa uvajanje v jezik vstrično, da drug drugemu služita, drug drugega podpirata. Jezik mora postati gluhonememu nositelj njegovih misli in čutov. In dobro po¬ učen gluhonem tudi dobi glasoven jezik toliko v svojo oblast, da se v njem sporazumeva, (če tudi ne vedno v čisto pravilnih oblikah) in da je zmožen z v.spehom brati priprosto pisane knjige, zlasti take, kojih vsebina ni zunaj nje¬ govega zorokroga. Poleg razumevanja jezika in spretnosti v branju od ust, je še pri raznemem gluhomutcu gladko in čisto izgovarjanje velike važnosti. Da se doseže, se mora strogo in dosledno zahtevati, da učenec vse, kar bere ali go- 22 vori, vsikdar kolikor mogoče čisto in razločno izgovarja. Razen tega je še treba te pa te posebnih vaj v izgovarjanju zamolklejih in manje čistih glasov in glasovnih skupin; Take vaje se vrše tako, da se izrekajo glasi in njih spaje zdaj dolgo, zdaj kratko; zdaj močno, zdaj rahlo. Učni predmeti v gluhonemnici. Ti so v gluhonemnici tisti, katere nahajamo v učnem načrtu za občne ljudske šole, izjemši petje. V nekaterih se doseže ravno toliko (lepopis, risanje, pravopis, ročna dela pri deklicah), v drugih seveda manje, ker je gluhonem primeroma s slušečim otrokom formalno in materijalno zaostal. Vrhovna naloga pa je in ostane gluhonemega raznemiti, t. j, ga seznaniti z jezikom po vsebini, (s predmeti, okolu katerih kolovrati govor) in zaznamovanju, (jezikovnimi oblikami in sestavami). Okolu jezika se vrti zategadel v gluhonemnici ves pouk, vsi predmeti stopijo vrhovnemu smotru, raznemenju, v službo. Gluhonemi se razen poučujeje, tudi izrejajo. Kakor si pa dobre izreje brez prave nabožnosti ne moremo lahko misliti, je izreja gluhonemih k nabožnosti in bogaboječosti tim važniša, ker so verske resnice gluhonememu v življenju mnogo¬ krat edino merilo za njegova djanja in nehanja, kajti čut za dobro in zlobno in nravnost sploh ni vselaj tako močno razvit, da bi mogel biti vodilo njego¬ vim činom; pa tudi zato, ker mu je živa vera v bridkih urah, katerih mu ni malo odmerjenih, edina tolažba. Jz tega je razvidno, kolike važnosti je vero- nauk, in odgojevanje k pobožnemu in bogaboječemu življenju v gluhonemnicah. Gluhonem po svojem izstopu iz gluhonemnice. Gluhonemi se izobražajo v gluhonemnici navadno 6 — 8 let. Zavod si prizadeva izročene mu izrojence dobro odgojiti, ter je, kolikor pri njihovem ne- dostatku mogoče, temeljito poučiti, da so sposobni si v p^znejem življenju sami kruh služiti. Po dovršeni izobrazbi v zavodu pa nastane vprašanje : 1. Katerega posla se naj poprime gluhonem ? Najbolje je. če se kakega rokodelstva izuči. Le izrojenci, ki so s kmetov in kojih stariši ali sorodniki |ih hočejo doma imeti, se naj poprimejo poljedel stvenih, in kmečkih opravkov. Posebno nadarjeni lahko postanejo obrazarji, lesorezci, slikarji ali kamnopisci. Glede na rokodelstvo, katerega se naj gluho¬ nem uči, je ozir jemati na taka, katera služijo občnim potrebam in dado gotov zaslužek, kakor: črevljarsko, krojaško, mizarsko, kolarsko. sodarsko, strugarsko in pletarsko rokodelstvo, ali knjigotiskovni ali knjigovezni obrt. Deklicam najbolj prijajo domača opravila in dela za hišo. One rade po hiši pospravljajo, šivajo, pletejo, perejo, perilo likajo, vrtna dela opravljajo. One so pridne hišne dekle. Za pesiinje pa gluhonema dekleta vsled gluhosti ne morejo služiti. Da bi v tovarnah delale, se iz lahko razumljivih vzrokov ne more priporočati, drugače, če bi bile pod dobrim nadzorstvom. Kar se učenja obrti tiče, je treba učenca najpred z imeni orodja in s tvarinami, katere se v dotičnem obrtu pripravljajo ali razdelujejo, seznaniti. Vsako rokodelo (rokokret) se mu naj narpred večkrat pokaže, potem še le razloži. Kazati in ob enem razlagati, gluhonememu učencu ne gre, ker ne more h krati 23 na roke in usta gledati, rokokret in govor opazovati, če se da kaj s slikami pojasniti, naj se to stori. Da mora gluhonem rokodelski učenec tudi javne napredovalne šole, zlasti obrtne šole za risanje, obiskavati, je samo ob sebi umevno. Izučen gluhonem je kot rokodelski pomagač, ako se z njim dobro ravna, navadno točen, priden, vztrajen, zadovoljen, postrežljiv, pokoren, štedljiv in svojemu mojstru zvest in udari. Mnogi mojstri imajo gluhoneme pomagače rajši od polnočutnih. 2. Kako je z gluhonemimi občevati? V občevanju z gluhonemimi se ne sme nikdar pozabiti, da pogrešajo gluhomutci sluh, in da tudi glasno govorjenje nič ne pomaga Oni morejo le na ustih spoznati, kaj jim hočemo povedati. Zategavoljo je treba, če z gluho¬ nemimi govorimo, se tako obrniti, da gluhonem usta in obraz dobro vidi. Tudi ne smemo ničesar (smodke. svinčnikaj med tem v ustih držati. Dokler se nas ne navadi, moramo počasno, izrazito, in kolikor mogoče, v kratkih stavkih govoriti. Kdor ni vajen občevati z gluhonemimi, zdi' se mu njih govorjenje neum- ljivo. zarad svoje enoličnosti v naglašanju vrb tega ostudno. To pa le nekaj dni. Kmalu se privadi njegovemu glasu in'se prepriča, da ni tako težko spo¬ razumevati se z njim, kakor se mu je zdelo. Isti, ki imajo gluhoneme v uku ali službi, naj je varujejo, da je drugi ne dražijo. Poučen gluhonem ni zloben, je dober, krotek in pohleven, da-si tudi rad preobčutljiv. Če se pa mnogokrat tam, kjer bi znabiti mi rekli: „ Pojdi, na miru me pusti", gluhonem že stogoii in dražilcu pest pokaže, pride od tega, ker je reven na izrazih in ne tako spreten v rokovanju jezika, kakor slušee človek; s telokretom ložje in hitreje izrazi svojo nevoljo, kakor z jezikom. V gluhonemih biva nekakšen nagon do potovanja*). Sluha pogrešajoč, bi rad z očmi vse preiskal in ves svet pregledal. K temu še pride, da najdejo gluhonemi na svojem potovanju vedno dobrotnikov. Kako lepo pa je, biti do¬ brotljiv in usmiljen, je prevelika radodarnost gluhonemim mnogokrat na kvar, ker lahko poslane iz pridnega rokodelskega učenca ali pomagača, len postopač ali pohajajoč berač. Gluhonemim se toraj naj potovanje po svetu, če ni po¬ trebe, zabranja. Zaradi njihovega nedostatka se mora gluhonemim marsikaj prezreti, pri¬ zanesti in odpustiti. Zato so prošeni tisti, ki z glphonernimi žive, da imajo z njimi potrpljenje, jim pomagajo, je poučujejo, je varujejo goljufije in slabih to- varšij, in s krščansko ljubeznijo z njimi ravnajo. „Kar ste najmanjšemu izmed mojih storili, ste meni storili, pravi Gospod 1“ Ne moremo se stvarniku boljše zahvaliti za petero zdravih čutov, kakor, če se za tistega, kateremu eden manjka, potegnemo in ga podpiramo, kadar to za dobro in koristno spoznamo. *) Gluhonem deček 15. let, kateri se je na našem zavodu poučeval, je prišel lani v Brežice kot krojaški učenec k nekemu mojstru. Ker se je baje tam z njim strogo posto¬ palo, ušel je mesca novembra ter potoval pri slabem vremenu čez Kozje in Poličane v Maribor. Iz Maribora se je poslal mojstru nazaj. Mesca marca letošnjega leta Spet pobegne in potuje v debelem snegu v Ljubljano nekega mojstra iskat, kateri je iz istega kraja, kjer je deček, doma. Ker ga pa v velikem mestu ne najde, vrne se, in se napoti v Maribor, kamor je po 6dnevnem potovanju dospel. 24 3. Katere dolžnosti in pravice ima gluhonem kot državljan ? Gluhomutei, ki niso slaboumni, imajo, zlasti če so se v kakem zavodu obra- zovali, iste dolžnosti in pravice, kakor polnočutni državljani. Oni so za svoja dejanja zakonu odgovorni. Svoje premoženje smejo sami oskrbovati in z njim razpolagati. Dovoljeno jim je v zakon stopiti, pogodbe sklepati, oporoke (testa¬ mente) napravljati, pred sodnijo pričati, sploh se kot ravnopravni državljani gibati. Seveda uživajo gluhomutei svoje državljanske pravice tam pa lu z malimi pridržki, kateri so z ozirom na njihov nedostatek potrebni. . Državljanski zakon (Biirgerl. Gesetzbuch) določuje glede samostojnosti gluhonemih v §275: „Gluhomutci, če so h krati bebasti, ostanejo zmirom pod oskrbništvom; če so pa z nastopom 25. leta sposobni, svoje posle sami oprav¬ ljati, se jim ne sme brez njihove volje postaviti oskrbnik, a pred sodnijo naj ne pridejo brez zastopnika. Glede pričanja po gluhonemih pri oporokah predpisuje naveden zakon v § 591: „ — -— — — brezčutni slepci, glušči, mutci ne morejo biti priče pri oporo- rokah“. Pod besedama r glušči in mutci “ so brez dvombe razumevati gluhomutei. Biležniški red z dne 25. julija 1. 1871 določuje v § 61, pod katerimi pogoji sme gluhomutec biležniške naredbe sklepati: „Ce je biležniška naredba delati z mutcem ali gluhomutcem. kateri zna brati in pisati, mora mutec ali gluhomutec biležniški spis sam prebrati ter na spis lastnoročno zapisati, da ga je prebral in našel, da je po njegovi volji. Ako pa ne zna brati in pisati, se morate poklicati dve priči, katerima zaupa in kateri umete nja telokretno go¬ vorjenje. Razumi li mutec ali gluhomutec telokretno govorjenje, tega se mora prepričati biležnik s poskusi, ki se ne tičejo predmeta, v istem biležniškem spisu razpravljanega “ Razen teh je v zgoraj navedenem biležniškem redu še nekaj drugih, gluhoneme zadevajočih določeb, ki so pa manj važne. Glede tirjatve. da mora gluhomutec biležniški spis „sam prebrati ter na spisu lastnoročno zapisati, da ga je prebral in našel, da je po njegovi volji“ moram omeniti, da se bo redko kedaj kak gluhomutec našel, ki bi razumel biležniški spis. pisan v navadnem uradnem slogu. Treba bo tedaj, mu spis in nja določbe še posebno, in sicer prav priprosto raztolmačiti. Kar se tiče samostojnosti gluhonemega, so določbe zakona zelo svobodne. To je prav lepo, ali skušnja uči, da za gluhonemega ni zmirom koristno, če sme vedno po svoji glavi ravnati. Nekateri gluhomutei so premalo štedljivi, drugi se zopet dado lahko pre¬ kaniti in ogoljufati. Iz teh in še mnogo drugih vzrokov so gluhomutei navadno vse življenje'pod vodstvom in varstvom kakega dobrega človeka, katerega jim postavi, 'če tudi z njihovim dovoljenjem, nadoskrbniška gosposka. Zgodovinska črtica o obr»zevanju gluhonemih. Gluhoneme so imeli tudi narodi starega veka, kakor jih ima dandanes vsak narod. Za njih izobrazbo se pa do konca 15. stoletja ni nič storilo, pre¬ pustili so se svoji žalostni osodi. Koncem 15. stoletja jeli so poučevati in izo- brazovati razumniki, zlasti duhovniki in zdravniki, possmne gluhomutce imenit- niših in premožniših rodbin. Koncem 18. stoletja so nastale prve gluhonemnice. 25 Od leta 1828. naprej delalo se je in se dela na oprostitev, vsovršbo in zbolj¬ šanje metode in na to, da bi postal pouk gluhonemih občen, vsem za pouk sposobnim gluhonemim otrokom pristopen. Tedaj razločujemo v zgodovini izo- brazovnnja gluhonemih (ako računimo tudi predpoučevalni čas), štiri dobe ; I. Gluhonemi so bili, a ostali so brez vsega pouka (do konca 15. stoletja); II. Posamni gluhonemi imenitniših rodbin so se poučevali (od konca 15. do konca 18. stoletja); III. Gluhonemi se poučujejo v posebnih zavodih, gluho¬ nemnicah (od konca 18. stoletja do leta 1828.1; IV. Dela se na vzboljšanje me¬ tode in poobčenje pouka, (od leta 1828 do današnjega dne.) 1. doba. Od ? do konca 15. stoletja. Gluhonemi so bili, a ostali so brez pouka. Pri izhodu Izraelcev iz Egipta bilo je med njimi mnogo gluhonemih. (Mojz. knjiga modrosti X. 21.) Ker se je z reveži menda slabo postopalo, dal je Mojzes prepoved: „Ne preklinjaj gluhega!" Mojz. III. knjig. 19. odi. 14. vrsta. Tudi Davidu so bili gluhonemi znani; moral je celo dobro poznati ne- dostatek njihov in njih žalostno osodo, ker zdihuje v pesni pokore ps. 37, 14. in 15 vrst: „Biti moram, kakor glušeč, ki ne sliši, in kakor mu¬ tec, ki ne govori in biti kakor tak, ki ne sliši in nima ugovora v s v oj i h ustih." Modri Salomon opominja zakonodajalce v pregovoru 31., 8. in 9. vrsta: „Od pri svoja usta (potegni se) za mutce ter v zadevah vseh, ki so zapuščeni". Izaija prorokuje: Gl ušči bodo slišali. V sv. evangeliju beremo: Jezus je šel iz krajev Sirskih in je prišel skoz Sidon k Galilejskemu morju, sredi krajev Deseto- mestja. Pripeljajo mu gluhega in mutastega, in ga prosijo, da naj položi roko nanj. In ga je vzel izmed množice na stran, in je utaknil svoje prste v njegova ušesa, oslinil ter se dotaknil njegovega.jezika, pogledal v nebo, zdihnil in mu rekel „efeta“, to je „odpri so". In kar odprla so se mu ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika in je prav govoril. — Ljudstvo pa se je čudilo, rekoč: V s e j e prav storil, gluhim je dal slišati in muta¬ stim govoriti. Luk. 7, 31—37.) .Navedene vrste iz sv. pisma nam kažejo, da so že Izraelci spozuali, kako reven, omilovanja vreden, pomoči in podpore potreben da je gluhonem človek. Tudi Helenci so imeli gluhoneme, a odrekali so jim sposobnost za uk in duševno poblaženje. Veliki zdravnik Hipokrat (460—377 pred Kr.), pa najsloviteji modroslovec Aristotelj (384—322 pred Kr) sta učila, da niso gluhomutci za uk, ker pogrešajo onih čutov, kateri v poučevanju najbolj poslu jejo, namreč sluha in govora. Služiti morejo gluhomutci le pri tajnih opra¬ vilih, (katera so se opravljala bogovom na čast.) Isto tako so se pri Rimljanih nahajali gluhonemi. Pravega razuma in sposobnosti, da bi se mogli izobrazovati, jim pa tudi Rimljani niso pripoznavali. Samo v obrazovnih umetnostih, kiparstvu in slikarstvu, napredovati, so jih smatrale sposobne. V teh strokah so se zato smeli poučevati in izobražali. In nekateri so tudi dobro napredovale. Plinij n. pr. omenja v svoji knjigi prirodo- pisja str. 354 gluhonemega K vi n ti j Pedija, ki se je gluh porodil. Mešala, s katerim je bil Pedij v sorodu, dal ga je poučevati v slikarstvu in Pedij se je tako izvrstno naučil slikati, da je celo cesar Avgust občudoval njegova dela. Drugi narodi so gotovo tudi imeli gluhoneme. Da bi se pa bili v tej dobi kje poučevali, tega ni misliti, ker še pri Grkih in Rimljanih ki so bili tako visoko izobraženi, niti eden slučaj ni znan, da bi bil kdo poskusil kakega gluhomutca učiti v šolskih predmetih. 11. doba. Od konca 15. do konca 18. stoletja. Po sam n e gluhoneme imenitniših rodbin so poučevali po- samni možje, zlasti duhovniki, (katoliški in protestantski) in zdravniki, kateri so bili ali sami njih očetje, a 1 i p a s p r i j a z n e n i z njihovimi stariši. Od sedaj se še le prav za prav začne zgodovina iz- goje in poučevanja gluhonemih 1. Rudolf Agricola (1448—1485) profesm modroslovja v Heidelbergu, je učil okolu leta 1483 nekega gluhonemega glasovni jezik < 2. Joahim Paša (f 1578), dvorni pridigar volilnega kneza Joahima II. Brandenburškega, poučeval je svojo, v drugem letu oglušelo hrerko s pomočjo podob. O metodi in vspehu poučevanja imenovanih dveh učiteljev in še nekaterih drugih mož, ki so se tudi bavili s poučevanjem gluhonemih, nam zgodovina ničesa ne pove. Poroča pa se nam, kako in s kakim uspehom je učil gluho¬ neme v Španiji. 3. Pedro de Ponče, benediktinec v samostanu pri .-.v. Salv«doru v Sahugonu. Leta 157U prevzel je de Ponče troje gluhonemih otrok kastilijan- skega kunetabla Pedro de Veiasco-ja m sicer dva derka in eno deklico: potem gluhonemega sina aragonskega namestnika Gurrea-je, da je je poučeval v pi¬ sanju in jeziku Eden učencev sam piše, kako se je učil pri de Ponceju: „Ko sem še bil majhen in neveden, pisal sem. kako mi je moj učitelj predpisaval; pozneje sem si spisal vse kastiiijanske besede v posebno knjižico; potem sem jel z vso silo črkovati in besede izgovarjati, pri čem so mi vedno sline tekle iz ust; slednjič sem začel brati zgodovino, — vse to pa s pomočjo božjo, brez katere ne more nobeden gluhonem obstati. Franciskus Velasius. Natančneje opiše de Pouci-jevo metodo Ivan Pablo Bonet, tajnik konetabla Velasco-ja, kojega mlajša brata in sestro je de Ponče poučeval. Ivan Pablo Bonet, kateri je natančno opazoval način njegovega poučevanja, poroča v po¬ sebni, leta 1620. na svitlo dani knjigi o iznajbi de Ponce jevi, da uči gluho¬ neme govoriti in pisati. Na predmete, ki so pismeno zaznamovani (kojih imena so napisana.) kazoč, navaja gluhoneme učence, da izgovarjajo glase do- tične besede. Najbolj čudovito v njegovi umetnosti je t.o, da znajo njegovi učenči dobro govori*ti, brati, pisati in misliti; tudi v zgodovini, zemljepisju in 27 računanja so poučeni. V knjigi so še omenjeni nekateri uzroki gluhosti in ne¬ mosti, in navedena nekatera sredstva, s katerimi se da gluhost odpraviti. Na koncu ima knjiga kratko slovnico španskega jezika in rokoprstno abecedo. Heil misli, da je Benet najberže de Ponee-jev rokopis obelodanil, ali vsaj od njega dobil pobudo, da je dal na svitlo knjigo. Pedro de Ponče je bil prvi, ki je učil gluhoneme v jezikovnih oblikah misliti, svoje misli s pismom izražati in razumljivo govoriti. Kar se je v tej zadevi pred njim zgodilo, bili so menda poskusi brez znatnega vspeha, zato se smatra de Ponče po vsej pravici kot izumitelj in iznajditelj poučevalne metode za gluhoneme, in Španija zibel pouka gluhonemih. Pedro de Ponče je umrl leta 1584. 4. Rami rec de Carrion, tajnik in učitelj gluhonemega španskega markija de Priege, bil je drugi učitelj gluhonemih v Španiji. On je baje tako le pripravljal svoje učence na pouk. Najprej jim je dal nekaj, po čem jih je gonilo; potem jim je izbril na temena glavo, in mazal golo mesto z nekim mazilom ter vsako jutro česal lasje z glavnikom iz ebinovega lesa proti potezi. Ko jim je še nekoliko časa dajal piti nek rastlinsk sok, jel jim je nad izbritim temenom glasno izgovarjati glase, zloge in besede ter na takov način baje več gluhomutcev raznemii. čudna metoda! Po do Oarrionovi smrti je v Španiji po¬ učevanje gluhonemih zaspalo. 5. Dr. John Bulvver, znan angleški pisatelj, je spisal in obelodanil leta 1648. knjigo, v kateri dokazuje, da se gluhumutci s telokretanjem lahko spo¬ razumevajo, in da spretno bero besede od ust. ker spoznajo na obrazu in ustih glase, kakor da bi jih slišali. Ce je Bulvver gluhoneme tudi poučeval, ni znano. 6. Van Heimont. slovit holandski učenjak, svetuje (okolu leta 1657.), naj bi se gluhonemi hebrejskega jezika učili, češ. da je ta jezik priprost in nima abstrakcij, zato Jati ko razumljiv.*) Vrh tega so hebrejske črke posnete po človeških govorilih (ustnicah, vrstah zob, jeziku), kar bi pripomoglo, da si učenec črke lažje zapomni. (?) Učil gluhonemih menda Heimont ni. 7. A man. roj. v Sehaffhausenu leta 1669, zdravnik v Amsterdamu na Holandskem, je poučeval več gluhonemih v govorjenju in branju govora od ust s prav dobrim v-pehom. Načela, katerih se je pri poučevanju držal, je po pisal v dveh knjigah, kojih je prišla prva leta 1692., druga 1700. v Amster¬ damu na svetlo. Tukaj je prav dobro razvit mehanizem govorjenja, ter natanj- čno popisan način kako učiti gluhonemih govoriti. 8. Ro d igr o Pereira, španski učenjak, je okolu leto 1748. po metodi de Ponce-jevi poučeval na Francoskem gluhoneme. Pripoveduje se, da so se njegovi učenci le s pismom znali sporazumevati, vendar je imel dovolj občudo- vateljev na tem, kar je dosegel. ; : Razen navedenih je bilo v tej dobi še več drugih mož, ki so se ali narav- noč s poučevanjem gluhonemih pečali, ali pa premišlali, kako bi se dali ti teveži vspešno učiti. Ker so pa manje znani in njih delovanje, ni toliko uplji- valo na napredek v izobrazovanju gluhonemih, jih ne omenim. *) Daje hebrejski jezik priprost, in danima mnogo abstraktnih pojmov, priča nam sv. pismo, k oj ega beseda je v resnici lahko razumljiva. 28 III. doba. Od konca 18. stoletja do leta 1828. Gluhonemi se poučujejo skupno v posebnih zavodih, gluho¬ nemnicah. Ne le da se je začelo poučevanje v veči meri in v posebnih zavodih, tudi metoda je dobila določnejo obliko, ter prišla v trdneje tire. in smoter obra zovanja postal je jasneji. Dva blaga moža sta bila. ki sta vsaki na svojem mestu osnovala gluhonemnice, gluhoneme poučevala ter vsak po svojem raz¬ vijala in sestavljala učno metodo, in zopet v*ak po svojem določevala smoter obrazovanja gluhonemih. Prvi je bil Abbe de 1’Epee v Parizu, izumitelj in roko- vatelj francoske metode, katero smo že zgoraj označili. Zastopnik nemške, (v njenih glavnih potezah od de Ponce-ja iznajdene) metode, o kateri smo tudi že govorili, pa je bil Samuel Heinicke v Eppendorfu pri Hamburgu, pozneje v Lipskem Charles de 1’Epee se je rodil 25. nov 1. 1712 v Versailles-u, kje je bil njegov oča kr. arhitekt. Mladi 1’Epee je volil duhovski stan in je bil že v 17. letu v mašnika posvečen. Ker se je pa zapletel v janzemške prepire bilo je malo upanja, da dobi duhov^ko službo. Na očetovo željo se je odločil za pravoslovje in je utopil po končanih študijah kot parlamentih odvetnik v sod- nijsko prakso. Odvetniški stan pa rahlo- in blagocutnemu 1’Epeeju ne ugaja, zategadel se vrne k teologiji, postane pridigar in potem kanonik v mestu Troyes (gov. Troa). A zaradi mraženj in sumničenja po Janzenistih kmalu zgubi službo Poda se v Pariz, ter živi tu kot zasebnik. Nekega dne obišče neko gospo, katere pa ne najde doma, le njeni dve hčerki sedite molče pri svojih ročnih delih v sobi, ter plaho pogledujete dobrega duhovnika. On ji večkrat ogovori, a nobenega odgovora ne dobi. Ko se mati vrne domu, toži ji PEpee, češ, da sta njeni hčerki svojevoljni, še odgovoriti mu nista hoteli, če ji je kaj vprašal. Mati pravi: „Kako bosta siroti odgovarjali, ker sta obej gluhonemi ro¬ jeni 11 , in toži s solzami v očeh, da je jima učitelj p. Vanin, koji ji je s podo¬ bami nekaj časa poučeval, umrl. Blagemu l’Epee-ju se gluhonemi revi usmilite, in odloči se, pri njih pouk nadaljevati. Odsihmal je 1’Epee noč in dan premiš¬ ljeval, kako bi se dali gluhonemi naravno in vspešno poučevati, in pride do tega, da je treba, ako se hoče njihovemu duhu priskočiti, ustvariti za nje po¬ sebno sporazumevalno sredstvo, telokretni govor. O telokretnem govoru pravi 1’Epee: „Kdor se hoče naučiti kakega tujega jezika, se ga ne more učiti po slovnici, pisani v istem tujem jeziku, slovnica mora biti pisana v jeziku, ki je njemu razumljiv. Tako bomo tudi morali postopati, ako hočemo naučiti gluhonemega svoj jezik ter ga z uspehom poučevati, pouk namreč pričeti v nje¬ govem materinem jeziku, in materin jezik vsakega gluhonemega je telokretni govor. Le s pomočjo telokretnega govora se more uvesti gluhonem v naš glasovni jezik. Na podlagi naravnega telokretanja sestavil je de l’Epee umetni telokretni govor, in osnoval, ko so se dobri uspehi njegovega poučevanja posamnih učencev že javno priznavali, posebno učilnico in odgojilnico za gluhoneme, katerim je žrtoval ne le svoje moči, nego tudi vso svoje premoženje. Da bi 29 ne trpeJi njegovi gluhonemi odgojenci pomanjkanja, stradal je sam.*) Svojemu zavodu je hotel obstanek s tem zagotoviti, da si je prizadeval, doseči nja po- vzdigo v javni in državni zavod, a to se mu ni posrečilo. Dobival je sicer zadnja leta od države in od dvora podporo, državni zavod pa je postala gluho¬ nemnica še le po njegovi smrti leta 1791. Abbe de 1’Epee’jeva. metoda obstoji tedaj v svojih glavnih točkah v tem, da se uvedejo gluhonemi s pomočjo umetno se¬ stavljenega telokretnega govora v naš pisalni (književni) je¬ zik, s katerim se poznejo poučujejo, obrazujejo in sporazumevajo. Gluhoneme obraziti, da bi naš jezik ne samo razumevali, brali in pisali, ampak tudi govorili, 1’Epee ni splošno zahteval, izmed njegovih učencev so se le najbolj nadarjeni nekoliko govoriti učil i. Razen da je 1’Epee mnogo gluhonemih izobrazil, se za gluhoneme po¬ tegoval, jim svoje moči in svoje premoženje žrtoval, koristil je gluhonemim tudi s tem, da je pokazal nove pote njihovega poučevanja, da je postavil in omejil smoter njih izobrazovanja, in da je opozoril deloma s svojim požrtovalnim de¬ lovanjem na zavodu, deloma s svojimi spisi daljne kroge na gluhoneme in njih obrazovanje. V njegovem zavodu seje tudi mnogo mož izučilo za učitelje gluho¬ nemih, med njimi May in dr. Stoik z Dunaja, L’Epee’jevo ime je z zlatimi črkami zapisano v zgodovini vzgoje in poučevanja gluhonemih. Samuel Heinike. 'roj. v Nauzschiitzu pri VVeissenfelsu ob Šali leta 1729: je bil drugi veliki dobrotnik gluhonemih. Sin kmečkih staršev, ga je oče od¬ ločil za kmetijstvo, njegovi misli pa so bile više obrnene. 21 let star, poda se v Draždane in stopi v vojaško službo. Kot vojak se je še le začel izobražati. Učil se je godbe, potem latinskega in francoskega jezika. Da bi kaj zaslužil, pa tudi iz ljubezni do mladini, poučeval je otroke. V neki obit olji, kje je bil domači učitelj, so imeli gluhenemega dečka. On ga je začel poučevati v pisanju in pozneje v računanju. Temu so sledili prvi poskusi v jeziku. Vspehi so bili povsod, tudi v jeziku, povoljni. Z ozirom na to, da je bilo v tedajnih časih — zlasti v nižjih stanih — malo ljudi, ki bi znali pisati, zdelo se je Heinicke-ju potrebno, da se nauči gluhomuttc jezik ne le razumevati in pisati, ampak tudi govoriti, in je svoj pouk temu primerno uredil. Vodilo mu je bil A man ov Surdus loquens. Jedva pričeto, se je Heinieke-jevo delovanje v Draždanih tudi že nehalo. Konec storila mu je namreč sedemletna vojska, ki se je leta 1756 začela. Heinieke bil je vjet, a posrečilo se mu je uiti. Pobegnil je v Jeno, kje se je dal med dijake vpisati. S poučevanjem v godbi preživel je sebe in svoje, kajti bil je že oženjen in oča dveh otrok. Leta 1758. se preseli v Hamburg in dobi vstop v imenitniše rodovine, med drugim je poučeval prvo Klopfstockovo soprogo. Po Klopfstocku priporočen, postal je pri grofu Schimmelmannu domač učitelj in tajnik. Tu je ostal 8 let in se poleg svojega poslovanja likal in izobražal. *) Še tople sobe si po zimi ni privoščil. Ko ga obišče prijatelj ia najde, kako zmr¬ zuje, pregovori ga, da si naroči drv. Ko pa drva dobi in ja mora plačati, pogleda svoje odgojence in izdihne: „Reve, sem vam zopet 100 frk. odtegnil!“ 30 Posel poučevanja, dasi težaven in trudapoln, se je pa možu čim dalje, tim bolj priljubil. Zategavoljo stopi leta 1768. v Eppendorfu blizu Hamburga v službo za učitelja in kantorja. Tukaj zopet dobi gluhonemega učenca, 13 let starega dečka. S prva ga je poučeval, kakor svojega prvega gluhonemega učenca poprej v Drazdanih, po Amanovi knjigi, toda ta knjiga zadostovala je le počet- kom. Kmalu je moral sam iskati novih potov svojemu poučevanju in jih je tudi našel, dokaz temu so bili dobri učni vspehi, ki jih je dosegel. Njegov učenec je namreč v prisotnosti staroste hamburškega ministerstva, dra. Gotze-ja tako dobro prestal preskušnjo iz veronauka, da je bil konfirmovan. — Prihodnje leto je poučeval Heinicke že 4 gluhoneme, in ker se je njih število vedno množilo, vzel jih je, da bi je imel vedno okolu sebe in pod svojim nadzorstvom, k sebi v svojo hišo, kje jim je bil oča in učitelj. Tako je nastala druga gluhonemnica. Heinicke žrtoval je, kakor 1’Epee, svojim izgojencem več, nego je lahko mogel. Pri sebi in svojih je moral štediti, da mu je bilo mogoče oskrbovati gluhoneme odgojence. V ugodniše gmotne razmere je še le prišel, ko se je preselil z gluhonemnico v Lipsko, kam ga je bil poklical leta 1778. z obiteljo in 9 odgojenci, Friderik Avgustij, ledajni volilni knez saksonski. V gmotnih zadevah je bil Heinicke v Lipskem res na boljšem, kajti blagi Friderik Avgustij mu je z odločbo z dno 13. septembra leta 1777. nakazal 400 tolarjev letne plače, ter mu zagotovil, da se bodo nadarjeni gluhonemi učenci ubogih stari- šev na njegove stroške oskrbovali. Zato pa je imel mnogo drugih sitnosti in neprijetnosti. Zavod je bil s prva pičlo obiskovan. Gluhonemih otrok sicer ni manjkalo, a starišem so bili stroški za oskrbovanje previsoki, in obrazovanje jim je pre¬ dolgo trajalo,- v svoji nevednosti so mislili, da zadostujejo 2 — 3 leta. Vrh tega je imel z l’Epee-jem hud peresni boj, v katerem sta vsak svojo metodo zago¬ varjala, hvalila in priporočala. Nadarjeni in visoko olikani 1’Epee se je potegoval za svojo stvar v izborni obliki, dočim je Heinicke, ki ni bil tako izobražen, bolj robato zagovarjal svoje nazore. Ta okolnost in potem to, da še tedaj ni bilo pravega razuma za Heinicke-jevo metodo, je pripomoglo l’Epee-ju v ob¬ činstvu do zmage, kar je Heinicke-ja zelo žalilo. Neomenjeno ne sme ostati, da sta oba dobrotnika človeštva iz čistih na¬ gonov in ne iz sebičnosti drug druzega pobijala. Heinicke je vodil do smrti lipski zavod in je umrl 1. 1790 brez vsega premoženja, tako daje vdova s tremi, neoskrbljenimi otroci po njegovi smrti v revščini živela. Nekaj posebnega je bilo pri Heinicke-ju to, da je načela svoje metode nekako prikrival, še le njegov zet in pozneje ravnatelj na lipski gluhonemnici, magister Reichi jih je obelodanil. IV. doba. Od 1. 1828. do današnjega dne. Dela se na zboljšanje in usovršbo učne metode ter na poobčenje pouka. V prejšnji dobi se je bilo že precej gluhonemnic izcinilo, ne samo na Francoskem in Nemškem, kje sta se porodili gluhonemnici materi, ampak tudi pri nas v Avstriji, v Španiji, Italiji, na Ruskem, Belgiji in drugih državah. 31 A kmalu se je pokazalo, da osnovani zavodi nikjer ne zadostujejo, povsod so našli in našteli mnogo več gluhomutcev, kakor so jiIr mogli dotični zavodi sprejeti. Potreba, da se gluhonemi obrazujejo, se je pa vedno bolj in bolj spoznavala. Kaj tedaj ukreniti, da bi ne ostalo toliko gluhonemih brez pouka? Nasvetovalo se je v to mer troje: 1. Vodje gluhonemnic so zahtevali toliko zavodov, da se sprejmejo vanje vsi za uk sposobni in v šolski starosti stoječi gluhomutci. lej trjatvi ustreglo se je na Danskem in v nekaterih malih državah na Nemškem; veče države še pa zdaj nimajo toliko gluhonemnic, da bi se mogli vsi gluhonemi otroci, ki so zdravega duha in za šolo godni, v njih poučevati. 2. Gech, učitelj veronauka na državni gluhonemnici na Dunaju, uvidevši, da je zastonj, zahtevati toliko gluhonemnic, koliko jih je treba, (ker so stroški za nje preveliki) nasvetuje naj bi se duhovniki in učitelji na univerzah in v duhovskih, oziroma učiteljskih seminiščih pripravljali za učitelje gluhomutcev ter oni poučevali gluhoneme, ako jih najdejo tam, kje bodo pozneje služili poleg polnočutnih otrok. Takim učiteljem za vodilo v poučevanju je spisal po¬ sebno knjigo. (Versinnlichte Denk- und Sprachlehre,) a njegov nasvet ni nikjer prodrl. 3. Bavarski šolski svetovalec G rase r (roj. 1766, umrl 1841), kateri pričakuje, da se bo učna metoda za gluhoneme še tako daleč razvila in tako usovršila, da bodo gluhonemi učenci učiteljevo besedo od ust gledali, kakor jo slišijo slušeči, tudi zahteva, naj se gluhonemi otroci vzporedno s polnočutnimi po¬ učujejo in izobražujejo. Gluhonemnice zde se mu nepotrebne. Graser je bil teorotik brez vsake skušnje in ni pomislil, da mora gluhonem otrok se še 1(3 naučiti, da od ust bere in jezik razumeva, dočim je slušeč ne le vajen govo¬ rico poslušati, nego tudi vešč jezik razumevati. Njegova ideja je bilo dete mrtvo porojeno. čech-ov in Graser-jev nasvet sla pa imela, če se tudi nobeden ni izvršil — uresničuje se le, kar so zahtevali vodje gluhonemnic, namreč pomnoženje zavodov, — vendar dobre nasledke glede obrazovanja gluhonemih, ker sta opozorila na duhovniščino in učiteljstvo, ki bi naj sodelovala v izobrazovanju gluhonemih. Posledica temu je bila, da se je jela po bogoslovjih in učiteljskih izobrazovališčih učiti metodika poučevanja gluhonemih. Katera naloga pripada ljudski šoli v obrazovanju gluhomutcev. in kako jo naj izvršuje, o tem bom v drugem delo obširneje govoril. Tudi metoda je v slednji dobi kaj dobro napredovala. Francoski strokov¬ njaki, zlasti Bebian, so uprostili, zboljšali in usovršili teloh ret n i govor.*) Zastopniki Heinicke-jeve metode so delali pred vsem na tesno zvezo učne tvarine z uvedbo v jezik, in na to, da se omeji raba telokretnega sporazumovanja v pouku do skrajne meje. Spoznali so bili namreč, da more samo na tak način postati glubonemu naš jezik edini nositelj njegovih misli, in da dobi gluhonem le tem potom potrebno spretnost v izražanju v glasovnem jeziku. Kako naj se izvršijo njih nasveti, kazali so deloma praktično kot učitelji v zavodih za gluhoneme, deloma pa v pismu. Zategadel se je v četrti dobi slovstvo o obrazo¬ vanju gluhonemih naglo množila. V tej dobi se je vrh tega določil ljudski .*) De 1’ Epeejevi telokreti so bili v mnogih zaznamkih preokorni, premalo naravni. 32 šoli delokrog obrazovanja gluhonemih; pokazal se ji je tudi pot, kako naj reši svojo nalogo. Posebno je bil Hill, ki si je v tem oziru mnogo zaslug pridobil. Gluhonemnice na Avstrijsko-Ogrskem. Leta 1777. je obiskal pozneji vladar Jožef II svojo sestro, kraljico Antoj- neto v Parizu, in si je ogledal pri tej priliki tudi l’Epee-jev zavod. Človeko¬ ljubni starček, njegovo postopanje z gluhonemo mladino, njegov pouk in dobri uspehi poučevanja so se Jožefu tako dopadli, da mu je ponudil, ako se preseli na Dunaj, ter uredi tukaj enak zavod, dostojanstvo avstrijskega kanonika. A 1’Epee mu odgovori: „Veličanstvo, jaz sem že prestar, da bi se selil, a obrnite milost, ki ste jo meni namenili, stvari sami, gluhonemim v prid, zdi so mi vredno, da se knez potegne za gluhoneme". Blagi vladar je dobro umel PEpee-jeve besede. Najprej je njega in nje¬ gov zavod v merodajnih pariških krogih toplo priporočal, ter posredil, da je dobival 1’Epee odsihmal iz državnega zaklada znatno podporo in od fran¬ coskega dvora po milosti kralja Ludovika XVI. 3100 frankov letne priloge. Sklenil pa je tudi na Dunaju vstanoviti enak zavod Naključi se, da je v Pa¬ rizu živeč avstrijan, tedajni učitelj nemškega jezika na kraljevi vojaški šoli, Jožef May, kteri je želel v svoji domovini biti nameščen, prišel k Jožefu II. v avdijenco in ga prosil za službo. Vladar ga milostljivo sprejme, in od tistega dne je dobival plačo kot avstrijski državni služavnik z določbo, da sevPEpee- jevem zavodu izuči za učitelja gluhonemih. Prosnika iz avdijenee spuščajoč je rekel Jožef II.: „Poslal vam še bom tovarša z Dunaja. Upam, da bota oba prav marljiva, da vaju kmalu zopet na Dunaju vidim. Nahaja se vrsta nesrečnih ljudi, za katere se žalibože dolgo ni nihče zmenil, ti so gluhomutci. Kolika zasluga, vzbujati v takih, kateri so zapuščeni od narave in ljudi, vzvišene misli". Ko je prišel Jožef na Dunaj nazaj, obrnil se je do nadškofa Migazzi-ja s prošnjo, naj mu naznani duhovnika, ki bi se hotel pri 1’Epee-ju 'izobra¬ ziti za učitelja gluhonemih. Kardinal nadškof nasvetuje svojega tajnika, dr. Jožefa Stork-a, kateri je tudi kmalu odpotoval v Pariz. Po 8 mesečnem šolanju v pariški gluhonemnici pod vodstvom 1’ Epee-jevim se vrne Stork z May-em leta 1779 na Dunaj, in še v istem letu se je osnoval na Dunaju s posebno odločbo cesarice Marije Terezije odgojevalni in poučevalni zavod za gluhoneme, prva gluhonemnica v Avstriji. Dr. Stork je bil imeno¬ van ravnateljem novi c. kr. gluhonemnici. Kmalu je pričel zavod svoje člo¬ vekoljubno in plodonosno delovanje. Cesarska vlada je razglasila sedaj po celi državi poziv, v katerem vabi duhovnike, da bi prišli na Dunaj, se seznanili z uredbo novega zavoda in na¬ činom poučevanja, ter delali potem v domačem kraju na to, da se osnujejo tudi tam enaki zavodi. Poziv ni ostal brez uspeha. Od vseh strani monarhije so dohajali hospitantje. Vrnivši se v svojo domovino, vspodbujali so domačine na delo za olajšanje žalostne osode gluhonemih, in gluhonemnice so nastajale po raznih kronovinah druga za drugo. Da so se napravljale gluhonemnice, so mnogo pripomogle tudi, Franc Holdheimove ustanove, katere je ustanovil za gluhoneme odgojence cesar Franc iz svoje zakladnice ter jih vsaki deželi ne¬ kaj odločil, Štajerski n. pr, 10. 38 Tukaj naj sledi: Pregled gluhonemnic avstrijsko-ogerskih in nekaj statističnih podatkov o gluhonemih:*) *) Navedene podatke sem vzel deloma iz knjige »Oesterreichisches statistischee Handbuch" z 1. 1882., deloma iz izkaza „Ausweis dev k. k. stat, Central-Comraission in Wieu 1. 1884“. **) Števila v teh dveh oddelkih imajo namen, pokazati, koliko gluhonemih otrok ostane in odraste brez pouka. Ker se pa šolska starost ne prične s 5., nego končanim 8. letom, (pri gluhonemih prav za prav s 7. letom), in ker so tukaj šteti tudi slaboumni 3 34 Kakor kaže ta pregled, je sedaj po avstrijskih deželah (dež. takraj Lite) za- vsema 17 gluhonemnic, v katerih se poučuje čez 1330 dečkov in deklic. Ker se pa nahaja po vseh avstrijskih kronovinah nad 4500 za šolo godnih in za uk sposobnih gluhonemih otrok (premladi in slaboumni so že odračunjeni), ostane in odrase jih brez vse obrazbe okolu 3170!* *) Nekatere kronovine, kakor Krajnska, Dalmacija, Solnograška in Bukovvina še nimajo nobene gluhonemnice; Moravska in Šlezija skupaj eno samo. Zadostujejo pa obstoječi zavodi nikjer, še na Spodnje Av¬ strijskem ne, kjer so razmere za gluhoneme najugodniše. Na Štajerskem bi se morala osnovati še dva zavoda, in sicer eden za Zgornji, drugi za Spodnji Štajer, da bi bilo mogoče vse naše gluhoneme otroke sprejeti. Gluhonemnica za Spodnji Štajer bi imela za nas Slovence še svoj posebni pomen, namreč tega, da bi se gluhonemi otroci slovenskih starišev tukaj slovensko učili. Zdaj se mnogokrat prigodi, da otroci, kateri so se šolali v graški gluhonem¬ nici, kjer je učni jezik nemški, potem, ko se vrnejo domov, ne umejo domačih domači pa njih ne.**) Take prikazni gotovo tudi na Krajnskem niso preredke, ker se domači otroci v nemških gluhonemnicah (dečki v linški) izobražajo. Na Krajnskem ta nedo- statek odpraviti in sploh pomagati gluhonemim, bilo bi pa, menim, ložje kakor v vsaki drugi kronovini, ker razpolaga Kranjnska že z visoko glavnico, ki je namenjena domači gluhonemi deci v obrazbo. Ce bi prevzela dežela plače uči¬ teljskega osobja na deželni zaklad, bi, kakor se meni dozdeva, čez leto dni že lahko imela Kranjska svojo gluhonemnico najmanje za 40 — 50 odgojeneev.***) In koliko je vredno, da se izobrazijo gluhonemi, ve vsakdo, kateri je imel kedaj priložnost primerjati ukega gluhomutea z neukim. Gluhonemega izobraziti se pravi vrniti ga človeški družbi, kateri ga je bila vzela nemila osoda! Tedaj človekoljubje, kateri imate srce za omilovanja vredno gluhonemo deco, in ki ste znabiti odbrani, da govorite odločilno besedo v tej zadevi, po- gluhonemi otroci, katerih je poprek '/s— 'U, se navedena števila znatno znižajo, če od- računiino premlade in slaboumne; vendar pa so še visoka; tako ostane na Štajerskem za uk sposobnih gluhonemih otrok brez obrazbe še vedno okolu 190, na Primorskem okolu 70, na Kranjskem okolu 30. *) V deželah onkraj Lite je nad 2000 v šolski starosti nahajajočih se gluhonemih otrok; v zavodih v Budapesti (židovsk zavod), Vacovu in v Zagrebu jih je skupaj 184 (gluhonemnica v Mitroviču se je še le osnovala), tedaj jih ostane brez uka blizo 1816. **) Ne morem drugače nego da na tem mestu pohvalno pripoznam, da slavno ravna¬ teljstvo graške gluhonemnice pri sprejemu odgojeneev z vso nepristranostjo postopa, ter sprejema učence ravno tako s Spodnje Štajerskega, kakor z drugih delov naše kronovine.- Hvala mu! ***) Glavnica za novo gluhonemnico na Kranjnskem bo kmalu znašala £92.000 gld. Dež. zbor kranjski je vprašanje, ali bi se naj osnoval poseben zavod za gluhoneme v XIV. seji dne 22- jan. 1. 1887. tudi že razpravljal. Pa glavnica so mu je zdela še pre¬ majhna, da hi se mogel z njenimi dohodki vzdržavati poseben zavod s primernim številom odgojeneev. Zato je sklenil, da se gluhonemnica sedaj še ne osnuje, za odgojo gluhoneme dece pa so naj tako-le skrbi: Z enim delom doneskov (drugi se priklopa glavnici) in s Holdheim-ovimi ustanovami se odgojuje v buškem ali kakem drugem zavodu primerno število dečkov (znabiti kakih 6 — 12); za deklice pa se ustanovi tudi z delom doneskov, za obrazbo odločenem, pri šolskih sestrah de Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu 20 prostorov, vsaki po 150 gld. na leto. Dečki se bodo tedaj tudi za naprej po tujih zavodih odgojevali, deklice poleg polnočutnih deklic in ne v posebnem zavodu poučevale. 85 tegnite se za uboge gluhomutce, in pripomozite, da dobe novih zavodov, v ka¬ terih se jim bo blažilo srce, se bodo učili spoznavati dobrotljivega stvarnika, in kateri jim bodo razvezali zavezan jezik! II. del, Gluhonem otrok v hiši svojih starišev pa v do¬ mači šoli. 1. S-plošne opomnje. Kakor uči skustvo, so gluhonemi otroci večinoma revnih, siromašnih sta¬ rišev in takih rodbin, katere prav ne umejo odgajati in odrejati otrok, toliko manje gluhonemih, s katerimi si sploh ne vedo sveta. Kdo naj tukaj priskoči? Učitelj, mislim jaz, naj stariše pouči, kako jim je postopati s svojim gluhone¬ mim revčekom, da bo rasel „na telesu in pameti 2 * * * * * * * * 11 , enako polnočutnemu otroku. Česa pa se naj gluhonem otrok v domači šoli uči? Kdor bi trjal, (kakor je Graser), da se naj gluhonemi otroci poučujejo v ljudski šoli vzporedno s polnočutnimi, in da naj ljudska šola dožene in dovrši njih obrazbo, ta bi od ljudske šole več zahteval, kakor ona premore. Prenizko cenil bi pa na drugi strani tisti njene moči, kateri bi mislil, ljudska šola ne more ničesar storiti za obrazovanje gluhonemih. Ako tedaj ljudske šole z ozirom na njeno sposobnost ne precenimo, pa tudi premalo ne zahtevamo od nje, moremo ji glede obra- zovanja gluhonemih otrok odmeriti to le nalogo: 1. da poučuje stariše gluho¬ nemih otrok, kako je s tako deco doma postopati in jo odgojevati, 2. da pri¬ pravlja tiste gluhoneme otroke, kateri se nahajajo v domačem šolskem okraju, za pozneji redni pouk v gluhonemnici. V tem dvojem obziru lahko ljudska šola obilo koristi gluhonemim revežem in si pridobi obilo zaslug za izrejo in obra¬ zovanje gluhonemih. 2. Gluhonem otrok v hiši svojih starisev. Na duhu in telesu zdravo in normalno razvijajoče se dete začne že v drugem letu govoriti. (Je še v tretjem ali celo početkom četrtega ne govori, tedaj je skoraj gotovo, da je otrok gluh in da ne bo nikdar slišal milega materinega glasu! Premučen je za mater oni trenutek, v katerem se prvokrat zavede: moj otrok je gluh in bo ostal vse žive dni nem! Ako bi tedaj stariši učitelja povprašali po uzroku, zakaj da otrok tako dolgo ne govori, naj se potrudi na starišev dom, da otroka ogleda ter ga po¬ skusi na posluh. In če bi našel na njem, da je gluh, naj polagoma in z vso nežnostjo in prizanesljivostjo odkrije roditeljema otrokov nedostatek in nja hude nasledke. Pouči pa jih še naj, da jim je odslej otroka s tim večjo skrbnostjo 3 * in pozornostjo gojiti in odrejati, ker ga je narava manje obdarila, pridržeč mu sluh in govor, in ker je take otroke sploh težje izrejali. Stariši gluhonemih otrok v izreji svojih revčekov le preradi grešijo ali na to, ali ono stran. Oni svojega gluhonemega otroka ali 1. zapirajo v tesno sobo, da ga varujejo vsakovrstnih nevarnosti zunaj hiše, pa ne pomislijo, da mora otrok med štirimi stenami v zaduhlem zraku na telesu in na duhu zaostati; ali pa mu puste 2. popolno prostost, da leta in se klati okolu, kakor se mu poljubi. Taki otroci se telesno, in v nekaterem obziru tudi duševno (z ozirom na inte- lectuelnost) dobro razvijajo, a poleg tega postanejo divji, neubogljivi in uporni, prepirljivi, jezljivi, maščevalni, kradljivi in Bog si za ve kakšni še. Drugi sta¬ riši spet svojega gluhonemega otroka 3. razvadijo, ker hočejo s tem mu osodo olajšati, da vsem njegovim željam ustrežejo, in ga nikdar ne posvare ali kaznujejo, če še tako kazen za¬ služi. To je nespametno, taki otroci postanejo svojevoljni, nepokorni, prevzetni in ošabni, kujavni in so pravi bič domačim. — Se drugi stariši zopet 4. prestrogo postopajo s svojim gluhonemim revčekom, ker se jeze nad njim zaradi njegovega nedostatka; prikrajšujejo ga v hrani, obleki, zabavi in sploh povsod nasproti svojim zdravim otrokom. Tako postopanje je brez¬ srčno in vzbudi v gluhonemem otroku zavidnost in nevošljivost ter ga stori zelo nesrečnega. Takim napakam v odgojevanju gluhoneme dece lahko šola v okom pride, ako stariše prilično na primeren način pouči. V obče je izrejati gluhoneme otroke doma tako, kako se odgaja zdrava, polnočutna mladež. Tedaj se je tudi pri gluhonemi deci ozirati v odgoji prvič na telo, dru¬ gič na duh, ker tudi glede gluhonemih velja pravilo: Le v zdravem telesu more bivati zdrav duh. Da pa imajo gluhonemi zraven svojih zdravih prirodnih darov še nedo- statke (gluhost in nemost), mora biti njih odgojevanje takšo, da ne odgovarja samo občnim zahtevam dobre odgoje, ampak še mora vrh tega vztrezati po¬ sebnim, na nedostatek merjajočim terjatvam. Najvažniše točke, po katerih se je v domačem odgojevanju gluhonemih otrok ravnati so te-le: 1. V odgojevanju telesa. а) Bolj nego zdravemu, treba je gluhonememu otroku čistega, zdra¬ vega zraka; zato naj pogosto zahaja pod milo nebo. Tu naj se vrti pod nad¬ zorstvom katerega domačih ali sam ali v družbi drugih otrok. Da se mu pluča bolje razvijajo, treba je ga navaditi, da večkrat globoko vsopeva ter p o času izsopeva, istotako, da skuša včasih glase izgovarjati. б) Gluhonem otrok potrebuje svetlega in suhega, sploh zdravega stano¬ vanja, temno in mokrotno upljiva na gluhonemo dete še neugodniše, kakor na zdravo, ker so gluhonemi otroci bolj občutljivi, ter večinoma bolehni. c) Gluhonem otrok naj se skrbno snaži; umivanje telesa s hladno vodo pospešuje in krepi nja zdravje. - 87 d) Hrana gluhonemu otroku bodi priprosta, a zdrava in tečna; dobiva naj jo o pravem času ter v potrebni meri. Dajati mu sladkarij ali ga preobilo pitati, ni zdravo, vrh tega postane ti sladkosnedee, izbirljivec in nezadovoljnež; ali pa si boš odredil nenasitca. Matere kaj rade v tem greše, ker mislijo, da otroku z nespametnim pitanjem osodo olajšajo. e) Oblači naj se gluhonem otrok tako, kakor drugi otroci. Ne dajaj mu boljše obleke, pa tudi ne zahtevaj, da nosi oblačila, katera njegovi slušeči brati ali sestre nočejo več obleči. Med slušečemi otroci in gluhonemim sinkom ali hčerko vlada enaka pravica! /) Navadi gluhonemega otroka, da se bo prav držal, da bo spodobno sedel, ravno stal, ne brusil z nogama, temveč stopal in hodil, kakor drugi. Nauči ga kakor hitro mogoče, da se bo sam umival, česal, oblačil in slačil, da bo vedel, kako je spodobno rabiti žlico, vilice in nož; uči ga sploh rabiti ude. Kakor hitro pa zapaziš pri njem kako napako, na mah mu jo popravi ter dosledno zahtevaj, da jo opusti. g) Varuj gluhonemega otroka vsake nezgode. Pred ysem je treba paziti, da njegovi zdravi čuti in čutila ne trpe škode, zlasti je vsa pozornost obračati na oko; vsega, kar bi le količkaj moglo biti očesu neugodno, mora se gluhonem otrok skrbno ogibati.*) Ker ne sliši, je za gluhonemega marsikedaj in marsikje nevarnost, ko je za slušečega otroka ni. Kako lahko pride gluhonem otrok pod voz, kako lahko se pripeti, da ga pes ugrizne, ker ne sliši nja sumnega glasu. Na take in enake nevarnosti se mora opozoriti, n. pr.: ne hodi sredi po cesti, ampak na strani in ozri se večkrat; ne draži psov in sploh jim ne hodi blizo itd. 2. O odgoji z ozirom na razum. Unanji utiski bude in obrazijo človeški duh; oni so tudi temelj vsemu, kar vemo in znamo; brez unanjih utiskov ostal bi človeški duh prazen. Zategadel je skrbeti, da gluhonem otrok mnogo vidi, tiplje, voha, okuša, ter da prav gleda, tiplje, voha in okuša. Da prav in natančno gleda, treba je, opozarjati ga na obliko, barvo, velikost, dele, število, gibanje, rabo, korist predmetov in na vsakoverstne pri¬ kazni in spremembe v njegovi okolici. Tip naj mu pomaga določiti obliko, dele in število predmetov, pa tudi, ali so gladki ali razkavi, goli ali kosmati, trdi ali mehki, topli ali mrzli, mokri ali suhi, težki ali lehki; bodeči, polski, mastni, rod e itd. Voh naj ga pouči, kaj diši, ali smrdi, ali je brez duha; okus pa, kaj je sladko, grenko, kiselo ali brez okusa. Da obilo vidi in gleda, — in kje je primerno tudi tiplje, — peljejo naj stariši gluhonemega otroka v klet, na podstrešje, v hleve, na skedenj, na dvo¬ rišče, v vrt, na travnik, na pašnik, v gozd, v delalnico, v cerkev itd., ter ga naj tu opozarjajo na razne reči in prikazni. Za vežbanje voha in okusa se bo podala tu marsikaterokrat tudi prilika. Za vsak predmet, za vsak njegov del, za vsako njegovo lastnost, sploh za vsak pojem, naj se da gluhonememu otroku primeren telokret, ali naj si ga sam zmisli, da bo z njim zaznamoval stvari, njih lastnosti itd. *) Kako je oko varovati, ne bom našteval, ker je to obče znano. 88 Gluhonem otrok naj dalje v svrho svojega vsestranskega duševnega raz¬ vijanja zahaja v družbo pridnih, dobro odgojenih polnočutnih otrok, in se naj udeležuje njihovih iger. Že občevanje samo s sodrugi koristi gluhonememu otroku, ker se uči biti med drugimi in z njimi shajati, sploh se sukati in gibati v družbi. Vrh tega dobi od sodrugov marsikatero pobudo. Igre imajo pa še tudi svojo vzgojevalno vrednost. V igri se otrok uči pazati, misliti in se poleg tega kratkočasi in razvedruje; igra pospešuje telesno in duševno blagostanje otroka. Potem se naj gluhonem otrok nauči malih opravil in lahkega dela. Pri delu mora paziti in misliti, delo ga varuje lenovanja in pohajevanja, kar mu mnogo koristi. Stariši, brati ali sestre naj se slednjič z gluhonemim otrokom, zlasti po nedeljah in dolgih zimskih večerih, še posebno bavijo, razkazajoč mu v telo- kretnem govorjenju to ali ono stvar, to ali ono prikazen. Tako „razgovarjanje“ in „pomenkovanje“ zelo spodbuje duševne moči, seveda so le bolj izobraženi ljudje sposobni, se z otrokom na tak način baviti. 3 V odgoji z ozirom na nravnost. Kateri otrok je z ozirom na nravnost dobro odgojen? Tisti, ki se povsod spodobno vede, nič takega ne stori, kar bi se mu moralo zavračati in ničesar ne opusti, kar mu gre storiti. To pa ne pride samo od sebe, na to je treba otroka navajati, tako gluhonemega, kakor slušečega. Katere so navadne napake v odgoji gluhonemih otrok in kaj jim je posledica, tudi glede njihove nravnosti omenil sem že spredaj. Ako hočeš gluhonemega otroka v nravnostnem oziru dobro odgojiti, bodi z njim dober, da ti bo vdan in te ljubil; prevelika strogost mu ogreni srce proti tebi; pri preostrem postopanju z njim ne bo ti odkritosrčen, ne bo te ubogal iz udanosti in ljubezni, ampak, ker se te boji. Zahtevaj od gluhonemega otroka, da na migljaj uboga. Ne trpi nobenega obotavljanja, ako si mu kaj zapovedal. Da bo pa mogel izpolniti, kar si mu naročil, ne tirjaj od njega nikdar kaj takega, čemur ni lahko kos, in kar mu ne moreš dopovedati. Zato vsakokrat prevdari, prej ko mu kaj naložiš: me bo razumel, kaj hočem, in bo mogel to storiti, kaj od njega zahtevam? Pohvali ga (s primernim telokretom), če ti je kaj dobro napravil ali opravil; pa tudi zavrniti ga moraš, če je bil zanikern, če je kaj površno in slabo izvršil. Tako ti bo postal točen in vesten. Ne trpi, da bi se izgovarjal ali celo lagal; zahtevaj od njega vedno resnico. (Izgovor ali malo laž ima gluho¬ nem otrok s prav razumljivim telokretom kar pri roči.) Vcepi gluhonememu otroku, kakor hitro se da, spoštovanje tega, kar je drugih. Da bo kmalu jel razločevati med mojim in tvojim, daj mu skledico, žlico, vilice, nož, nožič, stolec itd., katere naj le on rabi, in ka¬ teri naj bodo njegovi, v razloček od onih, ki so drugih. Gluhonemi otroci namreč le preradi izmikajo. Odgoji gluhonemega otroka k spodobnemu in lepemu vedenju. To do¬ sežeš najbolje, ako mu daješ dober izgled in skrbiš, da ga dobi tudi od drugih. Gluhonem otrok namreč z bistrim očesom opazuje kretanje in vedenje drugih ljudi, in se potem sam giblje in obnaša tako, kakor je videl od drugih. Ge opazuje n. pr. pri drugih, da so snažni na telesu in obleki, da se lepo kretajo, da pozdravljajo in odzdravljajo, da prosijo, če hočejo kaj imeti, da se zahvalijo, če jim kdo kaj da: bodo tudi sami snažni, se bodo lepo kretali, bodo pozdravljali, bodo prosili in se zahvalili. Včasih se privadijo nespodobnih telo- kretnih zaznamkov. Takih ne trpi, namesto njih jim daj spodobne, in navajaj jih, da bodo sramožljivi. Navadi gluhonemega otroka, da se drži reda. Ko zjutraj vstane, naj se kar umije, počeše in obleče; ne pusti neumitega in na pol obloeenega okolu skakati. Pri jedi naj čaka, da drugi prej vzamejo; ne trpi, da bi bil prvi v skledi, ali da bi po jedi brodil in najboljše jemal. Žlico naj drži, nož in vilice rabi, kakor je spodobno. Jej pa naj, kar se mu da, ne da bi si sam jed iz¬ biral. Ko gre zvečer v postelj, naj položi svojo obleko na določeno mesto, ne da bi vrgel kapo ali klobuk v ta, srajco in črevlje pa v drugi kot. Za vsako njegovo reč mu odloči kraj, kje bo imel spravljeno! Daje treba skrbeti otroku za primerno delo, tudi z ozirom na nravnost, mi ni treba po- sobej povdarjati; lenovanje in pohajevanje je začetek vsake hudobije. Omenili mi je še nekaj o kaznovanju gluhonemega otroka. Vsakokrat, prej ko se gluhonem otrok kaznuje, je treba prepričati se, je li vedoma, ali iz lahkomiselnosti, zanikarnosti, lenobe ali hudobije grešil; ali pa, ker ni umel, kaj se je od njega zahtevalo. Kazen sama naj potem pregrehi kmalu sledi, ker bo tedaj narbolj pomagala, pozneje kaznovati bi tudi zato ne bilo dobro, ker bi se otroku ne dalo vsekrat dopovedati, zakaj da je kaznovan. Nikdar pa ne kaznuj v jezi. Bilo bi še tukaj marsičesa opomniti, a kar sem omenil, zdelo se mi je najvažniše. 4. Z ozirom na nabožnost. V domači odgoji gluhonemega otroka k nabožnosti ne gre za to, da se otroku raztolmačijo te ali one verske resnico, nego za to, da se mu vzbude in vnamejo nabožni čuti. Ni toraj naloga domači odgoji, gluhonememu otroku tolmačiti (raztolmačevati), da je en Bog, da so tri božje osebe, da je Kristus za nas trpel, da nas je s svojo smrtjo od¬ rešil, da je naša duša neumrljiva itd.; nego vzbuditi v njem slutnjo, da je neko bitje, katero vse vidi in vse ve, kateremu se priporočamo, katero prosimo, kateremu se zahvaljujemo, od katerega pride vse dobro, kateremu se dobra dejanja ljudi dopadejo, katero hudobna dela sovraži itd. Take nabožne čute pa vzbudiš v njegovem srcu, ako o primerni priliki pred njim hvaležno proti nebo zreš, pred razpelo poklekneš, roke skleneš, pobožno moliš, ga več¬ krat v cerkev pelješ, med viharjem, gromom in bliskom s prstom kviško kažeš. Na takšen način tedaj naj stariši vzrejajo svojega gluhonemega otroka k na¬ božnosti. Ko je otrok goden za uk, (v 7. — 8. letu) naj ne zamude, pošiljati ga v šolo. 40 Gluhonem otrok v domači šoli. 1. Splohije opomnje pa postavne določbe glede obrazovanja gluhonemih. Gluhomutce obrazovati v javnih šolah še ni zapovedano.*) Skrb za nji¬ hovo obrazovanje prepušča se dež. zastopstvom, duhovnim in drugim blago- tvornim društvom. A državnim oblastvoin je tudi na tern, da se gluhonemi izobražajo, dokaz temu so obrazovanja gluhonemih se tieoče določbe v šolskih zakonih in več ministerskih naredeb, ki imajo namen, pospeševati obrazovanje gluhonemih. V zakonu z dne 2. maja 1883, s katerim so se nekatere določbe ustanovljajočega šolskega zakona z dne 14. maja 1869 izpremenile, predpisuje § 29. v konečnem odstavku: „Razen tega (razen že navedenih predmetov) je treba ondi, kje bode prilika k temu, vzrejence (na učiteljskem izobrazovališču) seznaniti z načinom, kako se poučujejo gluhonemi in slepi...“ § 59. istega zakona pa nalaga v drugem odstavku dež. zakonodavstvu: „Takisto (kakor na¬ pravljati šole za polnočutno deco) pristoji tudi deželnemu zakonodavstvu izdati pripravno ukazilo glede ustanovitve za deželo potrebnih šol in odgojilnic otro¬ kom nepolnočutnim (namreč gluhonemim in slepim.) Navedene postavne določbe ne zadevajo ljudske šole (§ 29. posredno), vzel sem jih na to mesto bolj zaradi popolnosti, kakor, da je treba vedeti jih učitelju. Ljudske šole naravnoč pa se tiče ukaz vis. min. za uk in bogočastje z dne 6. julija 1881 št. 6464. Najvažniše točke tega ukaza so te-le: .... „treba je, da se v obče ne- polnočutni otroci nauka v ljudski šoli udeležijo 11 . V poučevanju in odrejanju slepih ali gluhonemih otrok se pa mora na posebne okolnosti gledati in se morajo posebne naloge reševati, tako, da je treba za vsestransko obrazovanje po svoje urejenih zavodov. Število in prostor¬ nosti obstoječih zavodov za slepce in gluhomutce pa ne zadostujejo potrebam, kakor uči to izkustvo. Daši je tudi stanoviten namen, pomnožiti in razširiti te zavode, morejo se urediti v ljudski šoli vsaj za silo take naprave, da dobe vsi za uk sposobni slepi in gluhonemi otroci njim primernega, najpotrebnišega nauka in z njim združene odgoje. Ako se odgojenci na učiteljskem izobrazovališču seznanijo z načinom, kako poučevati slepe in gluhoneme otroke, je s tem prvi pogoj spolnjen, da se mo¬ rejo poučiti slepi in gluhonemi otroci tudi v ljudski šoli deloma s polnočutnimi, deloma v posebnih učnih urah, vsaj v početnih in najpotrebniših naukih in spretnostih; čisto posebno pa, da se more pospeševati njih izreja in da se vspo- sobljajo za vstop tudi v kak višji razred zavodov za slepce in gluhomutce, s čim se doseže ta hasek, da se okrajša čas obrazovanja posamnih odgojencev y teh zavodih, in da more potem več takih otrok uživati dobrote zavodov‘L Kaj zahteva tedaj ta ukaz ? 1. Da se u d el ežu j e j o tudi nepolnočutni (slepi in gluhonemi) otroci naukov v ljudski šoli; *) Šolski zakon z dne 2. maja 1883 določuje glede dolžnosti nepolnočutnih otrok, šolo Obiskavati v § 23: »Dolžnosti hoditi v javno šolo odvezani so časno ali za vselej:" .... otroci, katerim kaka duševna ali težka telesna napaka brani učiti se ali hoditi v šolo . . .“ Gluhonemim „brani učiti se“ (v javni šoli) gluhost in nje posledica nemost; slepim pa „brani v šolo hoditi" slepost. 41 2. da se ponče slepi in gluhonemi otroci v ljudski šoli deloma skupno s polnočutnimi otroci, deloma v posebnih učnih urah v početnih in najpotreb- niših naukov in spretnostih, in da se pospešuje njih odreja; 3. da se vsposobijo za vstop v kak višji razred zavodov za slepce in glubomutce. Je pa li kos ljudska šola tej obširni nalogi? Kar se tiče slepih otrok, jo bode v vseh točkah lahko rešila, ako so učitelji le nekoliko voljni, pomagati nepolnočutnim revčekom. Slepi otrok, jezika vešč, se bo ustmenega poučevanja in petja z istim uspehom vdeleževal, kakor polnočutni otroci. Tudi na pamet računiti in brati vzvišene črke se brez težav nauči. *) Slepi otrok se tedaj v resnici da v ljudski šoli „v početnih in najpotrebniših naukih poučiti ter vsposobiti za vstop v kak višji razred zavodov za slepce 1 '. Mnogo težje pa je rešiti zgoraj označeno nalogo pri gluhonemih, jezika neveščih otrokih. Poučiti je „v početnih in najpotrebniših naukih" in je uspo¬ sobiti, da stopijo v kak višji razred gluhonemnic" bo le tam mogoče, kje je učitelj temeljito poučen v metodiki za poučevanje gluhonemih, in če je poleg tega dovolj požrtovalen. V obče se bo pa treba z manjšimi uspehi zadovoliti. Pa to nič ne de. Ako bi šola ničesar drugega ne premogla, kakor to, da se otrok v šoli odgaja, ter tam pa tu kako pobudo dobi, bil bi zanj že velik ha¬ sek, posebno če bi ne prišel v gluhonemnico. A da se mnogo več doseči in sicer v vsaki šoli, tudi tam, kje ni učiteljev, kateri bi bili poučeni v meto¬ diki za poučevanje gluhonemih. Gluhonemi otroci, kateri so domačo šolo obi¬ skovali in se tu izrejali ter primerno poučevali, hitro in dobro napredu¬ jejo v gluhonemnici; dočim je mnogokrat treba otroke, ki niso bili prej v nobeni šoli, 1 / i do '/ 2 , celo eno leto odgajati ter je za uk pripravljati in os p osah 1 j ati, prej ko se more z njimi pričeti redno poučevanje. Če tedaj gluhonem otrok za uk osposobljen stopi v gluhonemnico, je to toliko, kakor da bi stopil v kak „višji razred", ker se kar lahko začne z njim pouk in mu navadno ni treba razredov ponavljati. Pri njem je loraj prej končano izobra- zovanje v zavodu, (tako, kakor da bi bil stopil v kak višji razred), — in na njegovo mesto lahko pridejo drugi, novi odrejenci. Pa če tudi doma ostane, mu bo to, kar se je učil, — če je bilo še tako malo —, koristilo. Obiskovanje domače šole je gluhonememu otroku tedaj v vsakem obziru koristno. V sledečem bodem poskusil nalogo ljudske šole glede odrejanja in po¬ učevanja gluhonemih otrok v domači šoli na podlagi vis. min. ukaza natanč¬ neje določiti, odbrati učno tvarino ter sestaviti učni načrt. Poleg tega bodem opozarjal na primernih mestih na to, kako reševati nalogo v posamnih točkah. 2. Sprejem otroka v šolo. Za uk sposobni niso vsi gluhonemi otroci. Mnogo (poprek J / 5 —V 3 ) jih je, ki so slaboumni in bebasti. Ge je gluhonem otrok okoren in ne varen v svojem kretanju, če ima zganjeni koleni, če se naprej drži, če mu roki navzdol visita, če opotečno hodi in z nogama brusi, če na pol zija in mu iz ust sline tečejo, če ima debel jezik in debeli ustnici, če sta ustna kota pogreznena, če *) Vzvišene črke si lahko učitelj sam napravi, da jih na debeleji papir nariše in potem izhode, ali z debelejo nitjo posije. 42 daje od sebe nečlenite, neprijetne glase, če ima medle oči in glop pogled, če ga ničesar ne zanima, kar mu pokažeš, ali kar se okolu njega godi: tedaj je gotovo, da je slaboumen, bebast. S takim otrokom se ne da v šoli mnogo opra¬ viti. K večemu, da se nekoliko odgoji, slabih navad odvadi in boljših privadi. Pa tudi to bo možno le tedaj, ako ne moti pouka. Taki otroci se seveda v gluhonemnico ne sprejemajo; za njihovo odgojevanje so posebni zavodi, namreč idijotniee, kakor je n. pr. v Brucku na Štajerskem eden, „Pijev zavod“. Ako je pa gluhonem otrok v svojem kretanju spreten in točen, ako se ravno drži in varno stopa, (če tudi malo z nogama brusi), ako ima žive oči in bister pogled, ako ga vse zanima, kar mu pokažeš in kar se okolu njega godi, ako reči v naslikani podobi spozna, ako se z dobro zaznamujočimi telokreti sporazumeva, ako ve na prste šteti (v 6.—7. letu), ako zna pisalo prejeti ter črte ponarejati: je sposoben za uk. Takega otroka sprejmi brez pomisleka, on te ne bo motil v poučevanju, ti ne bo delal sitnob in bo lepo napredoval. 3. Kako uvesti gluhonemega otroka v Šolsko življenje in kako postopati z njim v Šoli, Novosprejet gluhonem otrok je uvrstiti med prvence. Da ga ima učitelj blizu sebe, odloči mu naj prostor v prednji klopi med dvema pridnima učen¬ cema, katera mu — ako je treba — pri rokovanju tablice, kamenčka itd. po¬ magata in tam pa tu kaj pokažeta. Otroka je varovati, da ga drugi ne dra¬ žijo, kar učitelju ne bo težko, ki ima v šoli dober red. Na pot iz šole domu in od doma v šolo, da se mu, ako ne obiskuje kak stareji brat ali stareja sestra njegova šole, kak napredniši učenec za voditelja in varuha. Ta učenec je h krati tudi tako nekoč posredovatelj med šolo in domom. On starišem po¬ roča, kako se njih gluhonem otimk v šoli vede, česa se uči, kakih učnih pri¬ prav mu je treba itd. če je otrok sprva plah, pusti naj ga učitelj, da upljiva nanj šola; polagoma se bo že privadil novim razmeram; učenci se mu bodo prikupili; postal jim bo prijazen in tudi učitelju se bo bližal. V občevanju z otrokom naj učitelj nikdar ne pozabi, da je otrok gluh in nem in da mnogokrat ne ume, kaj hoče učitelj. Spoznal bo na njegovem obrazu in po njegovih telokretih, ga je li razumel ali ne. Telokretov otrokovih si pa učitelj sprva ne bo vedel vsekrat tolmačiti; on se jih bo moral še le privaditi in se učiti od otroka, da jih razume. Dotlej sporazumeva se naj z njim po drugih otrokih, kateri bodo mnogo prej razumeli malega gluhomutca, ka¬ kor učitelj. Kakor hitro se da, zahtevati je od otroka, da na pogled, na miglaj uboga. Ker vidi, da tudi drugi store, kar učitelj zapove, se on ne bo upiral njegovim poveljem, ako gleda učitelj, da bo razumljiv, da ne bo preveč zahteval, in bo dosledno postopal. Otroških iger v prostem času, telovadbe, izletov itd. udeležuje aaj se tudi gluhonem otrok, da se bolje spozna s svojimi součenci in se uči z njimi ob¬ čevati in se zastopiti. Da tako občevanje ugodno upljiva ne le na nja nrav nost, ampak tudi na razum, mi pač ni treba posebej poudarjati. V otroku naj se oživljajo in jačijo nabožni čuti Bodo se, ako učitelj o pravi priliki (kadar je namreč otrok za to občutljiv) opozori s primernim telo- 43 kretom na stvarnika, na dela, ki so prišla iz njegovih rok, in ako otrok pri molitvi z drugimi roki sklene in proti nebu zre, ako z drugimi učenci vred v cerkev hodi in se tam „pobožno“ vede, kakor oni. Da otrok veselje dobi do šole in uka, je treba, da učitelj pogosto obrne svojo pozornost na njegove naloge in izdelke; pri dobro izvršenih naj ga po¬ hvali s prijaznim obrazom in prikimom, ali pa da ga 2—3krat z roko rahlo na ramo udari, ali ga poboža. Ako obiskujejo stareji brati ali sestre gluhonemega otroka šolo, poučiti jih je, kako naj pomagajo doma svojemu gluhonememu bratcu ali sestrici, ka¬ dar dela svoje naloge; v šoli pa se lahko učenci iz viših oddelkov ali razredov rabijo za „pomožne učitelje 1 *, zlasti tedaj, ako gre gluhonememu učencu kaj utrditi, ali z njim kaj ponavljati. Omeniti mi je še, da v začetku nikakor ni treba, da bi gluhonem otrok ves predpoldan ali ves popoldan sedel v šoli. Oe je sprva V 2 do 1 uro vsaki dan pri pouku, to zadostuje; še le poznej, ko seje šoli že privadil in ko bo ložje najti in dati mu primernega dela, zdaljšati mu je poučni čas. 1 4. Učna tvarina in učni načrt. Rossler tako le misli o poučevanju (oziroma koristi poučevanja) gluhone¬ mega otroka v ljudski šoli in o tvarini okolu katere naj se suče pouk: „Jasno je, da se bo gluhonem otrok, brez da se pouk slušečim prikrajša in brez po¬ sebnih zahtev do učitelja, vzporedno s slušečimi z uspehom udeleževal pouka v pisanju, risanju, v početnem računanju, in deloma tudi v nazornem nauku, in sicer pri vsakem učitelju. Sodelovanje (gluhonemega otroka), pri teh predmetih otroku v obrezoval¬ nem in poučnem obziru mnogo koristi. Ne le, da je ta čas, katerega je v šoli, varovan nevarnosti, lenega pohajevanja in postopanja, privadi se strahu in red¬ nemu delu, n ja razum se krepi, v občevanju s součenci in učiteljem se vekša in širi sposobnost za sporazumevanje, in telokretni jezik se razvija in bogati. V pouku in izvrševanju nalog se uči biti prozorn in se privadi, daje lahko dalje časa obrnen s svojimi močmi na isti predmet, in da je dalje časa pri istem delu. Vežba si tudi oči in roko in s tem, da se uči pisati črke in be¬ sede, da seznani s števili do 10 in več, in da se nauči jih pisati ter z njimi operirati, — s tem se sposobnost za uk pri njem zvekša in otrok se pripravlja za poučevanje v gluhonemnici. Kolik hasek! — Vrh tega lahko učitelj stariše, ker je otroka bolj spoznal, navaja, kako ga je doma odgojevati**. Hill, mnogo izveden strokovnjak, pa v teh le šestih stavkih označi učno tvarino: a) Gluhonem otrok naj se privadi v ljudski šoli šolskemu strahu in redu. b) Vadi naj se v mehaničnem pisanju. c) Nauči se naj risati priprostih likov in zriskov. d) Seznani naj se s števili do 10 in dalje in s številkami v tem števil¬ nem krogu. e) Nauči naj se pisati imena predmetov lastnosti in dejanj. /) Vežba naj se mu glas s tem, da se mu izrabljajo posamni glasi. 44 Oba strokovnjaka hočeta in zahtevata isto. A Hill je bolj določen in jasen. Mi se bomo njegovega reda držali, ker so tudi drugi slični načrti za poučeva¬ nje gluhonemih otrok v ljudski šoli v tem smislu sestavljeni in urejeni. a) Otrok naj se privadi šolskemu strahu in redu. Kakor slušeče, navaditi je gluhonemega otroka, da bo razoglav mirno in spodobno stopil v šolsko sobo, da bo učitelja pozdravil s priklonom, da bo dal klobuk ali kapo na določeno mesto, da bo šel na svoj prostor, da bo ostal na svojem prostoru, da se ne bo med poukom oziral, smejal, se z drugimi pomen¬ koval (telokretno), da sploh ne bo pouka motil, nego pazil ali delal svojo na¬ logo; dalje, da bo z drugimi vred vstal k molitvi, ali, če kdo v šolo pride ali iz šole gre, da bo roko vzdignil ter prosil, ako hoče kaj imeti ali iti na stran, da bo po končanem uku mirno spravil svoje reči, da bo v vrsti in redu šel iz šolske sobe, da se bo po poti lepo vedel, ter se znanim ljudem odkrival itd. Kako je postopati z gluhonemim otrokom, da bo ubogal in brez obotavljanja storil, kar se mu naloži, povedal sem že na drugem mestu. b ) in c) Pisanje in risanje. Vaje v pisanju in risanju imajo uriti roko in oko. Sprva so (vaje v risa¬ nju tudi pozneje) združene te vaje z nazornim naukom. Predmeti, ki se v na¬ zornem nauku pogovorijo, dajo povod in gradivo za pisanje in risanje. Sluše- čemu otroku se pove, gluhonememu pa pokaže, od kod je vzeto, kar se piše ali riše; n. pr. stoječa črta, od stoječe, ležeča od ležeče, poševna od sloneče paličice; zgoraj upognena je narisan bič spodaj upognena krevelj („L“)i zgoraj in spodaj upognena mesarski krevelj (,,