k* I^asa naloga i p r obuj a in napredek naroda! y edinosti in slogi do cilja! namen s ''Mi NARODNI VESTNIK Največji 5ki dvotednik g Zed S ^ državah. a NATIONAL HERALD. The Larg the Unitet i-Weekly in £ of America, g No- 185 . Št. 185. DULUTH, MINN., THURSDAY, DECEMBER 4,1913. — ČETRTEK, 4, DECEMRA 1913. Volume III. — Letnik III. MOZ ZGORI V OGNJU HOTELA V BOSTON trUPLA MRTVIH GROZNO RAZMESARJENA. MNOGO POŠKODOVANIH. DEČEK ZBUDI LJUDI, POSKAČEJO N AGI IZ GOREČE STAVBE. testen, 3. 'decembra. — Sedem dvajset oseb je našlo smrt radi Larja, ki je razsajal po zgornjih _Arcadia hotela na rano zjutraj. Mnogo I nadstrupjili 1 ^.ith End, '“lili,! j e telesno poškodovanih, ker 1 -točili skozi okria gorečega ho- -.1* r7_d -!/-» ,Kil if diVrv nr J ’ n a]Ve?M '■ Zli Hi v »m bodj H Sg Neki Šved je bil tako previ¬ den! da seje | f 1 "’"™ je ’ kočil s petega nadstropja rje' padel na cesto nepoškodo - “j. Jlnogo jih je skočilo v rešil- je mreže. Skoro vsa trupla so grozno raz - jnrcvarjena in ožgana, in jih je nemogoče spoznati. Vse žrtve so ffl0 žje delavskega sloja. Žrtve so g e v jete v malih' celicah in si „jso mogle pomagati. Ko so bili ibujeni so bile stopnice v ognju, in v divjem strahu so možje be- jgli k rešilni lestvi zadaj na hiši. Vsi možje bili so le v nočni oble - ti. Gasilci in policija sta jih mno - p rešila. Nekateri so se rešili, ker p skočili na sosedne strehe čez pet čevljev široko stezo . Škoda maša le $25,000. 1 Ogenj se je navidezno pričel v pritličju, kjer so bile trgovine. Pia in se je kmalu pokazal skozi stre¬ ho. V poslopju je bilo 178 stano - valcev, in neki delček, ki raznaša časnike, je opazil požar. Alarmi - ral je takoj policijo in potem je s krikom zbudil speče. Zgornje nadstropje je' bilo veli¬ ka soba, polna malih postelj. Na četrtem nadstropju je bilo 30 maj¬ hnih celic, vsaka 'Z dvema majhni¬ ma posteljema. Ti dve nadstropji ste bili polni brezposelnih mož. Ko so došli gasilci na lice mesta je ogenj švigal 25 čevljev visoko in rešilna lestva in okna so bila polna na pomoč kričečega člove - štva. Gasilci so razprostirali rešil¬ ne nAreže, in več se jih je s sko - kom v mreže rešilo. Nekaj so jih spravili gasilci na ravno po lest - vah, vendar vročina je pritiskala bolj in bolj in z vsakega okna se je pokazal plamen, in vsaka reši¬ tev vjetih mož je bila izključena in zgorelo in vbilo s skokom na cesto se je sedemindvajset mož. Na lice nesreče prišla je komisi¬ ja. Kakor povsod, tako pa tudi tu¬ kaj ne bo obsojen isti, ki je kriv v.mora. sedemindvajsetih delavcev in to je današnji družabni red in men je plezal po lesenih stopnicah | njega uprava a. MINN. ŽIVINOZDRAVNIK OBDOLŽEN UMORA ZDRAVNICE. § 500.1 ierazd# •iava svo|e sc' pia ačulel 00 Shetbeyville, Ind., 2. decembra. William B. Craig, vodja “In - 'lana Veterenary college”( živi - knozdravnišike šole države, Indiana v Indianapolis, Ind, je tukaj na »tožni klopi, obdolžen umora Dr dene Knalbe, ki se je dogodil 23. oktobra 1911. Vse zdravnice v Indiani in dija- dnje zdravilstva so nabrale svo - » $2500. in so najele zasebne kjae vohune, ki so obesili umor Gospodične Knabe ' na glavo Dr. «d?'a, in kot somorilca so ob - ®lžili pogrebnika Alonzo A, Rags ■ e u Indianapolisa, j. Gospodična Helena Eliza Knabe j* prišla v Amerik meseca noivem- E.1896 iz ‘Prusije kot navadno (Tr ' n v 15 letih dela po ku - in učenja po šolah je po - :**** tega dekleta zdravnica v Indianapolis. • oktobra 1911 je bila najdena omenita zdravnica mrtva v om stanovanju — njen vrat Prerezan do Šinka. Sledu o en m bilo. Prejšnji večer je pr. Knalbe svoji pomočnici rim MePherson, da naj vza- y Jutra j grede v urad par čev- Za _ njo v neki trgovini, kate- * 2e Obrala. Ko je Miss Mc- rav° n v urad ni našla >oe Knalbe, zato je šla v nje nico. Tu je našla grozni pri Ki t ' a ' rbu Postelje je ležalo na I 'P 0 zdravnice Knabe, njen 0 : rerezan > njeni bedri krvavi, v r' se l a pri zglav- J| v kovinske 'droge niždol. prepirih med zdravnico Knabe in Dr. Craiigom, ki je bil lepi Škot, in v katerega je Mia gespodimia Knalbe lfitfčno zaljubljena, J €r«r_ ji je pa 'postal nezvest. Dr. Craig je udovec in je oče 15 letne hčerke. Policija je mne¬ nja, da si je zdravnica Knabe saima prerezala vrat; vendar je ču- no, da bi si kupila prejšnji večer nove čevlje, če je mislila na samo mor. Dr. Craig je vposlil najbo - ljše odvetnike. VOZNIKI IN ŠOFERJI NA STAVKI V INDIANAPOLIS. župan Shank odstopi. Neger vstre ljen v izgredu, ženstvo zoper neunijce. Milica pomaga kapita¬ listom v Coloradi kršiti posta¬ vo. Položaj na Michigan zadovo¬ ljiv. Indianapolis, Ind., 3. decembra. Župan mesta Indianapolis, Samuel Levvis Shank, je odstopil, ker so ga trgovci in podjetniki hoteli ovaditi, zato ker je bil naklonjen organiziranemu delavstvu. Shanku 'se ni posrečilo ustaviti stavko voz¬ nikov in šoferjev potom arhitraei- je in zato je odstopil, ker bi bil sicer obtožen neizpolnitve dolžno¬ sti. V Indianapolis so'zastavkali voz niki in šoferji in ‘zahtevajo višjo plačo. Takoj po ktavki so se priče¬ li izgredi, in ženstvo je bilo prvo ki je nastopilo zoper neunijske voznike in šoferje. Ženske so vlek¬ le z 'vozov voznike in pojavilo se je več izgredov. Novi župan Wallace je delavstvu nasproten, in pomno - žil je policijo za 500 mož, ki so se rekrutirali iz .trgovcev in podjetni kov, da pomagajo skebom. V ura¬ dih 'delodajalcev je polno pušk in kapitalisti so pripravljeni najeti skebe, da bi streljali, če treba, na unijske stavkarje. Župan ima v slu žbi voznike, in dal je policiji ukaz da naj razbije s kolči glave stav- fcarjem. V izgredu na Indiana in Camp¬ bell Avenue je bil vstreljen en Zamorec,‘trije so bili pa ranjeni. Streljalo je na gnečo ljudi šest policajev, ki so se peljali v vozu, katerega so hoteli ljudje ustaviti. Dne 3. decembra so predložili linijski, uradniki delo d|Jalcepi pi : ZVEZANO DEKLE FOLOŽENO NA ŽELEZNICO. Grand Ilaven, Midi., Ilazel Pai¬ ne, 17 letno dekle, je bilo najdeno zadnjo noč z zvezanima nogama In rokama na Grand Trunk želez- ničnern tiru nekaj milj vzhodno od tukaj. Bila je v nesvesti. Luč ‘lokomotive jo je pokazala nekemu farmerju, ki je šel po železnici. ■Potegnil jo je iz tračnic ravno predno je vlak pridirjali' Oblasti so našle, da je bilo 'de¬ kle operirano ker je bilo v mate¬ rinskem stanu in sumijo, da jo je njen ljubimec položil na želez¬ nico. sano pogodbo, da hi jo naj podpi šali za deset dni, v fcojem času bi se stavka skušala poravnati. Do seglo se pa ni ničesar in stanje stavke je isto, kot je bilo prvi dan. Uradniki .unije so brzojavili se¬ natorju Kern, da naj bi kongres preiskal razmere voznikov in šo¬ ferjev v Indianapolis. Walsen'burg, Colo., 3. decembra. Industrijski ognjenik še vedno deluje v južnem ‘delu države Colo- rado. Premogavski baroni se prav rtič ne ozirajo na državne posta¬ ve, in pri kršenju zakonov poma¬ ga jim še milica. Ko je prišla milica v stavkarski okraj je obljubil guverner Am- mons da ne bo pustil uvažati stav- kolomcev, sedaj pa protežira mi¬ lica skebe, katere uvažajo kom- panije in jih spremlja v premo - gavnike. Milica je in ostane milica pov¬ sod. Pokazalo se je v West Vir¬ giniji, v Michigan, v Ooloredo, vse povsod, kjer se je delavstvo uprlo krutim zasužnjevaleem, da se je vporalbljala milica za kori¬ sti ‘kapitalistov. Upor v Coloradi ni nič drugačen kot je bil delav - ski upor kjerkoli drugje; sino¬ vi in hčere delavstva so žrtve brez srčnih hijen, katere podpira v njih grozovladi posvetna in duhovska gosposka. Večina stavkarjev v Coloradi se drži dobro, le nekaj je postalo ne¬ zvestih svojemu rezredu in svo - jim tovarišem in so šli kompani - jam na pomoč. Vrhu tega skušajo kompanije naloviti delavce tudi po mestih, a imajo le malo uspeha. Denver Colo., 3. decembra. — Stavkarji v južni Coloradi so po - toni splošnega glasovanja zavrgli predlog guvernerja Ammons za poravnanje stavke. Calumet, Midi., 4. decembra. — Stališče stavke na Michigan je ta¬ ko povoljno, da je zmaga linijskih delavcev vsaki dan bližja. Stavkar ji se trdno držijo, zato ker vedo, da jim je nasprotna posvetna in ■duhovska oblast, in da ste edini sredstvi za dosego zbojšanja de - lavskega položaja dpbra organiza¬ cija in volilni gMki Stavkarji so ^..težkn...bt)xbo, dosc^r' ««j nižjo./pla¬ čo $3. — za osemurno delo. Te unijske zmage so sicer deležni se¬ daj skebi, vendar ,če so ti skebi možje, šli 'bodo iz dela, in kompa¬ ni ja se mora podati vsem unij - skim zahtevam. Vi delavci, ki pa niste na stavki, posnemajte tova¬ riše na Chishohnu in Aurora, Minn., ki so tako požrtvovalni za svoje ‘brate na Michigan, da so jim pomagali že z blizu $500. — ZA STAVKARJE NA MICHIGAN. Izkazano in odposlano do 1. de¬ cembra $154.70. Prispevek dru - štva Srce Jezusa št. 2, J. S. K. J. poslano po tajniku, Anton Knap $18.65 'Prispevek društva sv. Jožefa, J. S. K. J., poslano po A. Mahne $6.50 skupaj $179.85. SMODNIK NAPRAVI SOVRAŽNIKE ZASPANE. Dresden, Saksonsko, 3. decem ¬ bra. —• Saksonsko vojno minister- stvo preskuša novo iznajden smod nik, ki povzroči spanje. Ena sa¬ ma 'bomba je prisilila več sto vo¬ jakov v spanje, ki je trajalo se - dem do osem nr. Smodnik je izna¬ šla gospodična Ida Boehm in Nemčija bo skušala uvesti novo iznajdbo. HUERTOVA MOČ RAZDITA V NEVERNI MEKSIKI OLJARSKE KOMPANIJE ODPOVEDALE GONILNO MOČ ZA ŽELEZNICO. SEDEM ZVEZNIH GENERALOV BEŽI. USTAŠI NA POTI V MESTO CHIHUAHUA. HUERTA TRDOVRATEN. TATOVI VKRADEJO PISMA Z VLAKA. Brieg, Nemčija 26. novembra.— Zadnjo noč so vkradli tatovi z vla¬ ka vsa priporočena pisma. Eden tatov je dal signal, da naj vlak vstavi, in ko so železničarji iskali kaj je vzrok, da so dobili znak ‘za ustaviti, so tatovi šli v poštni voz in so odnesli poštne vreče brez, da bi jih kedo opazil. SUFRAGETKE V WASHINGTON. 'Washington, 3. decembra. — V Wašiiihgtoii se~Vrši konvencija sufragetk Združenih Držav, in več kot 1000 sufragetk je marširalo pred ‘kapito‘1, ter so zahtevale, da se ustanovi v kongresu stalni od - bor, (ki se bo bavi'1 z vprašanjem ženske volilne pravice za vso re - publiko. Juarez, Meksika, 3. decembra. Zvezna vojska Meksike se je vma- knila iz severnega dela republike in vstaši so zasedli več krajev brez vsacega boja. Vstaški gene - ral Fracisco Villa je zasedel tudi mesto Chihuahua, ki je bila glav¬ na postojanka Huertovih vojakov med Juarezom in mestom Meksi¬ ka, kjer vlada trdovratni Huerta. Pet tisoč vStafšev je na poti pro - ti mestu Chihuahua, in ko se pri¬ klopijo generalu Villa, ustanovil bo vstaško vlado v mestu Chihua¬ hua. V mestu Juarez je ostalo 1700 vstaševj lda držijo to važuS posto¬ janko na meji Združenih Držav; ostali vstaši, 5000 oboroženih mož, se je pa odpeljalo na štirih vlakih proti mestu Chihuahua. Vstaški general Villa pričakuje da se mu pridružijo tudi vstaši iz dražave Sonora, pod povelj - stvom vodje ustaje, generala Ca - rauza, in da bodo vsi vstaši skup¬ no operirali proti jugu, ter ‘bodo skušali skupno zavzeti Huertovo postojanko v mestu Hacatecas. Namen vstaškega generala Villa je vrči se s svojo glavno močjo na mesto Meksiko, in prepustiti manjše Huertove posadke lokal - nim v st a šk im tolpam. Ustaškim četam se je vmaknilo šest IJuertoviiL generalov s svoji- taaQ ? D ' , Ve ® er se je Slišal krik Van i« zdravnice Knabe, in J e odšel uanja. drai g in Dr ,lla jako nek mož u Potem ” a fiov Helena Knabe Mtimna. prijatelja, in Ja 'bo Skušal doka- ^ l e hotel Dr. Craig izne- il j, l nice Knalbe, kateri je ob Jbil ■ 011, ker se J e pozneje a r j n U L zar ?oil z gospodično lic- oonng Avon, Ind. )/ " bod ° priče, ki so vide- la 'g-a priti osodepolni ibe ■ Stanovan ja gospodične ij) 11 kraa g je isti večer spre- ij ° ^eko na jako sumljivi Priče 'bodo izpovedale o SKORAJ ZDRAVI. Vi prav gotovo poznate veliko ljudi, ki izgledajo popolnoma zdra vi, 'dasiravno so samo skoro zdra¬ vi. Oni se ne počutijo kakor se bi morali in kakor so se enkrat po čutili. Oni nimajo tistega apetita kakor so ga enkrat imeli, se hitro utrudijo in niso več tako veseli kakor so enkrat bili. Vse kar ra¬ bijo je to, da izčistijo svoje telo, ne da bi ga oslabili. Takoj bi mo¬ rali rabiti Trinerjevo ameriško ■zdravilno grenko vino, ki bo na¬ pravilo prebavne organe čiste in močne. Za bolezni v želodcu, jc trah in drobovju, kjer je zguba apetita in zaprtje glavni pojav ima to zdravilo jako dober učinek. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1,339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Otrpli členi in mišice rabijo drgnjenja s Trinerjevim Linimen- tom. Vaš lekarnar ga bo za vas naročil. (Advertisement.) Kdor išče naide- tudi v Meksiki. mi vojaštvom, prepustili so usta - šem tudi važno pomorsko luko Guaymas, in to so znaki, da se je začela Iluertova vlada zruševati. Poleg teh porazov za Huertovo vojsko, so pa kmpanije, ki imajo v rokah petrolejske vrelce, odpo - vedale zalagati nadalje Huertove vlake s petrolejem. Petrolej je go¬ nilna moč večine meksikanskih vlakov, in brez te moči je Huerto¬ vo stališče jako otežkočen. Mesto Meksika, 3. decembra. — Poslanica predsednika Wilson, ka tero je čital kongres, ni spravila Huerta j a iz ravnotežja, sploh ni pričakoval naklonjenosti od Združenih Držav. Huerta se je izrazil, da nima namena, odnehati in da se bo bojeval, če bo živ, če¬ tudi traja boj leta. Denar ima na videz še na razpolago, in kar se tiče petroleja, dobiva ga iz Zdru - Ženih Držav, 'četudi je domač pe¬ trolej njemu odvzet. Huertov pre¬ stol je na bomlbi, ki se zamore vsak čas razleteti, vzlic temu se ne vmakne ‘ž njega. Wasliington, 3. decembra. Ame¬ riška vlada pričakuje, da se bo moč Iluertaja kmalu zrušila, 'ker dobivajo vstaši vedno večjo pre - moč, in ker primanjkuje Huerto- vi vladi baje denarja, da bi pla - ceval svojo vojsko. RAZBIJE OKNO KER JE LAČEN. St. Louis, Mo., 29. novembra. — William Baumann iz Mihvaukee 65 let star, 'lačen, truden, in mo - ker do kože vsled vednega dežev¬ ja, je pogledal zadnjo noč škozi okno v jedilnico necega finega ho¬ tela. Videl je imenitno gostijo ve¬ selih, lepo oblečenih dobro reje - nih ljudi. Razlika položaja med njim in temi gosti ga je tako raz¬ burila, da je pograbil opeko na bližnjem kupu in jo zalučal v šipo okna. Godba v hotelu je za trenotek prnehala. Policaji so skočili nanj kot psi na mačko, a Baumann se ni zmenil — kajti policaji so po¬ menili zanj ječo in v ječi je bila zajn hrana in podstrešje. Njega so odpeljali, v hotelu se je pa na¬ daljevalo razkošje. Na policijski postaji je bil vr - žen v ječo, ker je povedal, da je bil lačen in je živel že dva dni ob vodi in žvečil je konce cigar, ki jih je našel na cesti. Poleg je¬ če dobil je pa vsaj tudi jed in zavetišče. Take so razmere v 1 ej civilizira¬ ni človeški družbi, katero nekate re tako visoko slavijo. VERE SE ZDRUŽIJO ZOPER KONFUZIJANIZEM Peking, 28. novembra. — V Pe¬ king na Kitajskem so se združili duhovni mohamedanstva, Taoiz - ma, Budizma, protestantizma in rimskega katolicizma zoper na - men vpeljati na Kitajskem Konfu zijanizem kot državno vero. V konstituciji, katero je sprejel kitajski parlament ni pripoznana nobena vera kot državna, vendar je več pripadnikov konfuzijaniske vere delovalo pri predsedniku na to, da bi dobila ta vera državno moč. Kristjanski misijonarji so neza¬ dovoljeni z mandatom predsednika Yuan Ši Kai, ker v njemu hvali Konfuzijonizem, kot enega boljših ukov. naj - RAZSTRELIJO BLAGAJNO ODNESEJO $200. — Rochester, Minn., 21. novembra. Vlomilci so razstrelili po noči bla¬ gajno na Chicago Great Western kolodvoru, ki je^sredi mesta, in so odnesli $200. — v gotovini. Moč razstrelb^ je poškodovala notrino stavbe in je vrgla eno steno ven. O vlomilcih ni nobenega sledu. DVA VLAKA OROPANA V BELGIJI. Verviers, Belgija, 2. decembra. Tatovi so ukradli zadnjo noč za - voj iz poštnega voza ekspresnega ■vlaka, ki vozi med Bruseljem in Kolonijo. V zavoju je bilo za $87,000. — nemških 'bankovcev. Tatovi so vlomili v blagajno. Tatovi so okradli tudi drugi vlak, ki je dospel v Bruselj eno uro pozneje. Odnesli so več zavo¬ jev dragocenih stvari. O tatovih ni sluha ne duha. Po naklonjenosti STOLI IN GODBA PREPOVEDANI V SALUNIH St. Louis, Mo., 26. novpmibra. — Po celi St. Louis eounty v državi Missouri je prepovedano imeti po salunih godbo, stole in igralne mi¬ ze. Komisar Fine je ukrepi! to pre poved. NEZAUPLilVOST DELAVCA ZAKRIVI ZGUBO. Spokane, Wash., 28. novembra. Delavec John Farn je rajše skri¬ val svoje prihranke v razpoko v 9kalo, kot bi jih zaupal banki. Skril je v skalo $2990. — in je šel za delom v Montano. Po preteku pol leta se je vrnil v Spokane, da 'bi vložil zopetne prihranke, a skal ni bilo več, ker si jih razstre¬ lili in odpeljali. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI ZAVETIŠČA V AMERIKI. A? DULUTH. _y tonil je v jezeru Howard C. Kedall, 66 let star. Padel je po stopnjicah in zdrknil je 'V vodo. Trupla niso našli in najbrže ga je voda potegnila v jezero. — Zadnjo nedeljo in prihodnjo nedeljo obhajajo Poljaki obletni¬ co upora zoper Rusijo, katera se je vršila v letu 1830 do 31. _ St. Louis county je izdala letos dosihmal $56,000. — za svo" je uboge in izdatfcki bodo preše - gali v proračun i postavljeno svo- to za okoli $5000. — _ Plovba z pristanišča v Du - lnth je za letos uradno prenehala. Zadnji dan je odpljulo dva in dvajset parnikov z 11,000,000 bu - šlo v žita. Z vožnjo se ho pa še nadaljevalo kaik teden, četudi je uradno plovba zaključena, ker je vreme ves čas spomladansko in ni še videti nikjer ledu. Rude se je odposlalo po jezeru več kot ka¬ terokoli drugo leto. AURORA. — Jugoslovanski Socijalistični klub št. 14 n'a Aurori, Minn., je poslal naravnost v Denver, Colo., za stavkarje na Michigan $30. — Nabirali so rojaki Prank L. Sherjak, Frank Serjafc in John Primc. Prispevali so po $1. — Martin Kapsh, John B. Mikulič, Pred Sile; po 55 centov, Frank Turk; po 50 centov, Frank Virant Jack Šerjalk, Tony Čibin, John Primc, Agnes Jerič, Jack Snoj, Vincenc Leisar, Anton Dolinšek, John Žlindar, Prank Šušteršič, John Matič, Jack Drašler, Joe Drašler, Joe Vesel, Prank Anselc, Ignac Kovač, John Oralen, Prank Bartol, Mike Topolko, Joe Kozi - na, Mrs. Ana Kovač, Prank Skul, Prank Oražen; po 40 centov, Prank Mikulič; po 35 centov, John Žagar; po 30 centov; Prank Šer - jak; po 25 centov, Mrs. Franca Mikulič, Prank Jeršin, John Pleč¬ nik, Viktor Petelin, Joe Morac, Prank L. Šerjak, John Klun, An* ton Lučane, Joe Kern, Anton Gre¬ benc, Louis Bavdek, Mrs Agnes Bavdek, John Brdajs, Anton Jel¬ nikar, Joe Koplenfc, Anton Kalan, Louis Hočevar, Prank Bernik, Prank A. Turk, Anton Marinšek, Andrew Zaic, Louis Perušek, Joe Levstik, Joe Petek, Prank Petek, Louis Mihelič, Anton Petrič, Joe Škarl, Polde Steblaj, Matt Steblaj Frank Mihelič, John Boben, Joe Boben, Anton Mihelič, Prank Ca- zin, John Petrič, Leopold Perušek, Peter Prijatelj, Joe Debelak, Lo - uis Perušek, Joe Prijatelj, John Roblek, Frank Glavan, Albert Ža- jer, John Perušek, Prank Levstik, Louis Novak, John Žumer, Prank Veršek, Elija Smo,lič, John Zaic, John Sever, Anton Tomšič, Joe B. Krašouc, John Peternel, Prank Vidic; po 20 centov, Prank Hitti, John Zelnik; -po 10 centov Andrew Vrbič, Jack Mihelič. ELY. —- Prosim priobčite darovalce za Slovenski Čitalnišfci Dom. Da - rovali so sledeči: L. Ferkol $5. — J. Teran $5. — 'John Kočevar $2. —, John Težak $2. —, društvo sv Cirila in Meto - da $9.70, Prank M. Delač $2. —, George L. Brozieh $10, — in lepo omaro za knjige, društvo Sokol št. 20 S. N. P. J. $25 — društvo Jutranja Zora št. 108 S. N. P. J. $10. —, društvo 'Srce jezusovo št, 2 J. S. K. J. $20. —, društvo Ru - dar št, 54’S. S, P, Z, $5. — dru¬ štvo št. 20 S. A. B. T, D. $5, — društvo sv. Lovrenca $7,20, Samo¬ stojno društvo sv. Barbare$15. — društvo sv. Jožefa K. S. K. J, $5. društvo sv. Antona K, S. K. J. $5. društvo 'Slovenec J, S, K, J, $6. — društvo Katoliški Borštnarji $9.10 Joe Leben $2. —, John Seliškar $2. —, Justin Zajc $5. —, Marko Zoreti« $2. —, Slogar Bratje $2. John Grahek $1. —. John Govže $3. —, Joe Skala $1. —, Peter Bezek $2. — , Koval & Son $2. —, Agnič Bratje $2. — Jakob Pre¬ šern 50c, A. Blumenson $1. —, Joe Švajgar 50 c, Philip Resen ? ihlum $2. — , L. Gordon 50c, Šte¬ fan Malnarič $2. — Joe Um,ek $2. — , Ivan Pajk trgovec z zlat - nino in zastavami Conemaugh Pa, $5. — , Matija Pogorelc trgovec z zlatnino $5. — , Jakob Škerjanc trgovec z zlatnino dal lepo sten - sko uro, J. Boljka 50c, John Se¬ liškar nabral na shodu $ 3.10, od članov $6.65, Poklonjeno od Slo - venskega Doma nabrana svota $92. —, Blagajna slovenske čital¬ nice $95.05, Skupaj do danes 398. Iskrena hvala vsem darovalcem in rodoljubom. Čitalniški dom je dogotovljen. Kar se potrebuje sedaj je oprava, stole in mize, in zato prosimo cen¬ jene rojake pomoči za to narodno delo. Imena cenjenih darovalcev priobčili bomo v listu. Vabimo vše cenjene Slovence in Slovenke in tudi druge, da si ogledajo naš ma¬ li čitalniški 'dom, katerega smo s trudom skup spravili. Vabimo pa tudi vse rojake in rojakinje, da j pristopijo kot člani k čitalnici. Pristopnina znaša le 50c, mesečni prispevek pa 25c,. V čitalnici bo - do vsi slovenski časniki; knjige bo pa čitalnica izposoj evala na dom. Po pričitanju jih bo treba vrniti in izposodijo se zopet dru - ge. Čitalnica je odprta ves dan do 9 ure zvečer. Knjige je vračati ali izposojevati v nedeljah ob 10 do 12 ure dopoldne. Isti, ki strašijo stran od čitalni¬ ce, so zlobneži, ker delujejo zoper napredek naroda. Noben čitalničar nima drugih obveznosti kot plača- čati pristopnino in udnino; iztopi pa vsak lahko Ikedar hoče. čital¬ nični Dom je dogotovljen, in tudi do malega vse plačano in zato va¬ bimo uljudno vse rojake in roja¬ kinje da se poslužijo 'knjig. Pozdrav vsem rojakom in roja - kinjarti, lohn Teran. EVELETH. — Vtonil je tukaj pri nas pri - ljubljeni naš pismonoša na zahval ni dan. Omenjeni je šel na lov z nekim tovarišem čez jezero po le¬ du. Led se je vdrl in mož je šel v globočino. Bil je 23 let star. Druga nesreča se je pripetila neki družini, ker ji je poginila dobro znana mula. Dokler je bila dobra je morala služiti piri kom- paniji in voziti kare, ko je bila pa izrabljena so jo dali družini, 'kjer je trpela dokler ni poginila Talko je pri kompanijah; ko žival ali človek opeša — pa stran ž njim. CHISHOLM. — Za brate v gornjem delu dr * žave Michigan, ki so v borbi zoper krivično tlačenje delavstva in za večje pravice je ponosno nabiral Jugoslovanski socijalistični klub, št. 22, na Chisbolm, Minn., ter je nabral dne 23. novembra svoto $138.78, katere se je odposlalo na glavnega blagajnika W. P. of M., Ernest Mills-a v Denver, Colo. Darovali so sledeči po $10. — Stevo Gervaiz. ipo $2.— Jakob Bastan, Lovro Pasikvan; po $1. — Iso Penjovich, Prank Žlebnik, To¬ ne Hren, Joseph Ulle, John Cham pa, Anton Klun, Charles Pafcish Pranlk Ohampa, Prank Hren, Mile Kovaeevich, John Krpan, John Champa, Steve Praprotnik, Prank Medved, Ilija Butkovich, Joseph Jakše, Martin Jakopich, Dragu - tin Herljevich, Matt Kraus. Po 50c: Iso Semuik Nisfc Bo - rieh, Mile Perdan, Mike Krznarič, Mile Sebalj, Luka Bieanich, Math Paver, Stevo Bieanich, Riste Va- recak, Simo Vidovoch, Ilija Pia - vonja, Savo Marieh, Math Gervol, Dane Rukavina, Ivan Rukavina, Tone Jurkovick Ado Rubisa, Mi lan Jivnevich, Ane Vranesli, Nick Bulkvieh, Mile Maljkovich, Mihar 10 Vranesli, Dane Bukvich, Miha- ilo Platiša, Stojan, Maljkovich, Mile Toimieh, Milka Misieh, Dane Bukvich, Geo Bozanich, Rade Bozanich, M. Sebalj, Andro Bra- •jae, Panijan, Toni Oblak, Samec, Joe Epich, Math Kinkela, Ivan Bacich, Joe Muvrin, John Tra¬ ta^ - , Anton Repeš, Jakob Zgonk, Frank Oblak, Anton Škrjanc, Ma¬ rija Gande, John Petek, Johana Zobec, Toni Pogorele, Joe Grsich, Joe Pluth, Joe Tičar, John Arko, Joseph Konc, Alojz Spehek, Mrs! J. Cvar, John Smole, Prank Pucelj lom Plos, Louis Volk, Prank Gre- gorich, Jožef Champa, John No - valk, Luka Selišnik, Jo. Jeimac, Joe Kaline. John Ruparcieh, Frank Gačnik, Charles Zgonc, Lu dvig Kordish, Pr. Bomhich, Prank Kosmerl, John Lovšin, Joe Lovšin, Pr. Lovcnik, Petar Rada - kovich, John Pahula, Prank Je- retich. Po 35c: Jakob Drobnich, po 30c: Janez Baraga, po 25c: Ste- van Knezevich, Tone Znidarsich, Andro Roinik, Prank Gomensek, Pr. Bošnjak, John Rihar, Mike Kopač, Pr. Rihar, Joe Oblak, Mi¬ ke Ticak, Jakov Mlakar, Prank Mlakar, Ignac Dolinšek, Prank Krapenc, Joseph Panian, Stevo Hajdukovieh, Joe Hren, Prank Gouže, Anton Lovšin, Joe Koshak, John Šega, Andro Valentich, An¬ dro Ekor, Joe Gazvoda, Prank Bavec, Andro Modrich, John Bauc Prank Mihelich, Vase Varecak, John Vesel, Anton Baraga, John Nosan, Peter Ozanich, Ivan To - mae, Juro Tomac, Matija Marin - cel, Joe Ozanich, John Kočevar, Toni Stopar, Toni Šulber, Joe Bo" zich, John Dolinar, Gregor Pan - čur, John,- -Mistik, Prank Drap, Stupica, Prank Kromar, Dominik Sronso, Marko Vukovich, Prank First, John Gornik, Alojz Kmet, Joseph 'Osterbuch, Frank Gorše, Frank Sterle, John Snidarsich, Aloiz Strmole, Gregor Pečovnik, Joseph Oblak, Anton Richter, Joe Palcich, Jahan Strle, L. Košir, Ju¬ re Turk, Rudolf Palcich, Mile Za usriich, Stana Zunich, Luka Spra- ic, Luka Sebalj, Jovo Repaich, Miko Stanich, Marijan, Nenadich, Stevo Priča, Mare Mairich, Mile Jurko vich, Miško Kankarash, Ivan Petrak, Beli Krznarich, To¬ mo Smolich, Ane Bieanich, Prank Susanj, Marija Sepich, Joe Grze - tich, Alois Jordana, Ilija Galovid, Dan Orgovid, Dan Orgovich, Mar¬ tin Champa, J. KoshaJk, Geo Re - paich, Prank Sivsek, Janko Haj - dukbvich, Nikola Bukvich, y Mile Mesich, Mike Bozanich, Pr. Du- bravich, Pr. Medich, Joe ‘Stanich Ivan Stanich, Ivan Kruhelc, To - ni Stanich, Vidtor Sincieli, Vinko Stanich, J. Stark, L. Stark, Niko - la Rajacich, Ilija ‘Smiljanich, Pe¬ tar 'Smiljaničih, Milan Smiljanich, Jovo Rajacich, Simo Smiljanich, Mrs. J. Veiranth, Prank Lovrich, Fr. Andolsek, John Arcul, Anton Zbačnik, Louis Hudeln, Anton Krabich, Frank Krabich, Math Krabich, Math Kralieh, Andrew Gregorich, John Tonka, Joe Vesel Joe Ponikov, Jernej Veranth Lo¬ uis, Znidarsich, Ferdinand Zivat- ner, AnTon, Selišnik, John Petek, Ignac Klančnik, Pr, Regorsek, Prank Selišnik, Joe Pečovnik, Mi k e Nabernik, Louis Baraga, An¬ ton Hatrce, Prank Ivancieh, J. Mohar, T. Spehek, Joe Ule, John Debeljak, Anton Debeljak, Vid - mar, Anton Sušnik, Louis Vidmar, Anton Ročnik, Anton' Posta, An¬ ton Moličnik, Lovro, Stracnik, Geo Palica, John Bravdek, Gre - gor Zevnik, Jakob Jakše, Anton Laknar, 'Pavl Bizal, Alois Ambro- zich, Rudolf Kovacich, Stevan Krajnik^ Luis Bencina, Louis Ko- cir, Mile Sertich, Mrs. Sebalj, Pr. Komidar, M. Maresich, Mrs. Pri¬ jatelj, Pr. Kles, Mr s. Govednik, Mrs. J. Lovšin, Anton Mehle, Prank Steblaj, Frank Debelack, Jože Stebelaj, Ed. Stebelaj, John Stebaj, Mrs. Rozman, Steve Novo se'lac, Andrew Vodnar, Mrs. J. Levstik, J. Kerzich, Frank Okorn John Palcer, John Špenko, Steve Smilenich, Milivoj Knezevich, John Konirdar, John Sušnik, An¬ ton Jakos, Dominik Rožnik, An - dire\v Radakovich-, Joe Radako - vich, Joe Radakovich; Po 20c: Prank Podloga, Mrs. Prvec, An - ton Bravs, po 15c: Toni Šec, Frank Kogoncek, Steve Medved Mrs. Palcich, ne umrem još, po lOe: Andrew Zamernik, John Bouha, Jože Cesark, Joe Tanko. Naknadno po 50c: John Težak, Peter Sajevich, Mrs. Bieanich, Geo Bieanich, Peter Mihelich, John Mihelich, Ivan Gasparac, Vinko Novosele, Alex Maljkovich, Ludvik Ščetina, Mrs. J. Arko, Mrs. Prank Vidmar, Prank Rome, še po 25c: John Arko tajer. George Slivac $2.50. in John Turk $1. — Matt Muvrin tajnik. HIBBING. — Lov-ski čuvaj, George Wood je aretiral Joe Conte-ja in sodnik ga je kaznoval z globo $50. — ker je vstrelil Conte musa 28. oktoh - ra. Wood je naš dl vstreljenega musa v gozdu 28. oktobra in ga je zaznamoval. Conte je pripeljal musa na Keewatin 24. novembra dal ga je fotografirati, in je sliko s ponosom kazal prijateljem. Wood ga je aretiral, pokazal je znamenje in Conte se je vdal, da je vstrelil musa pred časom. Sod¬ nik mu je dal zato $50. — globe. — Umrl je John M. Drake, Jr. suiperintendent Benett rudnika za pljučnico. BIWABIK. Rev. Jožef Pollak, župnik za Bhvaibik - Aurora je baje' resigni- ral in je namenjen v stari kraj. TOWER. — V odgovor na več vprašanj od rojakov iz Soudan in Tower, glede ulaganja denarja, tem po " torni naznanjamo, da istega lahko pošiljajo po pošti na naše stroške če sami nemorejo ali ne vtegnejo sem. Banka plača obresti po 3 od stotke od prvega dneva uloge in denar se lahko vsak čas dvigne. Pojasnila glede posojil; in druge važne je 'stvari se dajejo pismeno na zahtevo. Priporočamo se vsem cenjenim rojakom in jamčimo za popolna tajnost vseh nam zaupa¬ nih zadev, kakor tudi za hitro in pošteno delo. First State Bank of Ely, Minn. VIRGINIA. — Canadian Northern železnica bo zgradila nova postajališča v Cook, Elsmore, Harnev, Angora, Slinar, Gheen in Cusson. Delo na Cook se bo takoj pričelo. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Umrl je rojak G, Oven v Mil - waukee, Wis. Zapušča žalujočo ženo in dva npres&rbljena otroči¬ ča. Ranj.ki ni bil v nobenem dru - štvu, in zato je smrt tem hujši udarec za ostale. Rojaki, če ste o- ženjeni ali ne, pristopite k društ¬ vom, da ste zavarovani za slučaj bolezni ali smrti. Družini vse so - žalje. John Vodovnik. Umrl je v Pueblo, Colo., Vladi¬ mir, 11' mesečni sinko zakonskih J. Germ. Poročil se je zadnji torek v Pueblo, Colo., rojalk John Strži - nar z gospodično Pavlino Nosan. Umrl je v Pueblo, Colo., rojak Albert Logar, član S. N. P. J. Rojak je ponesrečil v Trinidad, Colo. Umrl je v Pueblo, Colo., rojak Math. Grahek v starosti 54 let. Ranijki je^ preobvezava! rano in pri teto je tfbvezo tafcd nerodno stran vzel, da je pretrgal glavno žilo, in kri je vdarila ven s fa - ko silo, da je je toliko odteklo, da je oslabel in v desetih minutah je bil mrlič. Ranjki bil je rodom iz Črnomlja, ter je bil v Ameriki kacih 30 let. Bil je v trgovini več let in si je prihranil lepo premoženje. Ra - njlki Grahek je bil eden prvih naseljecev in je bil na društve - nem polju dobri delavec. Zapušča vdovo, sina, dve hčerki, kojih ena je poročena, in sestro. Umrl je v Blue Bell Mine, Ariz, rojak M. Moravec, rodom iz vasi Perudine, fara Vinica na Belo - kranjskem. -Star je bil 37 let in neožemjen. V društvu ni bil in po¬ kopali so ga usmiljeni ljudje. CLEVELANDSKI NOVIČAR. Od našega posebnega poročevalca. — Predzadnjo nedeljo imelo je društvo “Lira” krasen pevski koncert, povodom katerega je dru¬ štvo zapelo več lepih pesmic; pelo se je splošno povoljuo. Med pev " skimi točkami bilo je tudi nekaj pesmi, katere je- ranjki Rev. A. 'Smrekar podaril društvu, katere je uglasbil martjivi društveni pe¬ vovodja g. M. Holmar, kateremu gre vsa čast za požrtvovalnost. Le žal, da ‘se naše slovensko Cleveland sk-o občinstvo ne zanima bolj za krasno slovensko pesem, kar do - kazuje slab poset zadnje prire - dihve. — Slavnost razvitja nove zasta¬ ve društva “Edinost” na Zahval¬ ni dan se je pa kar najbolje obne¬ sla. Posebno je vsem ugajalo pe¬ tje treh društev, katera so sodelo¬ vala ob tej priliki. Hrvatsko pev sko društvo “Prosveta” je zapelo dve krasni pesmi ter s tem tudi pokazalo, da tudi Hrvatje napre¬ dujejo na kulturnem polju. “Tri¬ glav” nastopil je nepričakovano s svojim mešanim zborom ter očaral vse navzoče e krasnim in točnim izvajajnjem. Tudi društvo “Edi¬ nost” pokazalo je svojo življenj¬ sko moč s svojim nastopom. Ime¬ novana druištva izvajala so vse to¬ čke jako precizno. Res hvale - vredna je požrtvovalnost pevcev, ki svoj prosti čas porabijo v svojo lastno prosveto in v razvedrilo svojih rojakov. Posebno priznanje pa zasluži marljivi pevovodja g. Primož Kogoj. Nad vse pa je oča¬ ral Sk-upni nastop pevskih društev ko so skupno zapeli himno ‘ ‘ Slo - venec i Hrvat”, pod spretnim vod¬ stvom hrvatskega pevovodje gosp. Peter Simčič-a. — Igra “Anarhist”, katero je priredilo društvo “Ž. M. B.”, je še dokaj povoljno izpadla. Igralci vršili so svoje vloge zadovoljivo. Natančnejše ocene igre ni potreba, ker igra je že sama na sebi bolj male vrednosti; no, vseeno je bila ravno primerna, ker boljšega se ne more pričakovati. — Nove postave, katere so pri¬ šle v veljavo, gotovo ne ugajajo salunarjem; kajti vsak toži in ja¬ dikuje, ker mora imeti ob nede¬ ljah popolnoma zaprto. Ako se ne ravna po postavi, s-e mn odvzame pravica izvrševanja, in tudi kazen se mn naloži, seveda denarna, glo¬ ba. Umevno je, da ob nedeljah je bil najboljši promet, pa tudi vpit¬ ja ni manjkalo po cestah. -— Josiip Meden, znani slovenski vinski trgovec na 61. cesti, si je hotel postreči s tem, da je zadnjo nedeljo pričel prodajati vino, ka¬ kor pred časom, kar so mu pa po¬ stavni možje prekinili, in ga are- t. o vali. — V nedeljo, Idne 7. t. m., prire¬ di društvo ‘Lunlder-Adaimie’ kra¬ sno dramo “Požigalcev-a hči”. -— Omenjena igra imela se je vpirizo- riti že 7. novembra; vsled vihar - nega vremena in poškodbe elektri¬ čne razsvetljave, pa se je morala igra prestaviti. Igra je zelo kra¬ sna ter je zrcalo in vzgled posle¬ dice pijančevanja. Vsak zaveden rojak bi se moral udeležiti te pred¬ stave. — Tudi društvo “Triglav” se pridno pripravlja na slavnost de¬ setletnice svojega obstanka, ka - tero praznuje dne 14. t. m. v dvo¬ rani g. Knausa. Na vsporedu te slavnosti je poleg pevskih točk 'tudi mična igra “Eda”. Kakor se razvidi, nas bode zopet priljublje¬ ni “Triglav” izn-enadil s krasnim petjem in igro, kajti pevovodja ne 'štedi ne časa ne truda pri pevskih vajah, da bi izučil pevce 'kar naj¬ boljše. Enako pa tudi igro vodja deluje z vsemi silami na najboljši izid .imenovane.dratasike predsta¬ ve. Omeniti pa moram, da se tudi bodisi članice, bodisi člani, z vso vnemo uče, da tako tem povodom nastopijo kot dovršeni pevci in igralci. Torej vsi ljubitelji petja in drame na poset v Knausovo dvorano dne 14. t. m. — Lopovi še vseeno niso ugnani v našem mestu. Na Zahvalni dan se je vračal domov rojak Frank Arko, ki je bil na obisku pri svo¬ jem prijatelju. Nepoznani lopovi so ga napadli mirno idočega svojo pot ter ga v svoji podivjanosti in -surovosti znatno poškodovali. — Rojaki, bodite pazni, kadar greste po cestah, kajti sedanji čas je vse polno lopovov in barab po ulicah, lojaku Arkotu želimo skorajšnje okrevanje. Aftertfie dayš workfc*a BEER makes the evening ^meal a leasure. Naselbina z veliko prihodnosjo. Mil' lezne rude se bo tu skopalo. V srcu izvrstn ^ ^ skega okraja. Izvrstne prilike za vsakoja]^ tje. Poslužite se prilike sedaj, ko j e Še vse ^ in kupite loto. Prodajamo lote na lahke odpla^^ Podrobnosti zveste pri Srnčhi Iron Range Townsite Cn. »DULUTH, TORREY BUILDING Slovenska trgovina NA NOVO OTVORJENA V MANTEL-N0VI HIŠI V zalogi imam vsakovrstno orodje, železnino, peči, štedilna ognjišča kuhinjsko posodo itd. Dalje imam v zalogi olje, barve, vrata, okna, sploh vse, ki¬ se rabi pri grajenju hiš. Preskrbujem tudi vsa kleparska in vodovodna dela. Peoples Hardvvare & Furniture Store ELY, MINNESOTA Pol hlebca je boljše kot nič Vendar zakaj pol hlebca, če lahko dosežeh celi hlebec 'z uporabo Duluth Universal moka (Najboljša moka za kruh) MELJE JO DULUTH UNIVERSAL MILLING C0MP§: ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, M SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANU« 1 - MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV ' Theo.Hamm Brewing Company ST. PAUL MINN AY W. ANDERSON, Agent, 152 W. Michigan St., Duluth, flinn. Phnrte: Grand 1800. Miners National Bank, EVELETH, MINN. » « « Kapital, preostanek In delniška odgovornost $ 74 . 000.00 « es » denar in prodajamo parobrodne ^ na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.* Poselite nas. . ^ Kfi F ‘n?K Iz stare domovine. KRANJSKO. poškodba. Trije neznani •*■ . ~ z-1 4-v» n» * v 11 t\y*i 1 1 ki je med rahlim (o?. * llba ‘!’ naenkrat izpremenil L7? vihar. Kaj takega že laj j_ et .^i'bilo v Ljubljani, o'd 0 je vihar nekega večera • ' s e staro drevje v drevore ^ a v r drevesa ruval iz zemlje. a d* at " ^ ra i a: ^ ' samo malo 'je vil!' - 1 ^ ' str ali°vito. Že tu- v ar l a je (bilo grozno, vmes -Odi 2 ' ^riala okna in letela (j e ? eba - Hitro, kakor je, pri ‘ | ar „ T , tudi nehal. Zdaj se al 7 ll ^ el ^ a H škoda. Vihar je 1 ti* cele opeke dno v* ° a u '^ eo > polomil je i Sv a !'P> Poškodoval mnogo fuval + 0( tti’gal nekaj tabel a r j tt(Jl nekaj dreves. Ivo- iPni]" njihove kolibe kar ^^^odoval franlčiškan- Fvii t V n v na hotelu “Union” F»fto „ ..° *kodo, da je bilo po sV er ^ Ji 1 Q o društvo na pomoč F debel em vrtu i e zlomil vrgpi ° v višini moža Ifl [ aa Z M. En del (zidu se wovo' ,r Vo 3 e Padlo na Dal- * c tk vi C °- " Na Hančiškan- , ig e ] a ’ P v ihar 'popolnoma skri Rio, y , m 'močno poškodoval 'iei L °P a }išču v Frančnškan faz , razbl ' la °pdka, ki je pa- re h vsa okna. Na Le - peni potu je odnesel vihar raz ne - ko 'hišo^skoro celo štreho. Zlasti mnogo škode je napravil vihar na javnih nasadih, posebno v Zvezdi -Vihar je dosegel hitrost 90 km. Divjal je tudi v okolici, kjer je tu di napravil precej škode. Velika nesreča v gozdu. — Dva moža ubita. Iz št. Petra pri No - vem mestu se nam poroča: Velika nesreča se je pripetila 12. m. m. proti večeru. Kake četrt ure od Nove gore so v hmelniŠkem gozdu trije možje podirali bukve. Pod- žagavali so jih in podsekavali. Nesreča je hotela, da so istočasno omahnile tri bukve, ki so poko - pale pod seboj dvoje žrtev. 58 letni Anton Saje ter 63 letni Strgar, oba vzorna moža., pridna delavca, sta obležala na licu mesta mrtva. Oba. ponesrečenca sta iz Nove gore. Le škoda, da niso lju¬ dje pri talkah opravilih bolj opre¬ zni. Demonstracija medecincev na dunajskem vseučilišču. Dne 13. m. m. je 1000 slušateljev dunaj - ske medicinske fakultete pa vse - učilišču demonstriralo, 'ker so iz - kušnje poostrili. Rektorju se je predstavilo odposlaništvo; rektor se je izjavil, da jo le zasliši, če se želje mirno izroče. Medicinei so na to vseučilišče zapustili, rektor je nato Reputacijo zaslišal. Medeciir ce so ojačili tudi akademiki, ki še vedno stavkajo, ih slušatelji živi - nozdravniške visoke šole, ki so tu¬ di dne 3. m. m. nenadoma 'začeli stavkati. Dijaki so nato v strnje¬ nih vrstah karakali po Ringu. Parlament so zastražili policisti, kakor so jih tudi ustavili, ko so se hoteli podati k dekanu medecin - ske fakultete. Vas Brod v ognju. Iz Novega mesta poročajo: Kapiteljski zvon v Novem mestu je dne 13. m. m. ravno opoldne naznanjal hud ogenj. Vse je hitelo v četrt ure iz Novega mesta oddaljeno vas Brod. Kandijška požarna hramba je v prvič svojega obstanka defi¬ nitivno nastopila. Že so gorele šti¬ ri hiše, ko je prišlo sosednjo ga¬ silno društvo iz Vavtevasi. Novo- meščanov, oziroma novomeško ga - silno društvo pa se je dalje ča - sa pripravljalo, slednjič pa je ven¬ dar prišlo. Sedaj je pokazala briz¬ galna na par kandijskega gasilne ga društva, kako yd ta potrelfna Funikcijonirala je izborno. Burja je brila iin v ipo'1 ure je bilo šest posestnikov brez strehe. Pogorelo jim je večinama vse pohištvo in pridelki. Zgorelo je tudi nekaj pra šičev, neke so rešili, pač pa so mo¬ rali opečene po klati. Otroke so rešili, pač pa bi bil 'kmalu žrtev mesec dni stari otrok. Zažgal je štiriletni sinček .gostilmščarja Kirn. Z žveplenko se je podal pod pod in zakuril pri kozolcu “fižo - lovje.” Otrok je žvelplebko v go¬ stilni dobil, oziroma našel. Ljudje so pomagali nesrečnežem iz hiš Vlačiti, kar je bilo še mogoče. Pri tej priliki ipa se je onesvestil gos tilničar Šegedin, in se zgrudil na trda tla in se precej poškodoval. Odpeljati 'so 'ga morali domov. Po¬ slopja so zelo nizko zavarovana pri raznovrstnih zavarovalnicah. Ede’n nesrečnežev tudi zavaroval¬ nine ni plačal. Samoumor topničarja. Ustrelil se je N. Šim alk pri 7. artilerijskem polku 'v Ljubljani. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Prenesli so ga v mrtvašnico vojaške bolnišnice. Umrli so v Ljubljani: Karel Alfarei, knjigovodja v pok., 75 let, — Stanko ‘Gorenc, rejenec, 7 mesecev. — Marija Oven, hiralka, 73 let, — Matevž Gregorač, tesar¬ ski pomočnik, 54 let. — Anton Ze¬ lnika, soboslikar, 39 let. — Marija Koščanlk, žena meštnega 'delavca, Ceikvena ulica 21. Nezgoda. Železniški uslužbenec na južnem 'kolodvoru Jakob Sku - bic izkladal sladkor, mu je pri tem en kos (štdk) padel na nogo, ter mu tako poškodoval palec, da je moral iškhti zdravniške pomoči. Uboj. Dne 9. m. m. zvečer so se sprli fantje Franc Poznajilšek iz Loke pri Radečah, Korel Klem - bas z Vrhovega in Ivan Rozman iz Praprotnega v neki gostilni z nekim 52 letnim kajžarjem Marti¬ nom Knezom iz Šmarčne. Ko so odšli iz gostilne, so fantje napadli Kneza s kamenjem in gorjačami ter pustili nezavestnega ležati^ v obcestnem jarku, kjer so ga našli sosedje in prepeljali 'domov,. Kne'z je dne 10. m. m. umrl vsled po - škodb. Orožniki so 'Storilce aretira' li in izročili okrajnemu sodišču v Radečah. Umrla je v nedeljo dne 16. m. m. v Postojni št. 71 gospa Franci - ška Dolenec, roj. Jurca, soproga železniškega mojstra v pokoju. - ŠTAJERSKO. Iz Mozirja. Tu je umrla gospa Roza Tribuč, vdovela Lipold, roj. Schivarschnig, posestnica, Pokoj - na je tašča župana g. 'dr. Jos. Go - ričarja. Iz Slovenske Bistrice. Tukaj - šnja nemškutarska pošojinica bo likvidirala. Toraj letos že drugi nemškutarški zadružni polom na Sp. Štajerskem. Tatinska služkinja. V Mariboru so zaprli 'služkinjo 23 'letno Ivano Pristovnik, rojena v Šeutovcu in pristojna v Slov. Bistrico. Pristov nik je namreč služila pri stotniku HočeVarju Ikake mesece ter je med tem časom pokradla perila, zlat¬ nine in razne druge stvari v zna - tni vrednosti.. Ukradene stvari je spravljala pri raznih strankah, Vsled ovadbe stotnikove soproge so aretirali služkinjo, lci je bila medtem že v službi pri neki zelo ugledni rodbini. Bela žena. Pri Sv. Benediktu je umrla nagle smrti 4 letna Eliza - beta Zavernik. — Istotam je umrl oče kanonika č. g. Ivana Žel v Ve" likovcu na Koroškem, g. Janez Žel Rajni je bil po'znan po celem ofcro-. žju med Maribrom, Ptujem, Lju - tomerom in Radgono kot vesel go¬ dec, 'kateri je godel menda na bli¬ zu 200 primici j ah. Pogreba so se udeležili 4 gg. ‘duhovniki. — V Studenicah pri Polčanah je umrl oče prejšnega studeniškega župni¬ ka č. g. Žekarja, star 82 let. Bil je oženjen od 26. junija 1848, toraj celih 65 let. — V Fraimu je umrl 30 'letni mladenič J. Vauhnik, sin župana Janeza Vauhnika v Jeseni ci pri Framu. Telica rešila pastirici življenje. Graški listi poročajo: Dne 10. m. m. je 16 'letna mlinarjeva hčerka Hedvilkav Haas v 'Safenau-u pri Hartlbergu na Srednjem Štajer - skem pasla živino. Ko je hotela po brati kos papirja 'S tal, škočil je mlad bik na njo, jo vrgel n‘a tla ter jo začel hudo obdelavati z ro¬ govi. Dekle se je sicer iparkrat vzdignilo, a divji bilk jo. je vedno pobil na tla. V kritičnem trenutku je skočila 'neka mlada telica na bika, nakar je bila deklica rešena. Zbežala je talkoj čez globok potok Bik je sicer podivjal za 'bežečo de" Mico, a ni mogel skočiti čez potok. DeMica se je vsled tega srečno re¬ šila. Obleka ji je bila čisto raztr¬ gana, Krvavela je tudi iz več ob¬ čutnih ran.. Hranilne knjižice je nekdo u - kradel v Mariboru gospej Mariji Rojko. Imela je dve hranilni knji žici, v katerih je bilo naloženih čez 6000 kron. V soboto, dne 12 m. m. ji je nekdo knjižice odnesel. Poizvedbe iso 'dognale, da. je nekdo iz neke knjižice dvignil drugi dan 500 kron. Na sumu imajo 17 let - nega pekovskega učenca Rudolfa Wolak iz Graza, kateri je že po - prej radi neke večje tatvine pred- kaznovan. Walak je pri raznih tr¬ govcih nakupil za več kot 400 K. raznega lepotičja. Ko se je 13. m. ni. hotel odpeljati na Koroško, so ga aretirali. Dva otroka zgubila. Cestarica Pinder v Graldkornu je 'dne 8. m. m. ob 1. uri ponoči, ko se je vrnila domov, našla dveletnega sinčka Friderika v ožgani posteljici mrt¬ vega, štiriletni Janezek pa je ležal nezavesten na tleh. Oiba otroka sta metala goreči premog iz peči v postelj. Dne 12. m. m. je tudi drugi sinčk umrl vsled opeklin. Najdeni zrakoplov. Dne 10. m. m. je slovenški veleposestnik Gri- sold 'Opazil v svojem gozdu blizu Žigartovega stolipa na Pohorju zrakoplov, ki je -bi'l brez gospodar' ja. Zrakoplov je imel mal jerbas za potnike in je obvisel med vr hovi dreves. Grisold je dal podre¬ ti drevesa, 'katera so zaibranjevala da se ni 'zrakoplov spustil k tlom Ko so drevesa podrli, je zrakoplov srečno padel na tla. V jerbasu se je nahajal aparat za merjenje zra¬ čne višine in pismo iz Friedrich hafena na Nemšekm, v katerem se je najditelja 'zrakoplova prosilo, naj za povrnitev vseh nastalih stroškov polvrne zrakoplov v Frie drichhafen in 'dobi 20 mark za 'da¬ rilo. V pismu se je zahtevalo, naj se pošlje pod “M. K. 92” v Frie- drichhafen in brzojavno sporočilo Dne 11. m. m. je Grisold poslal zrakoplov v Fridrichshafen. Trgovec s saharinom prijet. Iz Šoštajna poročajo, da je orožništvo izsledilo trgovca s saharinom v osebi posestnika Antona Kotnika v Ravnah, (ki je 'dobival saharin od neke praške tvrdke. Trgovina s saharinom se je v šoštajnskem o - kraji tako razširila, da se je vid" no zmanjšala uporaba sladkorja, kar je privedlo na sled prepove¬ dani trgovini. Smrtna kosa. Umrl je v Framu dne 15. m. m. ob pol 3. uri ponoči g. Anton 'Pirikmaier, sin šolskega vodje. Rajni je tri Ihta praktici¬ ral v 'lekarni na Vrhniki. Meseca avgusta bi imel delati skušnjo za magistra, a kruta sušica je vrgla blagega mladeniča na postelj, do - lder ga ni rešila smrt. Poročil se 'je dne 1. m. m. pri Sv. Rokut ob Sotli nadučitelj go¬ spod Josip čenčič z gospodično učiteljico Fino Belša. Nočni strah. Iz Sevnice poro - čajo: V noči 8. m. m! j;e nekdo pri posestniku Ivanu Brinovarju v Presladoiu nenadoma ubil šipe na oknu in Skozi odprtino je splezal v sobo našemljen neznanec, ki je z gorjačo v roki grozil posestniku in družini ter 'zahteval, naj mu iz¬ roče svoj 'denar. V strahu je dal posestnik vlomilcu 160 kron. Po¬ zneje/pa se je dognalo, da je bil nočni strah Brinovarjev hlapec Matija Babič. 'Preld kratkem so aretirali, ko je popival s svojimi prijatelji v gostilni. Iz Ptuja. Pobegnil je od tukaj šnjega pijonirškega Ibatalijona pi jonir Jožef 'Sverušelk. Poneveril je nekaj denarja, (ki je pripadal mo¬ štvu. — Iz Št. Pavla v Sav. dolini, so vlomili cigani v trgovino Ma¬ rije Golavšek pri Sv. Magdaleni. Odnesli so 60 kron denarja in pre¬ cej jestvin. PRIMORSKO. Poskusen očetomor. V Tržiču je živel že delj časa 25 'letni ribič Josip Tognon iz Devina, pri svo jem očetu. Z očetom se je večkrat prepiral, ker oče ni hotel skrbti za njegovo rodbino. Prčd nekaj dnevi je ulkradel očetu samokres Oborožen s samokresom je očeta napadel, ga vrgel po tleli in nanj trikrat ustrelil. K sreči se je oče pravočasno odmaknil 'toliko, 'da ga streli niso zadeli in nato pobegnil. Sina so že aretirali. Vihar v Trstu. 3. m. m .je vihar v Trstu preplavil ves veliki trg. Več bark in ladij je poškodovanih zlasti parnik “Zora” iz Dubrov¬ nika. Trije hrvaški izseljenci v Kor - minu aretirani. Ko se je nek 'brzo' vlak v Kormin pripeljal, so prijeli tri Hrvate, 'ki so imeli kupljene vozne listke 'do Gorice. Pri njih so našli veliko denarja. Ko so jih za¬ slišali, so priznali, da so se hoteli odtegniti vojaški službi in da so nameravali čez Bazelj v Ameriko odpotovati, kar je že veliko roja - kov storilo. Hrvalte so aretirali in jih odpošljejo domov. Nesreče. V Trstu je padel z ja¬ drnice “Marije Magdalene” v mor je 68 letni mornar A. Fumob iz Gradeža. Potegnili so mrtvega iz morja. — V ladjedelnici pri 'Sv. Roku je padel raz visok oder neki 18 letni 'kovač in je obležal mrtev. Tatvine. Na pokopališču pri. Sv Ani v Trstu so aretirali dninarja Bruno Oliva in mesarskega pomo¬ čnika B. Grego. Lomila sta od spo¬ menikov kose brona in kradla ve¬ nce in druge nagrobne predmete. V trgovini Calligaris je ukral marnar Zeugna skrinjico ijenarja in več blaga. Aretirali so ga ko je trgovino 'zapustil. —- Pred nekaj časom so vlomili tatovi v Schmut- zovo trgovino z usnjem in so od nesli za 3000 'kron 'blaga. Aretira - rali so 'trgovca z usnjem Zotticha in njegovega uslužbenca Ouscela. Pri Zoftehu so dobili namreč ve - liko množino Schutzu ukradenega blaga. Kako si zna pomagati davčni urad v Kopru? V račumškem od - delku v Trstu so dognali, da so do bile nekatere občine v koprskem davčnem okraju tekom zadnjih let nakazanih po 5000 kron, 3000 kron itd. preveč občinskih doklad. Ema J .0 nato so dobile občine koprske - ga okraja naznanilo, da se jim iza nekaj časa ne 'bodo nakazovale občinške doklade ker se to zadevni računi, 'ki jih sestavlja c. kr. dav¬ čni urad v Kopru, še niso pregle - dali od 1. 1904 naprej. To je 'kra - tek proces. Da se pokrijejo napa - ke uradnikov, se ustavi občinam nakazovanje občinskih doklad, dokler ni diferenca pokrita, Pri tem pa so gospodje seveda poza¬ bili na razsodbo upravnega sodi - šča, ki izrecno določa, da je pri - držanje občinskih doklad, ki so namenjene v kritje tekočih občin¬ skih potrebščin, v pokritje erari - jalnili privatnih jravie, nedopu - stno. Nerednosti pri mestni upravi na Reki. — Polom laškega gospodar¬ stva. — Fingirane menice. Komi¬ sija je izvršila na carinskem ura¬ du na Reki nepričakovano blagaj¬ niško preiskavo, pri kateri so naš - li za 10.000 kron primanjklaja. Našli pa so v blagajni za 7000 K. menic neke rilbarske družbe. Te menice bi 'Zmanjšale torej pri - mankljaj na 3000 kron. Še isti ve" čer so aretovali vodjo carinskih uradov, Butkowiza, ki je pred ko¬ misijo pobegnil in uvedli preiska¬ vo glede teh tmeufc. Preiskava je dognala, da so te menice brez vsa ke vrednosti. Butkowicza so izroči li sodišču. Policija je zastražila glavno mitnico in vse mlitniške fi- lialke. Suspendiranega mitniške - ga ravnatelja Antona Ravasinija in mitniškega komisarja Ivana Ci- lemtia so izpraševali več ur. Posle¬ dica te preiskave je bila, 'da so Ra¬ vasinija aretirali in sicer zaradi defravdacije in zaradi zlorabe u - radne oblastii. Preiskava je do " gnala velike nerednosti pri poslo¬ vanju z denarjem. Med drugim pogrešajo izkaz mesečnih vplačil uradnikov in mitničarjev za pod¬ porni sklad. To je vzbudilo med uslužbenci veliko razburjenje in ljudje zahtevajo svoj denar nazaj. Ravaslirfi trdi, da mu je ta izkaz nekdo ukradel, Iki ga osebno so - vraži in mu je hotel s tem škodo¬ vati ali ga celo uničiti. Ta zago¬ vor seveda ni pomagal, odredila se je stroga preiskava, ki bo goto¬ vo jasno dokazala, kako daleč je že prišlo laško gospodarstvo pri mestni upravi na Reki. n NAZNANILO vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodajalec zem¬ ljišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth, ter glavni za¬ stopnik štirih največjih Insurance Company. Zavarujem hiše in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zemljišč, iz¬ vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko in Evropo; sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek Telephone 104 509 Grant Ave. Eveleth, Minn. Naselniška družba “Ilirija”. Tem potom si usojamo naznaniti rojakom, ki se zanimajo za farme, da smo prevzeli v najrodovitnejšem delu države Wiseonsin, v bližini industrij - skega mesta Merrill, ki je oddaljeno 200 milj od Milwaukee, zemljo, na kateri se je vstanovila nova slovenska naselbina. Prostor leži v sredini bogatih farm, ki kažejo imovitost lastnikov. Svet leži med tremi državnimi cestami in tri do štiri milje dalje se nahajajo stare naselbine s šolami in trgovinami, kakor tudi s parnimi žagami, ki kupujejo ves les od naseljencev, železnica je dve milji oddaljena in zvozi ves les od naseljencev za male stroške v mesto Merrill v tovarne, ki izdelujejo papir. Kdor kupi farmo tukaj, ima to prednost, da se lahko prežiivi s tem kar skupi za les in da dobi v zimskih mesecih od lastnika zemlje vedno delo v tovarnah v njestu, katerih je 16, ali pa v tri milje odda¬ ljeni parni žagi. Kdor je sedaj brez dela ter se misli izseliti na farme, naj to takoj stori, da mu ne bode potreba biti celo zimo brezposelnim. Dosedaj so se tukaj naselile družine, ki' žive na delu že po eno do tri leta. V pomoč jim je^ kakor se izražajo to, ker je vedno priložnost dobiti delo, in ker vsak kos lesa lahko prodajo, ako ne na žago, pa v pa-pirnice; nadalje je tudi v veliko pomoč sirarna, katero so si farmerji ustanovili in kamor se lahko mleko proda. Vsa¬ kemu, kdor ne najde vse tako, kakor tu popisano, se povrnejo stroški, ako pri¬ de semkaj in si ogleda. Za pričetek tukaj se potrebuje polovico manj denarja kot drugod in lastnik zemlje, kakor tudi družba sama, ki je podpisana, poma ga naseljencem, da jim olajša delo in stanje spočetka. Cena akru je od $16 do $18. Kdor se misli izseliti na farme, naj se takoj oglasi, ker ta priložnost bode le še malo časa. Pišite po pojasnila takoj na: ILIRIA COLONIZATION CO., FRANK NOVAK, upravitelj, SHEBO Y G AN, WIS. KOROŠKO. Ukradena hranilna knjižica. Go¬ spodinji na Riklijevem posestvu pri Sv. Tomažu pri Volšperku je Ukradel pred kratMim neznan tat hranilno 'knjižico, vredno 600 K. Nekaj dni po tatvini je dobila bra" nillno 'knjižico zopet na prejšnjem imestu. Dvignil pa je s knjižico 565 K 28 vin. Preiskava je dogna¬ la, 'da je ukradel knjižico 191etni 'delavec Jakob Freitag, ki je tat¬ vino že-priznal. Samomor vojaka. V ječi lovske vojašnice v 'Beljaku se je obesil za hlačni jermen topničar Sehwarz. K 'sreči je prišel pravočasno paz¬ nik, ki je Schtvarza rešil. Sclrvvarz je bil 'drugi kuhar v častniški ku¬ hinji in je bil v zaporu zaradi spo¬ ra z nekim ognjičarjem. Velik požar. 'Pri Pulstu je zgo relo obširno posestvo posestnice Delšnik. Ogenj je uničil hišo, več gspdarskih poslopij in več skla¬ dišč. Škoda znaša čez 20,000 K, zavarovalnina pa 16,000 K. Kako jie nastal ogenj, še ni znano. Cestni napad. Blizu Šentvida je napadel neznan napadalec delav ca Karla Lešnika, ki se je vračal z dela. 'Sunil ga je z nožem in ga težko ranil. Odpeljali so ga v pol¬ nilnico. O napadalcu še nimajo nobene sledi. RAZNOTEROSTI. Ker niso hoteli biti vojaki. Iz Petrograda poročajo: V okolici Lodza so zasledili organizacijo, ki je pohabljala mlade fante, podvr žene vojaški dolžnosti. Več nego sto -takih slučajev so 'dobili. Več pohabljencev so aretirali. Tri miljone poneveril. Iz Pari za poročajo: Agenta Giriniona iz Lyona so na Malti prijeli. Dobil je tri miljone frankov od lyonske zavarovalnice Mutuelle de France et 'des colonies, a nakupi državno rento. Gorinion pa je poneveril de¬ nar ter pobegnil. Grozen umor. Iz Berolina po - ročajo : V predkratkju Neu - Koln je 11. t. m. 37 letni kočijaž Bagon zadavil 40 letno Ivano Prusseil, ( ki je pri njem stanovala, in njeno triletno hčer. Na to je pobil na tla desetletno hčer Prnsseilove ter jo težko ranil. Morilca še niso do - bili. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. W. J. RIETOVT, predsednik, O. POESTE, blagajnik. GEORGE KELLER, podpredsednik. O. KAUFMANU, pomožni blagajni*. Glavnica in rezervni sklad $365,000.00 GERMAN BANK Najstarejša in največja banka v Sheboygan, Wis. plačuje od — hranilnih vlog &/Q Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAROBRODNE KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstne menjiee. 't' -c v i. 1911 at the post Office Ouluth, Minn., under the Act March 3, 1879." _ »NARODNI VESTNIK" Izdaja Slovenska tiskovna dnižba } Duluth. Minn. r.hata vsak ponedeljek »n četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stanc: Za Ameriko In Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Dulutti, Minn. BABILONSKA KAZEN. Ali ib o Bog kedaj razveljavil Ikaizen, kate ro je poslal nald človeštvo pri .grajenlju stolpa v Babilonu? Mogoče? Mogoče? Znanstveniki in umetniki so že poslali gla¬ sove čeiz Atlantik potom (brezžičnega telefona. -Markom ne prizna nobenih mej glede kar se da doseči v brezžičnem prometu in proroku - je, da bo v nekih letih zamoigel govoriti New York z Londonom brez žične zveze, ravno ta¬ ko 'kakor se danes govori s telefonom med bližnjimi mesiti. Kadar se bo to vreSničilo, kadar se bo za - moglo govoriti čez morja in gore, z države v državo, s kontinenta na kontinent brez žične zveze, takrat občutila se bo potreba medna- re>d!nega jezika mnogo bolj kot se občuti da¬ nes, takrat se bo širil umetni ali naravni med¬ narodni jezik kot ogenlj na preriji. Volapuek, Esperanto in drugi umetni jeziki so danes manj vredni kot so mrtvi klasični iln neklasi¬ čni jeziki, kot latinščina, starogrščina, hebrej¬ ščina, sanskrit, itd., vendar mogoče je, da pri¬ dejo umetni jeziki, z brezžično govorno zvezo kontinentov bolj v veljavo. Prej je pa mogoče da bo enkrat kateri sedanjih živih jezikov v rabi v prometu vsega ali vsaj večine sveta, in to bo najlbrže angleščina, iki se najbolj širi po svetu. Zakaj pa. je na svetu toliko 'jezikov? Zgodbe svetega pisma nas učijo, da so se ■zbrali otroci NoeJa po potopu in so se spra - vili zgraditi mesto. V njih domišljiji in pono¬ su so pa hoteli zgraditi stolp do nebes, in za¬ radi tega jih je Bog kaznoval s tem, da jim je •zmešal jezike, da eden druizega ni razumel, ■vsled česar so se razkropili po svetu. Če je že ■'o resnica ali ne, ne bomo skušali danes dokazovati in vtemeljevati; vendar dejstvo je, da se je govorilo mnogo jezikov že v prazgodovini, in jeziki so se vedno (bolj od¬ daljevali eden od druzega, posebno slovanski, dokler ni jprišlo 'tako daleč, da govori 'čl-ove - štvo razne jezike, ne le po raznih kontinentih in raznih državah, ampak govori se celo v eni in isti deželi več jezikov in več narečje v. V novejšem času se je pa 'to začelo spremi¬ njati, in človeštvo škuša razširiti svoj jezik. 'Vlak in parolbrod, telegraf in telefon, bodo dosegli največ za upeljavo tega ali onega je - ■zika za svetovno uporabo vsaj v trgovstvu. Svetovna uprašanja vseh narodov se vedno bolj spajajo, potovanje in preseljevanje ljud¬ stev se množi, promet večjih narodov se raz - širja po vseh morjih, po vseh državah,' civi - lizacija vpleta vse človeštvo v bratsko zvezo, in s tem se uvideva vedno bolj potreba upelja- fi jezik, katerega naj 'bi razumeli vsi. Ysi ljudje so bratje in sestre, in žalostno je, če se Sliši brate in sestre govoriti, razume¬ ti se jih pa ne more. Treba bo moža kot Mar - coni, da bo vblaži! ' ali odpravil prekletstvo Babelna. državnih pravdnikov, nadsvetnikov, takrat tn di na Kranjskem ne poznajo Slovencev. Največ j a norost je pa trditev, da silijo slovenski sodniki V kraje, kjer se nahaja nem ška večina. 'Sodniki vendar ne uradujejo sa¬ mo Nemceto in odpadnikom samo v kraju, kjer uradujejo, marveč celemu okraju. To pisec zlobno zamolči. Ker je večina prebivalstva v SloV. Bistri' ci, Slovenjem Gradcu, Laškem, Rogatcu itd. nemška, bi morali 'biti sodniki, ki pa niso sa mo za te kraje nastavljeni, 'sami Nemci. Urad¬ niki, bi morali biti Nemci samo zaraditega, ker je sedež dotičnega urada v ponemčenem trgu Vse drugo prebivalstvo pa naj tlačani in molči. Slovenski uradniki so domačini na 'Spod njem Štajerskem in imajo enoiste pravice kakor spodnještajerski odpadniki in večjo pravico, kakor Nemci, ki pridejo iz drugih krajev k nam. Te pravice si ne bodo dali Slovenci od ni kogar prikrajšati. To pravico bodo dosegli in jo morajo dose či, naj se današnji mogotci še tako širokousti- jo in nas tlačijo. Žalostno je i'n ostane, da možje, ki bi naj (bili pravični, poznajo pravico samo za sebe, ne pa tudi za druge. “ Sl. Narod. KAKO JE DOŠLO DO BALKANSKE ZVEZE. Organ srbske vlade “Samouprava” piše z ozirom na trditev sofijskega “'Dnevnika”, da je Rusija ustvarila balkansko zvezo in da je prisilila Bolgarsko k onemu pogoju zavezni ške pogodbe, ki se nanaša na AvstrcOgrsko, to-le: Po popolnoma zanesljivih informacijah lahko kategorično izjavimo, da je misel o srb- 'sko-bolgarski zvezi prvi sprožil bivši bolgar¬ ski poslanik v Belgradu in kasneje v Rimu Riizov. (“Slovenski Narod” je že leta 1909. poroča na podlagi povsem zanesljivih infor¬ macij, da je poslanik Rizov že v času anek- sijške krize deloval na to, da bi se med Bol¬ garsko in Šibijo sklenila zveza, naperjena tu di proti Alvstro "Ogrski. To razkritje izzvalo je takrat na Balkanu veliko senzacijo. Članek je takrat posnela v celoti belgrajska “Poli¬ tika” in po njej drugi srbski in bolgarski li¬ sti. Poslanik Rizov je poslal takrat “Slov. Narodu” iz Rima brzojaven idementi. Kakor se sedaj vidi, je bil “Sl. Narod” takrat izvr¬ stno informiran. Rizov je v resnici deloval na to, 'da se sklene zveza med Bolgarijo in Sr¬ bijo: kar se mu pa ni posrečilo leta 1909., je ■srečno izvel leta 1911. in 1912.) Rizov je prišel v Beigrad po naročilu car¬ ja Ferdinanda v svrlio, da Sklene defenzivno in ofenzivno zvezo Bolgarske s Srbijo. Glede zavezniške pogodbe se je pogajal s pokojnim ministrom zunanjih del dr. Milovanom Milo¬ vanovičem, obenem pa tudi z voditelji radikal¬ ne in samostalne stranke. Ko je dr. Milovanovič pristali na zvezo, se je bolgarski ministrski predsednik Gešov se¬ stal ž njim v železniškem vozn med Belgraidom in Kragujevcem. Takoj nato se je jelo delati na zavezniški pogodbi, ki je bila gotova sredi meSeca marca 1912. Ofenzivni značaj zveze 'je bil naperjen sa¬ mo proti Turčiji in Srbija je izrečno odklonila, da bi bila zveza naperjena tudi proti kaki dru¬ gi državi. Toda Bolgarska je sama ponudila, naj se v zavezniško pogodbo sprejme tudi točka, na¬ perjena proti Avstr-o-Ogrski, glasom katere (točke bi Bolgarska prihitela Srbiji v vojni proti Avstriji na pomoč z armado 200.000 mož. O teh pogajanjih je bila Rusija obveščena šele, ko so pogajanja dožorela do točke o raz¬ sodišču. nesota, died intestate, in the County of St. Louis, State of Minnesota, on the 9th day of Sept. 1913; leaving estate Prevoz vojnih v jetnikov je sedaj menda I Minnesoti and tL^said^etitlone® is domalega izvršen in začeti se bo mogel počasi tlie atorney m fact to the sole heir, and . . r I nravinff t.Viat T . otto^o A .. . ., ■ zopet reden promet na železnici. To rini -io i that Letters of Administration . „ um estate of said decedent be gran- bilo v mestu opaziti Izimail in Sukri pašo. Oba ted to Anna Marendich. Ovacije se jima niso pri- sta prišla iz Sofije ejale. prestanih velikih vojnih težavah splošno uve ljavila težnja po čim daljšem miru, a, temu ni °’ cloc . k , a. m., and ali persons* intere- stpd ITI baarino. r,,1 : SODNE RAZMERE V AVSTRIJI. Dandanes leze samo ta naprej, ki kolikor •mogoče malo uraduje slovensko in ki izklju¬ čno samo v nemško družbo zahaja. Omenili ismo že, da dolbe celo v jezikovnem tečaju Nemci za 200 K več na leto, kakor obi¬ skovalci šloveske narodnosti in je to plačilo že marsikaterega slovenskega dijaka napoti¬ lo, da je zavrgel (svojo narodnost in postal nemškutar. V mariborskem okrožju je bilo v zadnijh letih več takih vzgledov. Kakor hitro so se do- tični kandidati izprevrgli v Nemce, so takoj dobili prav lepa mesta, kakor se Slovenec ■začetnik niti ne bi bil upal prositi. Končno trdi pisec, da Slovenci nočejo ra¬ di na Kranjsko in da škušajo priti v mesta, kjer se nahaja nemška večina. Skrivnostno namigne, zakaj se to zgodi, po jasniti obljubi to v posebnem članku. Pamet¬ nim ljudem je to prav razumljivo. Štajerski Slovenec smatra kot krivico, da ne bi med štajerskimi Slovenci ne smel dobiti službe in da bi vsa boljša in lepša mesta na Spodnjem Štajerskem zasedli sami Nemci in odpadniki. Sicer se jim tudi na Kranjskem ne obetajo boljša, le mesta sodnikov, okrajnih sodnikov in morda še deželnosodnih svetnikov. Kadar je pa treba zasesti višja mesta predsednikov, PISMO IZ TURŠKEGA ODRINA. Kdor se prvič po vojni iz Bulgarije pripe¬ lje v Odrin, ne more verjeti, da je bil že kdaj preje tu. Prejšnji -talko živahni promet je po¬ polnoma prenehal in na postaji vlada taka praznota in tihota, da človek misli, da Vlak še ni dospel na svoje mesto. Kolodvorska po¬ slopja so Bolgari pri svojem odhodu zažgali; za postajo služi sedaj lesena 1-opa. Tudi živ¬ ljenje v mestu se je presenetljivo umirilo. Ve¬ liko število uradnikov in trgovcev bolgarske narodnosti je mesto zapustilo. Tudi sedaj so ■še izgoni na dnevnem redu; -zdi se, da hočejo Turki polagoma vse krščanske življe izriniti iz mesta. Mnogo trgovin je praznih. Čudno nasprotje k vrvenju in hrupu začasa bolgarskega zasedenja! Takrat se je človek komaj preril skozi množice na cestah. Razen tis-očev vojakov, ki so hodili po cestah, je pri¬ šlo v mesto veliko (število bolgarskih trgovcev, nešteto žganjar en se je odprlo in po mestu je mrgolelo dvomljivih ljudi. Toda končno se je to življenje in početje vsakemu pri-s-tu- dilo, zlasti iker so se neprestano dogajala naj¬ različnejša nasilja in zločini; -zato je sedanja Lh-ota vsem primerno ljubša nego tedanji irup. Ker je osebni in blagovni promet še ve¬ dno jako omejen, so cene za živila in druge po¬ trebščine, zlasti za premog, skoroda nezmag- pvo visoke; morda je dosedanje ceneno živ¬ ljenje, v T-určiji sploh za vedno izginilo še vedno se pomikajo skozi mesto dol-ge vrste tur¬ škega kmečkega prebivalstva s konji in vozo¬ vi, (ki so bili svoj -čas pred Bolgari pobegnili notri do Bruse in Nieeje. Kakor se zdi, name¬ ravajo Turki v odrinski okolici Izvesti prisil¬ no razlastitev posestev. Cele bulgarske vasi |PLAZ PESKA VSMRTI TRI DEČKE. Calumet, Mich., 22. novembra. John Jskr, 6 let -star, so bili za-du - šeni pod plazom peska, -ki je po so izginile s površja zemlje. Posamezne dele hiš so -zavlekli v mesto, da jih porabijo za zgradbo turških vasi. Prebivalstvo je večino¬ ma pobegnilo v Bolgarijo. Obmejnega mesta Mustafa paše ni več. Razen po-stajnega po -1 Trije dečki, Paul Odurne, 10 let slop j a — revne lesene lope — ni ostala ondi J star, James Ronald, 10 let star, in nobena hiša več ; Turki so vse podrli in pose kali celo drevje ter spravili v Odrin. Pri teni uničenju krščanskih vasi je trpe-1 tegnil na Copper Range železnici la tudi katoliška cerkev. V okolici Odrina so jbli-zu Painsda-le, kjer so se igrali, bile tudi katoliške vasi. Čisto v bližini je bila bogata v-as Akbunar. Ob nedeljah so prebi valci prihajali v mesto in obenem obiskali ka¬ toliško cerkev pri resurekcionistih; sedaj ni za njimi nobene sledi več. Oba bolgarska šk ri a o rrl nn J J -p: i fez-om na ulico, sedaj -se pa skoro ne vidi dru- 1 minedf a^jus^edf and al accoun J exa - gega pokrivala. , ,, - —----- correct, allowed by the Court, at the Probate Court Rooms in the Court House, in the City OldrimSke ceste oživljajo sedaj večinoma I the 22nd h day of December (turški vojaki, ki pa tudi niso tako številno za- A “ - o clock A. M., and ali persons interested U. • n n „ . . . , • ! ! n s ‘ ud hearing and in said matter are Stopam, kalkor SO -bul preje bolgarski, 'ker je hereby cited and requlred at said time _ a ti oj s " flrid nloco V/-v cb ^^ velik del voj-aštva zaposlen pri trdnjavskih be, why said petition should n not be delih. Večinoma so to Arabci in Kurdi, za¬ nemarjene zunanjosti. Tudi častnike je vi deti na cestah v jako ponošenih oblekah. V granted. ORDERED PURTHER, That this or- - I be .served by publication in the “Narodni Vestnik”, accoruui 0 t. i. and that a copv 1 e each heir and interested party 14 davs nornrn ooid rlmr /a-P u _ J »RRiC8t E|| , Pain Ex p Prežene . bolee 1Ile kostnice, mišični rev^^i gijo ali trganje p 0 g el bolečine in trdosti v V-j • I Izvrstno zdraviio^če 1 ? ih i« m;' ne za hromost ter 0 Sr ^ ozdravi prehlajenje “ H m nahod. ZabraJi’ Z?°’ ^ ^ scanje v prsih. tJe pljuč ; * Ozdravi glavobol h, , , ’ ' 20 oobo] 4 vrstno vnetja grla. Če 5 ka f 1 J ic v ko 2arcu v , sred!t '"> a se užije (4 kaplj e v , de) je izvrstno zoper L k ^ v zelodr.. neprebav-ljisti. Pristni expeller pride kakor ga kaže slika. zav 0 PAZITE NA NKVRednj . w ponaredbe. 25 In 50 centov steklenica v F. Ad, Richter & r n 74-80 WASHINGT0N — - mestu samem ni ni-č posebnega slišati o kakih before said day of hearing. pregreških vojakov; toda v bližini mesta, pri trdnjartnsikih delih, se je pripetilo nekaj- izgre¬ dov. Predstojnika 'bolgarsk-o-liatoliške gim - Dated; Duluth, November 21st 1913. By the Court, ^ninoiUN STRFtr newyork. eet Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestnik- S. W. GILPIN, Judge of Probate. nazije so arabski in kurdski vojaki obkolili | seai, h p r ther things, that 'bilo čuti v mestu nekaj strelov iz pušk, a to jthe^Countv^of * st." Loufs 8 statTofaf so 'Storili turški meščanji, ki so streljali za bol ganskimi vojaki. IT IS ORDERED, That said petition , ,, . | be beard before this Court, at the Pro- Clo.vek ibl misll-l, da se bo- sedaj po i> ate Court Rooms in the Court House - ™ Duluth, m said County, on Monday, the 29th day of December 1913, at ten A’nlr>ntr A 71 /T _j .. 1 tako. Čutiti je, da so ratzimerja postala težav¬ nejša, nego so bila preje. Sicer je splošna utru¬ jenost vojno nevarnost odvrnila za nekaj let, | be granted. toda prej ali slej bo ista izbruhnila s tem ečjo silo. ‘Slov. sted in said hearing and in said matter are hereby cited and required at said time and plače to show cause, if any there be, why said petition should not ORDERED FURTHER, That this Or- der be served by publication in the Narodni Vestnik” according to law and that a copy of this Order be served on the County Treasurer of St. Louis County not less than ten days prior to said day of hearing, and by mailing a A*ko želiš učenoisti, tpogdi v mesta med uče-1 n thls , order ?° eacl ? heir and in December lst. i • -j • -j i-i • v ,v , • • . , . , v _ . | terested party at least fourteen days ne ljudi; a-ko hlepiš po časti m visoki službi, before the said date of hearing. J pojdi, ikamor te srce pelje; ako pa želiš prave ~ sreče, ostani v domovini. Fr. Erjavec. , . g w CILPIN Judge of Probate. Ali dokler je človek mlad, ne-mara umirati I bate ttest ' A ' R ' Morton ’ Clerk of Pro- Bridikosit pa je podobna zrnu, ki rodi tiso- čeren said. Komaj vsajeno v srce, se razraste bohotno, tako da tolažbi ni več prsti ne soka. Ivan Cankar. Carjeva roka ni tako dolga, da ibi segla do neha, ali zvijača ženske pr-odere večkrat do neba in pekla. Fr. Govekar. Čas zaceli vsako rano; namesto cvetlic, ka¬ tere je slana pomorila, poganjajo nove cvetlice in -se vesele solnea in zraka; novo življenje klije iz pepelišča. Dr. Iv. Vošnjak. Če hočeš, da te 'bodo spoštovali in da ne bo očitne pege na tvoji morali, stopaj z drugi' mi natanko v istem koraku, glej z njihovi-mi očmi, misli njih misli. Kar družba ustanovila, je moralno; kar se ne sklada z njenimi zako- je nemoralno. Ivan Cankar. Čednost je podobna ošpicami; vsak človek] jih ima enkrat in potem nikoli več. Ivan Cankar. 'Čemu dvomi in žalost in resignacija? — Življenje leži pred veselimi očmi kakor zelena pokrajina polna srebrne rose. in solnčnih žar¬ kov. Nikjer sence, nikjer nerodovitnega osa¬ ta — vse samo svetlo solnee in samo sočno ze¬ lenje. Senc v resnici ni in ni osata. Samo kadar je -človek bolan, vidi stvari, ki jih ni, vidi strahove. Treba je samo veselo pogledati in sence izginejo in osat se iapremeni v cveto¬ če rože. Vse je odvisno od človeka samega. Svet je lep in dovršen, ne- pozna nesoglasja, ne pozna nesreče. Ali ljudje, ki imajo nezdravo uri, opazijo pege celo na solncu, opazijo trnje na roži. Treba se je samo otresti bolezni, me- an lolijo je treba -pregnati — in soln-ce sije či- s 0 kakor je sijalo. Iv. Cankar. -srce. Opomore si naglo, vstane misel iz teme, | Seal - Probate Court, st. Louis Co., Minn. plah plamenček se dvigne v skritem kotu mla¬ de duše — novo hrepenenje, nove sanje. In naenkrat preleti/duh veliko daljo, preživi celo vršto dogodkov, ki jih razvrate pred njim dr¬ zni mladostni sni, preplava bližnj-o bodočnost in pride do ciljev. 'Negotovi cilji so to, srce trepeče in je plašno, ali upa obenem. In tako ni prazno in živi zopet ve-lilko in burno življe¬ nje, 'ki kipi in polje v nadah in hre-penenj-n. M. Pugelj. POZOR! Vsak, kdor namerava kupiti loto -pri jeklarni, katero ziL r STEEL KARPORACIJA v Minnesoti, naj si ogleda najpr New Duluth To novo mestece ima že nad 150 hiš, izdelane ceste, cementu« tlake,. vodovod, cevi za plin, električno razsvetljavo,’železniško postajo, državno pošto, policijsko varstvo, ognjegasno društvo ljudsko šolo, 'katoliško cerkev, hotel, trgovint z železnino, gro' cerdjo in tudi gostilno. NISMO ZASTOPNIKI. TEMVEČ LASTNIKI lot v New Duluth-u, radi česar vsak pri na-s lahko ceno kupi. NAŠE CENE SO NIZKE. OD $375.00 NAPREJ. Lahka mesečna odplačila. — Pišite v slovenskem jeziku. ČE STE NAMENJENI POTOVATI V STARO DOMOVINO ■poslužite se naše pisarne. .Zastopamo vse -prekomorske družb«. Pošiljamo potnike vedno preko Chieage v New York. JOHN GONSKA & C0. 3 SO. 5 AVE. WEST (BLIZU DIPE) DULUTH, MINN. Q □ □ H SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. 99 Izdaja največji slovenski dvotednik NARODNI VESTNIK” Naročnina za Ameriko: Za celo leto ... za pol leta - - . . - - 12.00 - - 1 . 01 ) Za Evropo In Canado: Zia celo leto.. za pol leta.. J ov*' ni e j3e el paJ [¥ e \ v, -bB sl5; k . C f v na v f ' s0 t s liČ» e v Bolj • „ie« 0 so e nal in mgp' frf » les ' r i 5 do » es1 E natrof Eda j> in . Lt n 1 ® 83 ' B a. in v4 '1 d a b °- pokril ž Opusti stvai L vzemi fgiesa 4 -'baking , saltp etel ionu vre ' c še JolU J 1 ji je p a jna in 'P 0 t bo dov( in teko? se naredi na meso, anien ali Ijrnuro. V ra palca 'j % Pusti so' k Va?a 3 Sla uicer a Pini n ap, tu sl hte ^t 0 m r, 5*uia ir N Vustl Ar/ y f, / '°'nt poljedelstvo in gospodinjstvo. S J* J 1 & j* j* jit & j* j* Ji S j N tl Obranjenje mesa ‘ Bee f>> __ Slano meso. ' ned n avadno rabijo za L e f” so “plate, rnmp, t brisket, ’ ’ to je cenejši ’* Meso naj se lepo razde- eS ? a vne kose, recimo pet ali f 8 ; na vsako stran. Naj - da s0 vsi kosi slični ve- f slične debelosti, zato da i!?ie v sod zlagati, in zato tali enakomerno osolijo, in vzemi na vsakih 10 funtov soli. ; meso ,nlov W esa i • o dnu soda prilično če - 1 na dčbelo soli ; zloži me¬ ji kolikor mogoče tesno in „et do šest palcev na debe - teni natrosi zopet plast soli l Spodaj; in na sol naloži zo - L t mesa. Delaj tako dokler Leso in vsa sol v sodu, ven- Tu da boš imel dovolj soli. ktakril ž njo - sodu 12 do 18 vsakih 100 Mi vrlino plast [pusti stvar v vzemi za L mesa 4 funte sladkorja, [“baking soda” in 4 unče i (saltpeter), in raztopi vse Lan vrele vode. Ohladi vo- Lij ji še tri 'galone mrzle L je pa boljša, če je bila itua in potem ohlajena, Te bo dovolj, da bo pokrila in tekočina se vlije nanj. naredi leseni pokrov, po na meso, in na pokrov se kamen ali vtež, da ho meso jiiJ ihmuro. Vrhuo meso naj ho •a palca pod vodo, ker če kak košček iz vode bo za - suiti in solamura se bo kma' Bila in pokvarilo se ; bo vse 'esmo nasolili meso po zimi čemo držati za poletje, pa- na solamuro spomladi, ker času se rajše pokvari kot irugi čas. Če se začne sola- jvleči in ne kaplje takoj od :e ga porinemo v njo in po- o ven, je 'to znak, da je in se naj vlije stran ter lapravi nova solamura čez itero moramo pa prej do - niti, predno je zložimo zo - »d. V poletnem-času je bo - ie denemo sladkorja v so- ker sladkor, kakor smo d razpravi v kletarstvu, t*l vre, in povzroči, da se * pokvari. Sod s solamuro v snažnem hladnem pro- ^ po preteku treh do šti - nov ibo meso toliko prešo - i e z a ralbo kot “Corned T 11 nasoljena svinjina [®ltPork). Odrgni vsaki j dobro z drobno navadno •«oži vsdljene kose v sod. 12 do 18 ur. Odvagaj funtov soli in deni dve |*" tra “a vsakih 100 funjov raztopi v štirih galonih e ' ^- a< lar se ta solamura j* a ohladi, da je mrzla, j® meso, pokrij meso z le- f rovom in ga obteži, da i vf 0 ^ nOma v s °l am ' ur l- v solamuri dokler se ^°rjem ohranjena gnjat ■ adar je meso popolno- ^ I10 ) odrgni vsaki kos s (pJ stl § a v soli čez noč. f^. e Potem zloži kose ,' 1Cer gnjati in krače na to t Pa med meso, da O 1 * 010 *’ in P a na vrhu *i° a;l ^.vsakih 100 fun¬ ti f s an ®e osem funtov a mjavega sladkor - ljjt 0 . gar ) 1 ® dve unči so- ^ j* T * e v štirih galonih ' Hrzl a , ai ? ar je solamura f Slani’ Z ‘i i° čez meso in jl^Oina naj ho okus. Ivreosot, ki se vstvarja, če drva gorijo, zapre znojnice v me - su, in tako zabrani dostop zraka v meso, ter je tudi v tem oziru mnogo vreden, ker smrdi mrče - sju. V starem kraju po kmetih, kjer še kuhajo v pečeh in rabijo bur - kije, ter pustijo, da se po vsi ku - hinji kadi, obešajo meso v 7 kuhinjo v dim. V mestih pa, in tudi splo - šno po napredni Ameriki, imajo kuhinje snažneje kot so nekatere sobe po stari domovini, so brez dima, in zato je treba imeti hišico za kadenje mesa.. Taka hišica naj bo 8 do 10 čevljev visoka, da bo dala najboljši uspeh, in naj bo to- likošna, da bo dovolj prostora v nji za meso, koli ki ir ga mislimo su' šiti. Skrbeti je 'za ventilacijo, za spremembo zraka, za o'dto>k-tople¬ ga zraka, da se meso preveč ne se¬ greje. Če se napravijo vrhu sten male odprtine, ali, če se napravi skozi streho zračnik, in sicer ta¬ ko, da se lahko ventilacija reguli¬ ra, ho dovolj. Zunaj hišjce za ka¬ jenje mesa naj se napravi ognji - šče, in dim se spelje v hišico, ker na ta način se bo meso na.jlepše vkadilo. Če je pa to nepraktično ali nemogoče, zakuriti se zamore tudi v hišici na tleh, in dim se pusti prosto. Zgrajeno mora biti pa hišica Itako, da bo imel dim prosti dostop do mesa, in ud tukaj ven na prosto. Najboljša hišica za kajenje me¬ sa je iz opeke ali iz kamenja, in je tudi na vse zadnje ceneja kot lesena, četudi lesena s prva manj stane; vendar ne trpi toliko časa kot zidana. Najboljša drva za. kajenje me - sa so jesenove (maple); treba je pa ogenj zadušiti z žaganjem tu¬ di z jesenovega lesa, sicer bodo prehitro gorele in bo več plamena 'kot dima. V splošnem so trda dr¬ va katerekoli vrste boljša kot mehka. Drva,kL.imajo v sebi mno" go smole, kot bor, 'smreka in tudi češnja, niso dobra, ker da smola mesu čudni smolnati okus. Bolj - ši kot mehki les so koruzni Štoki za kajenje mesa, in, če ni drv naj se rabijo. Sploh je pa najboljše, kakor smo že razpravljali v Narodnem Vestniku, da se slovenski farmer- ji organizirajo, in organizirajo naj se tudi v tem oziru ter naj zgradijo za celo naselbino eno ali dve hišici za meso sušiti, in ta, mesna zadruga naj bi delala kranjske klobase in pošiljala naj bi suho meso in klobase na trg, kar hi mnogo več vrglo kot pro - dajati prešiee mesarjem. Vi, slo¬ venski farmerji, morate gledati, da 'ostane v vaših naselbinah, da ostane doma čim več, mogoče de - aarja, in z mesnimi zadrugami se da marsikak dular obdržati v že¬ pu farmerja, mesto da bi prišel v roke prekupcem in trusftom, ki derejo 'delavce po mestih pri vsa¬ ki jestvini, katero mora delavec kupiti. Slovenski farmerji in slovenski delavci bi naj delali roka v rdijo, i. . __ tednov; v solamu- gnjati in Uto d °- osem tednov. Par - klji ( pi - tm. ' Namoči parklje ' ,t| ažni V v do ', 0strga i i ih ’ H 'iT asoh 3ih. Kuhaj k pokuha. , ! 2le išave. ani m po- v prsteni lonec in °etom v katerim MESA. J ENje rži J 0 ? e tla v dim, da ’ m da dobi d rim in obe stranki prihranili bi si mar¬ sikak dolar. Mi imamo na razpo¬ lago paketno pošto, in farmerji v Willard, Wis., v Greamey, Minn., in po drugod, vi se . vse premalo te prilike poslužujete. Vi proda - jete jajca po leti po 20 centov du¬ cat in ceneje, mi jih pa plačujemo sedaj po 40 centov. Zakaj ne shra¬ njujete jajc in bi jih sedaj proda- ali po 25 ali 30 centov ducat, in konsumemt kot farmer oba bi ime¬ la dobiček Isto je 'Z mesom putrom zelenjavo, itd. Mi smo že opisova¬ li kako te stvari shranjevati, da se držijo, tri do šest mesecev, le žal da s,e pouki tako malo uva- žujejo kot se malo uvažuje pa - ketna pošta (Parcel post.) Roja - ki farmerji dajte se v tem oziru malo'bolj zanimati v lastno ’ko - rist in v korist 'delavcev po me - stih. S paketno pošto se lahko po¬ šlje danes zavoj dvajset funtov, mesa, jajc, putra, klobas, zelenja¬ ve, itd. za 15 centov, in, če hoče ta ali oni farmer poskusiti kako fa stvar deluje, ponudi naj s karto uredniku tega lista, Villiam Brunsehmid, 405, West Michigan Street, Duluth, Minn., divjačino klobase, sveže meso, suho meso, jajca, puter, ali kar irria na pro - daj, piše naj ceno, in naročba bo takoj tam. Ih kakor se pošlje stvar lahko v Duluth, tako se pošlje lahko vse povsod. Vi farmerji na Greaney, Minn., Brockway, Minn, Willard, ”Wis., itd., se morate sa - mi nekaj pobrigati za prodajo va¬ ših pridelkov naravnost konsu -j memtom in videli boste, da boste! imeli mnogo več dobička' kot, če j prodajete vaše pridelke agentom. ! Radoveden sem, če bo 'kedo toliko j korajžen, da 'bo uposlal ponudbo ! in se poslužil prilike paketne po- J šte. Kdor neče poslati na up, ampak ] proti takojšnemu plačilu; “C. O. D,,” kar pomeni “Cash on delive- ry,” po naše “'denar pri dostav - j ljenju,” plača za 20 funtov 10 [ centov več poštnine, to je skupaj 25 centov. Farmer in konsument si laihko mnogo pomagata potom paketne pošte, in želeti je, da bi | ■se jo poslužila. Meso katero je za v dim je vzeti j iz salamure en da.n predno se de-1 ne v dim. Če je bila salamura ja¬ ko močna je najboljše namočiti I meso čez noč v mrzli vodi, da se ne napravi skorja iz soli na mesu. ; Kosi naj se potem obesijo, da od'; tečejo, in potem naj se obesijo v J kadilnico. Vse meso naj se obesi i nižje kot so ventilatorji ali zračne j luknje, in naj se obesi tako, da se j kosi mesa ne tišee skup. Potem naj se zakuri in sicer po : malem, da se meso polagoma se -! greje. Po zimi naj vedno gori, do-! kler ni meso vkajeno, in paziti j je , 'da je vedno prilično enako ■temperatura. Če ogenj vgasne 'bo | postalo meso mrzlo, in dim ne bo j tako vspešno vlezel v meso, in ta - ko meso bo zunaj močno okajeno, znotraj pa ne. Skozi poletje in ! spomladi je napraviti lahki ogenj vsaki drugi ali tretji dan skozi ] dva tedna, iu meso je pustiti v ka¬ dilnici dokler ni dovolj okajeno,! »zoroma dokler ne dobi prave bar ve. Če gori neprenehoma, in če se drži enakomerno toploto, vzelo bo do 36 ur predno bo meso vkajeno. Dim ne vleze v amrzneno meso, in tako meso je treba prej popolnoma otajiiti predno se obesi v kadilni¬ co. Kadilnico mora biti temna, po¬ sebno čez poletje, da ne silijo mu¬ he v njo. Kakor hitro je meso vka’ jeno, naj se ohladi, in zato naj se odprejo zračne odprtine ali venti¬ latorji in tudi vrata. Ko postane meso trdo je njjlbiljše, da se za - poka v platno (canvass) in se spra vi za poletno porabo. Če ni vreme vroče se sme pusti - ti okajeno meso v kadilnici; treba je pa, da je kadilnica temna in zračna ter ne vlažna. Okajeno meso je spraviti v suh kraj, kjer je 'dobra sprememba zraka, in meso je najboljše imeti v temnem kraju, da ne silijo muhe in žužel- jske zraven. Priporočljivo je tudi meso obleči v voščeni papir, plat¬ no ali burlap, če se misli deij ča¬ sa držati. Pri govedini je stegno najboljše za v dim. Nareke se v kose. Za vsa¬ kih 100 funtov mesa vzemi 5 fun¬ tov soli, 3 funte zmletega sladkor¬ ja in dve unče solitarja. Premešaj to stvar dobro. Odrgni vsak kos mesa ipo vseh straneh in porabi eno tretjino solne zmesi in zloži kose mesa v kameniti džar koli - kor tesno mogoče. Pusti meso tri dni v džaru, in čez tri dni je vze¬ mi ven in odrgni je zopet z dru¬ go tretjino soli. Kadar vlagaš me¬ so ; deni na dno iste kose, ki so bili preje na vrhu. Po preteku treh dni vzemi kose ven in odrgni jih zopet z zadnjo tretjino soli, spokaj meso nazaj v džar, in pu¬ sti stati tri dni. Solhmuro, ki se napravi v džaru, naj ostane vse" lej notri, in meso naj se 'zapoka v njo. Ko je vzeto meso iz džara tretjič, 'se dene v dim, in potem naj se obesi v suhi prostor, da 'bo vsa voda iz mesa spuhtela. nini trpek okus. Povedali smo že, da se vrenje v odprtih posodah hitreje vrši, kot v zaprtih, a vsled vednega pristopa zraka se žetinsko vrenje kaj rado 'spremeni v jesihno, to je, en dei alkohola se spremeni y jesih. Pri odprtem vrenju se vz¬ diguje zdrozgalica, da plava po vrhu mošta. Mehi in peceljni se vzdignejo nad tekočino, po njih •se dela jesihni. plesnivec iu en del alkohola se spremeni v jesih. Če¬ tudi se ta klobuk vedno nazaj v mošt pritiska, se ne da popolnoma zabraniti, da 'bi se v moštu nič je- siha ne napravilo. Tako vino je pa vedno v nevarnosti, ker se prav lahko 'sprevrže v jesih. Kako je potem pravilno delati črnino, da bo okusna, črna in sta¬ novitna. ? (1) Ločijo naj ‘se jagode od pec¬ ljev, ker je v pecljih največ čre - slovine, ki l bi se med vrenjem raz¬ topila v moštu. Nekaj čreslovine je treba črnini, da. se hitreje čisti, in za to svrho je je dovolj v pe - č'kih. ( Dalje prihodnjič.) ZAPEKA PRI OTROCIH. Je zelo navadna neprililka. Otro čja čreva bi se morala izprazniti vsaj dvakrat na dam, ako se ne, bi se jim moralo dati kako odvajalo. Nekateri otroci nimajo radi teko - če odvajalo toda radi vzamejo sladkorno. Severove Tab-Lax so sladko odvajelo, katere ima pri - jeten' okus, učinkujejo zelo uspe¬ šno. So popolnoma varne tudi za najmlajše otroke in enako uspeš - no za odrasle 'kakor za otroke. Pri poročajo se zoiper zapeko, zoper dih, slab okus v ustih, nečisti je¬ zik, žoSčnico, 'želodčne neprilike pri otrocih, napihovanje in druge želodčne in jetrne neprililke. Ce - na 10 in 25 centov v vseh lekarnah Zagotovite se, da dobite Severo - vib Tab - Lax. Ne vzemite nado¬ mestitev. Ako jih lekarnar nima, naročite jih od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. UMNO KLETARSTVO. Kako ravnati s črnino. Kakor je treba pri belem vinu paziti, da se vrenje pravilno vr - ši, ravno tako je treba paziti pri črnini, ker rdeče ali črno vino se ne more drugače delati kot da vsa zdrozgalica skupaj vre. Barvilo se nahaja v mehkih; groz¬ dni sok je brezbarven. In to bar¬ vilo ni v vodi raztopno pač pa le v alkoholu in v kislinah. Ako ho¬ čemo imeti vino črne barve, imeti moramo vso zdrozgalico toliko časa Skupaj, da raztopi alkohol, ki se dela med vrenjem iz sladkor¬ ja, to barvilo. V tem času razkro- juje se pa tudi čreslovina ki je v pečkilu in pecljih, in dala bo čr- | NAŠI ZASTOPNIKI. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn. John Pogačnik, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar, Chis - holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Geo. Brozich, Bauch, Minn. Anton Prosen, Crosby, Minn. Frank Hochevar, McKinley, Minn. Vouk & Oman, Kice, Minn. John Dragovan, Soudan, Minn. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. Ivan Cotič, South Range, Mich. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. . Frank Brence, Waukegan, 111. Frank Klanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee, Wis. John Fucelj, Racine, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. ILLINOIS: Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, Dl. AnthOny Motz, So. Chicago, Dl. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, III. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. PENNSYLVANIA: Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Mike Štrukelj, Johnstown, Pa. John Brezovec, Conemaugh, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Joseph Hauptman, Darragh, Pa. Math. Petrich, Cliff Mine, Pa. Henry Lamuth, Marianna, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cie ve - land, Ohio. Ignac Prel -gar, Collinwood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barherton, O. Frank Guna, Badley, O. COLORADO: P. W. žužek, Leadville, Colo. John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. Kajetan Erznožnik, Somerset, Colo. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Jakob Cukljati, Pittsburg, Pa. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. WYOMING: F. S. Tauchar, Rock Spring, Wyo. Mike Krivec, 'Sublet, Wyo. John Globochnik, Diamondville, Wyo. John Rozich, Wardner, Ida. Frank Malavashich, Little Falls, N. Y. G. J. Porenta. Black Diamond, Wash. ALMANAH IN ZDRAVOSLOVJE za Slovence za 1914 Kot v prejšnjih letih, smo tudi to leto zopet izdali novo izdajo SeVerovega Al¬ manaha in Zdravoslovja, ter shdaj naznanjamo, da ga je* sedaj ddbilti v vseh le¬ karnah zastonj. Tistim, ki so že preje čitoli Severov Almanah, pa naznanjamo, da izdaja za le¬ to 1914 prekaša vse prejšnje izdaje v re-čeh splošnega zanimanja iu zdravstvenih namigljajev. Tistim, tki še nikdar niso čitali Severov Almanah, pa naznanjamo, da je knji¬ žica, ki vsebuje mnogo zdravstvenih namigljajev in drugega zanimivega branja. Inna tudi 12 strani koledarja in 12 strani, za vsakdanje zapiske. Knjižica vsebuje tudi mnogo smešnih. Kar se tiiče zdravstvenih predmetov je pisana tako, da la¬ hko vsakdo razume, in tako, da se lahko vsakemu otroku za čitaiti bre'z. vsake ne¬ varnosti. 'Knjižica je splošne vrednosti za vsakogar. DOBITE ZVEZEK SEVEROVEGA ALMANAHA OD VAŠEGA LEKARNARJA. ALI PA GA NAROČITE OD W. F. SEVERA CO.. CEDAR RAPIDS. I0WA. Zoper kašelj, prehlad, hripavost, oslovski kašelj, vnetje sapnika, davieo in razne druge pljučne neprilike priporočamo SEVEROV BALSAM ZA PLJUČA (Severa’s Balsam for Lungs) katero se 'že od leta 1881 rabi in 'ki se je med 'tem časom izkazalo kot zelo uspešno zdravilo zoper kašelj. Varno za otroke in odrasle hitro v učinkih Cena 25 in 50 centov. Na prodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte Severova Zdravila in ne vzemite drugih. — Ako jih nima lekarnar v zalogi, naročite jih naravnost od nas. Motenje prebavljenja. Če hočemo biti pri dobrem zdravju ne smemo dovoliti nikakib motenj v na¬ šem prebavljenju, zato ker je to vsikdar znak kake bolezni celega života ali pa tega ali onega sestoja života. Brez pravilne jedi in pravilne prebave ni življenja. Vsled tega je jako važno, da se ima pri rokah kako sredstvo, katero bo hitro poma¬ galo v slučaju slabega prebavljenja. V takih slučajih bi mi priporočali vsakomur dobroznano, zanesljivo in hitro delujoče TRINERJEVO Amerikansko zdravilno grenko vino. To izvrstno sredstvo bo izčistilo prebavni sestoj popolnoma, ne da bi povzro¬ čalo kake bolečine; ono bo povečalo tek, dalo bo moč črevesju, in odpravilo bo zaprtje in vse neprilike združene s tem. Rabiti bi se moralo v vsakem slučaju bolehnosti. Imejte to sredstvo v vaši hiši in rabite je v zaprtju, živčnosti, glavobolu, neprebavljivosti, bolečinah v črevesju, izgubi teka, slabosti, zlatici, težkoči po jedi, Ne odlagajte v nadi, da bodo te sitnosti same izginile. Če jih ne zdravite pra¬ vilno, bodo one oslabele organe. Najboljše sredstvo v vseh takih slučajih je Triner=jevo Amerikansko zdravilno grenko vino. V LEKARNAH. NE SPREJMITE PONAREDB. JOS. TRINER UVAŽALEC IN IZVAŽALEC, 1333-1339 So. Ashland A vem? e, Chicago, lil. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦f ru, :ker jo že od neke tajne strani S. Idntiil oplo 'vreče denaria. da. er> ho- Dopisi. >x! 'dobil cele 'vreče denarja, da go bo- £ i do zagovarjali najbolj zviti ad 1 . 1 v okati, kateri bodo, mogoče, stvar 4 celo tako zasukali, kot bi se lju- biča njegova sama razrezala v „ , ’ kose in se zmetala v reko. Rim - St. Paul, Minn. Smo pač srečni Slovenci v Ame¬ riki — 'zabavo na zabavo, smeh vrlhu ‘smeha, prepir za prepirom, kritika na kritiko, raus in kaus, kakor 'bojeviti petelini, v “opera^ haus.” Zares 'smo srečni v tej no - vi domovini. Zakaj pa vendar, Pe¬ pe? E, zakaj! Zato keir imamo rav¬ no ducat slovenskih časopisov. Oh, kako so zanimivi; posebno štirje braJtje, kateri vsi mešajo otrobe v štirih 'koritah, in ti štirje so v spo¬ ru, vendar pa skušajo vsi krmiti delavstvo z dvemi različnimi otro¬ bi, sami pa. hočejo in tudi uživa - jo ta boljšo moko. Njih imena naj pa prihranim za enkrat; po - rabil jih bom pa pri drugi priliki. Ti štirje gospodi, dva častita in sveta, dva bi pa imenoval menda doktorja, mešajo otrobe, in vsak izmed njih hvali svoje. Izmed vseh dvanajst listov se-pa noben ne upa pokazati naravnost s pr¬ stom hibe in zapreke, ki držijo naš narodič v ‘temi, in vsled teme v razkolu, vsled razkola pa v bedi. Vsi ti listi pravijo, da so delavski. I seveda, saj vse te 'liste vzdržu¬ je delavski denar; trgovci, ki bi morali biti prvi na narodnem po - lju, ker tudi te vzdržuje 'delavec, se pa izgovarjajo, da nimajo ča - sa za eitanje, in iz 'tega vzroka se najraje ne naročijo na list, naj bo že ta ali oni. Trgovci druzih narodov nosijo zastavo naprej; naši pa so mrtvi. Res, žalostno ■bodočnost ima tako ljudstvo ! Rekel sem, da vzdržujejo sloven ■siki delavci slovensko časopisje. Vprašanje je pa, če to delavsko časopisje res podučuje delavstvo, če ga res dviga v prosveto, če ga res spodbuja k razredni 'zavedno¬ sti, potom katere je mogoče dose¬ či boljše plače, tako, da je mogo - Če kaj prihraniti, in se tako dvig - niti tudi v gospodarskem oziru. MeSd vsemi listi je pa kalnmetaki Glasnik pokazal, koliko mu je za delavstvo, in če je delavsetvo za - vedno, pokazalo mu bo, koliko je njemu za Glasnik. Kaj pa oStao časopisje? Kaj naj mi delavci, mi Slovenci pri - čakujemo od njega? Mi Slovenci potrebujemo temelj izobrazbe, ki nam je posebno v tej deželi, kjer živimo med izobraženimi narodi, neobhodno potrebna. Ali živimo med miljoni narodov raznih ple - men, raznih jezikov in raznih ver, ko j ih večina je na višji stopinji civilizacije kot -smo mi. Da smo Slovenc zaostali v izobrazbi mora vsak trezen rojak priznati; vzrok je pa, ker nismo imeli prilike si izobrazbe pridobiti. Izobrazba se ne more kupiti v “kendi štoru” ■za pet centov, niti v salunu pri opojni pijači, niti pri trdem delu v katerega smo vpreženi. Ostane nam le eno sredstvo potom ka-te* rega si 'zamoremo dobiti izolbraz - bo, in to so podučne znanstvene 'knjige in dobro, napredno čašo - pisje. Ne vse 'knjige in ne vsi čas - niki niso dobri za dobavo izobraz¬ be. Čitaj, rojak’vse, in potem sodi sam, saj imaš nm, možgane, pa¬ met, tako kot jo ima vsaki človek. Čitaj in sodi; potem pa izberi in pridži jedro, lupine pa zavrzi. So ljudje, ki se hočejo izobraževati samo z enim časopisom, in ti 'lju - 'dje sp v veliki zmoti. Jaz rečem iz lastne skušnje, da je oni človek, ki nikdar nič ne čita več vreden za človeško družbo, kot pa oni, ki črta samo en list. So zopet druge vrste ljudje, ki pravijo, da je pre¬ več listov, da, čim več čita, tem manj ve, da se boji, da 'bi se mu zmedlo, da bi postal neveden. Ne boj se, strije, tega, saj si že ne- ' veden, sicer bi ne govoril tako. Zakaj pa imaš razum tvoj ? Ra * zum je 'Zdrav, polnoleten, čist, bister kakor vsakega učenjaka. Razloček je le, da ti se nisi včil. ti se nisi likal, zato si ostal pri- prošt, priprošt pravim, ne pa za¬ nikan, /kot pravijo v Avstriji kmetom. Mi nismo zanikani, smo pa priprosti, zato ker nismo zgu - bili leta in leta na visokih šolah kot jih je zgubil, na priliko, kap¬ lan Slimidt, in še pri vsi svoji učenosti je postal barbarski mori¬ lec. Sedaj bilo bi potreba za na¬ še junake, 'da rešijo tovariša električnega stola, kot so rešili Frank Malija. Gotovo pa je, da bo vtekel Schmidt justičnemu tuno ska katoliška cerkev je bogata in z božjo 'Previdnostjo bo vse šlo; kaj ne, fotri. No, pa pustimo to za sedaj. Se - daj je čas, da škrbino za izobraz¬ bo sami sebi in svojim mlajšim so¬ bratom. Katere 'liste naj čitamo, da dobimo potrebno izobrazbo? V A. S. je ne bomo dobili, saj je star dvaindvajset let, pa še ni nikogar izobrazil, niti ni nikogar vnel, da bi se ta ali oni oprijel kmetijskih in drugih prilik, kate¬ rih je bilo v onih časih mnogo. Po mestih je polno starih( sivih, onemoglih Slovencev, ki so se ob - rabili v industrijskem, suženjstvu v teku let; če bi ti, sveti očak. kaj storil za gospodarstvo med na' šim ljudstvom, bili bi ti stari mo¬ žje gospodarji kmetij, 'katere so bile pred leti zastonj, tako se pa klatijo s trebuhom 'za grenkim kruhom. Se ve, izobrazbo ljud - st/va je potiskati nazaj, ker beda - ke se ložje izkorišča kot pa lju - di, ki znajo misliti z lastno pa - metjo in skrbijo tudi za ta svet in ne samo za onega. Poleg že znanih zvezd se je pri¬ kazala tudi še ena zvezda na ta brumnem nebesju slovenskem pod imenom Berkulus. Kot bivši St. Pavlčan iz Savinjske doline poz - nam vse vrline tega fanta, kojega žegni ne držijo več, in pri priliki se hočem malo pozabavati ž njim. Danes naj le ©menim rojaka Za- krajšeka. Ta cvetlica v vrtu sv. Frančiška kaj daleč diši, a ta duh mi dobro poznamo. Ta možieek je vzel kot svoje sredstvo za dosego namena Frank Malija, da maže svoj papir. Ali nima graJdiva v katoliški zgodovini, da pobira smeti okoli kranjskih fanatikov? Ave Marija! Nabožen list! In kaj še vse! Tvoj list je vse drugo, sa¬ mo nabožen ni. Zakaj ne piše o misijonih. Tvoj list je poklican to stvar razširjati, ne pa kranjsko politiko. Čemu si prišel misjonari- | ti za nami Slovenci? M smo bili dovolj poučeni v katoliški veri v starem kraju in ne potrebujemo misijonarjev. Če si tako vnet 'za rimsko kraljestvo, zakaj ne greš na Kitajsko, ker tam je še veliko polje za. obdelati. Edini sloven - ski misjonar na Kitajskem je Ve¬ selko Kovač, in ©n ima župnijo ob¬ širno kot je cela Kranjska. Čemu tor a j siliti v škodo svojim kole - goni, posebno pa še A. S. v Arne - riki? A ti, Kazimir, nisi za kitaj¬ ski misjon, 'kakor je več druzih ta 'kih tvojih sodrugov, ki ne znajo ■sejati, ampak samo žeti, jesti in piti in sicer več kot zamere tre - 'bub držati. Kazimir, povem ti kot tvoj rojak in prijatelj, da v Arne - riki se voda čisti vzlic tvoji mre - ži v New Yorku in v čisti vodi se ■bo vedno slabeje ribarilo. Ako se ta moj dopis celotno pri¬ obči, vam v kratkem podam ne - kaj zanimivih zgodbic. K. Kamnar. dva človeka se ne marata sama uči ti ničesar, in ker ju tudi drugi niso učili, zato ne znata ničesar, in zato hočetb, da bi se tudi drugi ne smeli učiti in izobraževati, am¬ pak, da bi morali ostati vsi tepci. Crnkovič mi pre‘dbaciva samo - ljubje. Povem ti, prijatelj, da to - liko še nisem nespameten, da bi poljubil bič, kateri bi mene bi - čal. Mene še ni bilo sram pokaza¬ ti mišljenje; nasprotno se moraš pa ti sramovati, ker si domislju - ješ, da si praktičen katoličan, vendar ne živiš po ukih te religije, ker sicer 'bi ne obrekoval in ne napadal bližnjega brez povoda. Kolikor se tiče duhovnov, spoštu - jem one, ki so spoštovanja vredni, ravno tako kot spoštujem vse druge spoštovanja vredne ljudi. Čeznaraven pa ui nobeden, zato tudi ni nobeden vreden čeznarav- ne moči, najmanj pa isti, ki filo " zofirajo v stvareh, (katerih živ krst ne pozna. Kolikor se tiče interesov, je ja- da se ne zanimaš za svoje sno, interese, ampak zanimaš se za m - terese ali koristi 'drugih. Glede tol¬ mačenja ti ta posel z veseljem pri¬ pustim in boš ga lahko za božji Eveleth, Minn. “Ion” storil, ker božji “Ioni” pri Chisholm, Minn. Mnogo se sliši pripovedovati od nekaterih oseb koliko šol so izvr - šili, celo po 16 let. Resnica pač mora biti, da so samo šole vršili, ker več se jih pokaže s svojo zna¬ nostjo, da so samo šole vršili, na¬ učili so se pa malo ali nič, poseb - no ne, kar se resnice tiče, ker se malo- ali nič ne ozirajo na njo. Kakor je razvidno iz št, 87 A. S. je urednik d o ti ('neg a lista v isti vrsti učenjakov, iki so šole dovrši - li, naučili so se pa jako malo, ker ne poznajo resnice, oziroma jo ta - ko zavijajo, da je vse kaj druzega ‘kot resnica. Usmiljenja so vredni “bravci,” ker imajo tako čtivo za izobrazbo, katero temelji na ne - resnici in na 'blamažah. Kadar se kaikošen filozof njih kalibra poda 'V javnost in ga vpra¬ šaš iz česa je kruh, odgovoril bo iz moke; moko je pa, se »ve, Bog dal. Pravijo tudi ti filozofi, da Bog skrbi za ribe v vodi; in, če ga prašaš, kaj je potem, če se vo - da posuši, odgovoril bo zopet, da poginejo, in to je konec filozofije. Na Chishlomu sta, na priliko, Crn¬ kovič in Geršič taka junaka, da jima ne moremo vzeti v zlo, če se napenjajo in hočejo blamirati druge za/radi svoje nevednosti. Ta 'dva človeka se ne marata sama učiti ničesar, in ker ju tudi dru¬ ge zaradi svoje nevednosti. Ta tebi kaj zaležejo pri meni pa prav nič. Rabil sem tudi jaz svoječasno tolmače, kateri so računali mast - no; jaz računim le mojo zamudo časa, in vsak previden človek mo¬ ra uvideti, 'da človek tu v tujini ne more zgubljati časa zastonj. Čas je meni dražji kot zlato in jaz kot nobeden ne more zgublja¬ ti dnevov zastonj, ker borba za ob¬ stanek je preresna. Kar se tolma¬ čenja iz tvoje strani tiče, se le bojim da je to vse kaj druzega kot krogljice na rožnem vencu šte¬ ti ali pa prebirati mašno knjigo. Te dve stvari mogoče ti dobro razumeš, a za tolmačenje to ni dovolj, treba- se je še kaj 'druze¬ ga priučiti. Do sedaj si ti za tol - mača gol kot- ptič v gnjezdu, in če se ne boš otresel fanatizma ter se oprijel podučnib knjig in čas? nikov, ne boš nikdar zrel za tol - mača. In “čifuti!” Te besede še ni¬ sem našel v slovenskem besednja¬ ku, tora j veže dolžnost veleu&ne - ga urednika. A. ’S. da jo nam pri- proštlm 'ljudem raztolmači kam spada in kaj pomeni. Ti duševni 'siromak se nekaj re¬ pinci« o hinavcu. Kaj vendar ti veš o tej besedi “hinavec?” Če bi ti bil 'znan pomen nje, ne ra - bil bi jo kjer si jo. Pa pomiluj te, Gospodine, radi tvoje duševne revščine, saj pi v zabavljanju tak kot vrabec na strehi — znaš, edi - no eno pesem. Nekaj o debati se hvališ. Keda.j je še bil dostojen verski fanatik pri debatah. Svet in vse je vstva - ril Bog; Bog je o'd vek do vek; to je vsa filozofija naših fanati - kov, ki 'se nečejo ozirati na nasprot ne argumente, ne le veleučenja - kov, ampak tudi ne na one avtori¬ tete. Ti imaš temne nazore o so- cijalizmu, če misliš da se bo ta politična Stranka bojevala za ko¬ risti protisocialističnih strank, kamor spadaš tudi 'ti. Kalini tvo" je vrste so sploh za obžalovati, ker le taki kalini so šli v boj na Bal - kanu za koristi; ne naroda in do - movine ampak za koristi ene vere zoper drugo, za koristi enega kra¬ lja zoper druzega, za koristi 'ka pitalizma sploh; ljudstvo je pa v večji revščini kot -je bilo preje. Ti in tebi enaki so še daleč zadaj z izobrazbo, zato niste ti ne tvoji somišljeniki resnega upoštevanja vredni. Glede društva, katerega pred - sednik sem, mislim, da še ni tako nizkotno padlo, da bi potrebovali tebe za napovednika, niti Janeza Kranjca, kateri je bolj priden okoli jednot Ikot babica ipri poro du, zato so mu pa delegati pri - popali talko medaljo! Pazi, da ne bo treba druge 'zraven obesiti. John Geršič, opomnem naj le še glede zgodovine. Ti se menda naslanjaš, kakor se vidi iz tvoje - ga dopisa, ki je najboljša fotagra- fija tvoje visoke učenosti, in oli" kanosti, na zgodovino, katero sta ti pravila stara mati ali pa ujec v kakošnem nepečku v zimskih ve ■ čerih. Drži se teh starih stvari, in spopolni si jih še s katekizmom, pa boš O K od zadnjega konca. Ce ti je toliko na poti soeijalizem zakaj pa si med soeijalisti; beži tja kjer ni socijalizma, saj te nik - do ne drži tukaj. Pozdrav vsem zavednim prole¬ tarcem. Anton Mahne. Dragi urednik: Čitaim in čitartt slovenske liste, pa malotkedaj mi pride pred oči 'kak dopis iz Eve - letha. Ne vem kako je to? Naša naselbina je največja slovenska! naselbina v Minnesoti, vendar pa ■v duševnem oziru nismo največji, smo preveč mrtvi. Vreme imamo letos kalifornij - sko, vzlic temu, da- smo 'visoko na severju. 'Snega še ni, čeravno je že druzega 'decembra, in peči tudi še ni treba kuriti. Z delom gre slabo; brezposelnih je mnogo. Kamorkoli greš prašati za delo, povsod se ponosno namrd¬ nejo, češ imamo jih preveč. Res žalostno za delavski stan. In se - daj je še kapital tako postavo za 'delavec skoval, po kateri proda delavec svoje življenje 'za sraimo - tno ceno. Uboge udove, uboge si¬ rote, če ubije moža iu očeta; ubo¬ gi pa vsi skup, če ga telesno po - škoduje, če mu odtrga ta ali oni ud, ker pohabljenec dobi jako niz¬ ko odškodnino. Jaz priporočam vsakemu delavcu, ; da to postavo naroči in se povsem seznani ž njo. Iz nje ne bo le videl kaj mu gre po postavi, če se poškodi, ampak videl bo tudi kako so z delavskim slojem naredili kapitalisti in njih poslanci. Knjiga stane le 30 cen - tov vredna je pa zlata ne le za slučaj nesreče, ampak tudi za po - dukjker kdor je še slep, odprla mu bo ta postava oči. Pozdravljam vse cenjene čita - tatelje in čitateljiee. M. Ž. Jančar. Franklin, Pa. , Izvrstna članka “Zahvalni dan” -v vašem cenjenem listu sta me pripravila, da sem malo pre - mislil puranovo smrt, in pripravil sem se pri tem na razmišljanje zahvalnega dne. Udani sodbi, pričakovali so pu¬ rani osode, katero jim prinese za¬ hvalni dan. Ubogi purani! Preši¬ ne me misel kako je celo leto kli¬ cal puran v zelenju svoj “kam, kam.” Naposled se mu. je odka- zala ponev, in našel je, kam ga je dovedel celo leto se ponavlja¬ joči klic “kam, kam,” Smrt ga je doletela, in spečen je šel v želo - dec največ premožnih, in nikdar več ne bo oklical, “kam, kam.” Zadovoljno -si mane bogataš ■svoje mehke roke ta dan po kosi¬ lu. Misli si, podjetje mi je prine¬ slo lepi zaslužek in tako zamore bogataš uživati bogastvo zemlje, katero je izsilila pridna roka iz narave. Ta dan so yelika sl.avlja zlatega teleta, na kojih se hvali Pravičnega, vzlic temu, da je ve - čina žanrskih prebivalcev izkori¬ ščana. Pri pojedinah in po poje - dinah se pa godijo med petičnimi kadar so že vsega siti, nečloveš - ke orgije, ker ti se ne menijo za posmrtno življenje. Njih ideja je edino 'dobro živeti na tej zemlji; ljubezen do bljižnega je postran - ska stvar, le denar in zopet denar. Mogočni bogataš ne žaluje za oni¬ mi, ki so ponesrečili pri njego - vem podjetju; ni mu mar, če ima njegov delavec kaj za pod zobe ali ine, saj še svojih 'delavcev ne pozna. Delavec še muci in zato ima le naj skromnejše življenje. Delavske mase so prisiljene’Stopati vedno bolj v organizacije, da zamorejo tako skupno zahtevati,svojih pra¬ vic. Če bi bilo delavstvo združe - no, no mogel 'bi kapital tako pome¬ tati ž njim, ker delavstvo si lah¬ ko osvoji politično moč, in s tem dosežena bi bila pravica za delav¬ stvo, 'ki bi imelo potem tudi po - vod slaviti Zahvalni dan s pura¬ novo pečenko. jo in 'katere mi delavci vzdržuje¬ mo in jim polnimo malhe, se nič ne menijo. Mislijo si, mi imamo dosti nas ne 'bo zeblo po zimi, la - eni in žejni tudi ne bomo, gorke obleke imamo, 'če pa ne, imamo pa dosti vsegamogočnih 'dolarjev, (katerega nam je proletarijat ekozi leto nakopal. Kaj se potem briga¬ jo 'zate, ubogi delavec? Mogoče si oce 'večje 'družine, mogoče imaš bolezen v hiši, na 'zimo ti dajo počitnice, ne oziraje se na to kje boš vzel, da boš kupil otrokom jedila in gorke obleke in kurjave, da ne bojo od mraza in lakote trepetali ali celo umirali. V mo - zeg pretresa človeka, alko samo misli take stvari, kako slabo je pri nas, revnemu sloju, ki smo vstvaritelji vsega. Zatoraj delav¬ ci državljani Amerike probudite se, 'ker lahko predrugačite to be¬ dno stanje ina volilni dan. Vsi ro¬ ka v roki, vsi za ednega eden za vse, in volite za koristi delavske, za delavsko stranko, katera edina je socijalistiena. Marsikateri pra¬ vi, pa kaj 'bo potem, ako nastopi socdjalistlčna vlada? We'll, ako si ne 'daš dopovedati, lahko posku - siš enkrat. Republikanske in De - mokratslke sladkosti si že skusil; poskusi še socijalistiene; potem boš pa 'videl da 'bo boljše (seveda “ talenge” ne *bo.) Da 'bi bile bolj¬ še razmere za delavca kakor so sedaj, to mora vsaki treznomisleči mož uvideti, le vsak naj bo 'za de¬ lavsko stranko z duhom in tele - som, ne samo na jeziku, pa bo vse boljše teklo. Bratje društva 1 Leo Tolstoj, št 205, S. N. P. J., v New Duluth, Minn., ste prijazno vabljeni na se¬ jo v nedeljo dne 7. decembra, ker imamo 'volitev odbora za leto 1914. Vsi na krov, ker nas je malo, da bomo vsaj lahko ‘zbrali odborni - ‘ke. Kdor ne bo vpošteval tega va¬ bila bo plačal 50c v društveno blagajno. To bo zaključek zadnje redne seje, ki se je vršila 9. no - vembra t. 1. Rojak M. Žugelj nas je obiskal v nedeljo 30. novembra Nam je ponujal dobro Kalifornij - sko .kapljico. Seveda nam je vsem dišala, ali kaj hočemo, ker nam cesarju brani vino piti. Rojaku Žugeljnu želim mnogo sreče na popotovanju. Pozdrav širom nove Domovine John Kobi. Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave! Najboljši in najnovejši GRAMOFON samo *Z.50 ' Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdb* v“‘ ir - " druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega v am t . ril ju t , poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON smo na ^°Pkif ' dete z njim jako zadovoljni. ’ P re Prič aiJ j Prodajamo tudi igralne plošče najboljših Pesnikov i u po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma i z Uo pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padei in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi’ — 6 ra2l ' i '- .I, s? 'k' Cel Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s teiTda dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa '' sluea ju plačati. * ” I lOl Trt ' r , .. v .. _ Vs a naročila se ',dj» bl1 ’ Cemk pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite L”; J0 :? €. «0* P e ENKO RUS & 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. Vj SO p8 ti o oni ^ oni’ J e ^jejše di ROJAKOM V RAVNANJE. Rojaki v Ely, Minn., in okolici! Kadar pošiljate denar po Ameri¬ ki, poslužujte se Bank Money Or- der, ki je bolj praktičen in cenej¬ ši, kakor poštni Money Order. — Premeni se lahko povsod, in v slu¬ čaju, da se izgubi, se Vam denar v kratkem povrne nazaj. Za vsako pošiljatev dobite pobotnico. Do - bijo se pri First State Bank of Ely kjer se lahko v materinščini po¬ menite. Banka je odprta vsak dan od 9. ure zjutraj do 3. ure popol¬ dne, in vsako sredo in soboto zve¬ čer od 7. do 8. ure. Banka izvršuje tudi vsa druga bančna in notarska dela, posebno se še priporoča za menjavo čekov, katere izplačuje biez odbitkov. Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Drnštv Složni Bratje žen Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, Minn pčrna ■ pa. « rIia (strast , ti P° ve ' *zen sta t zmaga' IfTOjO P ra " lit otroku ,olČal vz Društveni odbor: Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik- Pr Okoren r X. tajnik: Prani Peterlin, Rox 706. II. tajnik: Anton Lavri« ' ‘ Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av. Bolniški odbor: Frank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mesto Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Flatnar. Nadzorniki: John Tanko. Frank štrukelj, John Kapni, Društveni zdravnik: Dr.Johnson. Fran^efj 116 Se;ie Se VrSe Tsak0 tret J° nedeljo v mesecu v dvorani JočhJ Dragi rojaki Slovenci in Hrvati! Zanimajte se za naše podporno i Btvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. ■ •Torej je ti sama < ceno. ■ Svoji k svojim! Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenska ! gospodinjam iz mesta Bivvabik in okolice svojo lepo ur*-! jeno in bogato založeno NAZNANILO IN PRIPOROČILO. New Duluth, Minn. Kolo časa se vrti, tako tudi de¬ lavske razmere; v čas malo bolj¬ še in potem zopet slabše. Stavke v večib krajih, v drugih pa zapet nezaželjene počitnice. Kakor se vidi v različnih časnikih iz vseli krajev Unije. Tako je sedaj tudi tu pri nas na Steel Pl ant. Skozi poletje se je delalo noč in dan; “ibssov” je bilo dosti, da so stali za delavcem in priganjali “hur- ry up,” tako, da so potrebno iz¬ delali; sedaj na zimo so jih pa dosti odslovili, nekaj jih pa dela na 8 ur seveda za manjšo plačo. Le malo nas je še, 'da delamo 10 urno. Zatoraj rojaki ne hodite sem za delom, ker ga ne dobite. Spom¬ ladi, alko bo kaj boljše, bom že poročal pravočasno ; za sedaj pa nikar ne hodite 'za delom sem, ker bi bil vaš trud zastonj. Tako je, da isti, ki nič ne dela- m K Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi grocerijsko trgovino, V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro¬ daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo iu slano Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA Za'mnogobro]en poset in naklonjenost se uljudno priporočal MATH. V I D A S, slovenska trgovina BIVVABIK, MINN. Telefon 63. HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiaiHiaiMiSfi^: KDOR HOČE DOBRO. P0DUČN0 ČTIVO. NAROcI» NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKIPOU TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH- M. J. MURPHY, predsednik. GEO. L. BKOZICH, THE STATE OF ELY PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN Magija* FIRST bank ^čaplji se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi po na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge o 3°| 0 od sto od dneva vloge. m dri*’ 1 Naša banka je prva državna banka v mestu in je P 0 ’' pnion 120. nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občezuan , i.jnrt ment Co. iz MinneapoliSa, Minn., pri kateri so interesirani iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri na s avni 1 absolutno varne. mIKKHK prou ' istotako izvršujemo vsa notarska dela. .. ,i nev ili. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilni j.ipiisd 1 - -- d --- kateri so tudi u DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zav posluje pretežna večina domačih trgovcev. St, Rojak Frank Žnidar je potoval¬ ni zastopnik za Narodni Vestnik. Nahaja se sedaj v državi Penn - svlvaniji. Rojak Žnidar je poobla¬ ščen pobirati naročnino, oglase in naročila za tiskovine. Cenjene ro¬ jake in rojakinje uljudno prosi¬ mo, da ga blagovolijo prijazno sprejeti, in da mu gredo na roko. Spoštovanjem NARODNI VESTNIK. Duluth Brewing & Duluth, Minn. ena nar< ^ hen 0 ''Bssel; Tes m r Allah m r , ko je bi x ^inai 7 ha ^11 at % ki rt* od boK $0 > j al *fa. k t( So znano F* Vari najboljšo in rojakom dohro z f ' k(lf v steklenicah pod imenom :: tudi pivo v sodčkih. • * Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Virg' ni3 ‘ J>»ta . v $e t Vi> . Uoo kc ’ V, m i i j a ? e IS s Ali >N hi ho h Črna žena. Zgodovinski roman. — Priredil Javoran. i h« ptt Ai , (Dalje.) t i še hočeš, seseda,” je, stokal mož. .trojice, da bi 'te ne hotela, — ko sem vendar štiri leta jokala " • „ hrepenela po tebi noč m dan! — Saj ' teboj in " '' i«Ce Ilie lu .... ^ _ si vendar moj ljubi, iiuož.” Obmolknila sta. Francetu se je trgalo srce, a moral ^jjn l. besedo: v . raikar se ne prestraši enlkrat ti moram povedati, da 'Asnem---- Zalka — jaz nisem tvoj mož!_” fFrance/’ S a i e j°^ a 3 e prekinila žena, “vsaj naju je vendar dn" v poročil kot moža in ženo!” cRodi tak° dobra,” jo je trepetaje prosil mož, “pusti me, da • j kar moraš vedeti; sicer mi bo še težje opisovati ti svojo ' vpr Bil sem že preje poročen. Žal da ti pred najino poroko »ra«® 1 " silil svojega prejšnjega življenja.; to je, (kar me tako ze- _ _ torej imel sem že ženo. Pa ta moj zakon ni (bil srečen; nisva t 6 ’amreč drug za drugega — zakaj, to ti povem pozneje.... . , a . se je velika nesreča, pri kateri je navidezno umrla tudi iAAlf-ena. Cela vrsta mož mi je zatrdilo pod prisego, da je res 1 ' z bili tudi tako jasni sledovi in znaki, da nihče ni mo. 11 la.n Irv. Pi . mi ' HWr. -i;’***?* •“•‘J. Inn it JHkl Mbm: ****■ *>otm b na, O«** PUtt,,. Mniii I* 4 a*«*«). iuu i.tu. Or. Johnson. žena ti, j ^- 0 niiti o njeni smrti. — Gez nekaj easa po tem dogodku sem h. f \i ''g pni kraj ' n se P rese l'l na Gorenjsko. Tu sem spoznal tebe l^i HJl P vzljubil- Pred najino poroko so mi poslali iz mojega prejšne- * 'j-fališoa postavno potrdilo, da sem prost. Vse je bilo pravilno} ; no s pečatom in podpisom postavnih oblasti: da je moja že- ^ umr la in da sem jaz prost. Niti v sanjali bi mi ne bilo prišlo F. j da more žena še živeti. — la vendar je živela. ... Ni umr- 1 je le prišla v sužnost. In potem 'ko sva midva živela rečnejše dneve, je nenadoma prišla na površje — v čudni po - J "‘Črna žena?” 'ga je vprašaje prekinila Žalika. up, črna žena. --Dolgo me je iskala in ko me je slednjič , je'strastno poudarjala svoje pravice do mene-O Zalka, ne »ni ti povedati, kaj sem vse t.akralt prestal in pretrpel! Dolžnost jilezen sta bojevala v mojem srcu strašen boj, toda dolžnost je zmagati. — Kot značajen mož in kot kristjan sem moral svojo pravo ženo, drugega mi ni preostajalo. Da bi pa prihranil otroku sramoto, zalto sem odšel škrivaj, brez slovesa in sem molčal vzrok svojega »bega.... O, Zalka, bilo je grozno...!” ■ h kje je zdaj črna žena?” ga je vprašala Zalka 'dalje, zadr- sapo. Umrla je,” je žalostno ogovoril France. Umrla? — Gotovo in resnično umrla? — Ali res ne pride nikdar 'gaje v eni sapi izpraševala Zalka, “ali veš popolnoma gotovo ne živi več?” )a, umrla je ob onem groznem vnetju smodnika na. Špiku — srna, uboga žena!” ji je odgovoril France s solznimi očmi; jaz in Kroparski možek sva jo pokopala še isto noč na pokopališču le za naše miuntk •uii i bolezni. i*#*«**™ ' m ” ,ecu vivonB eW ]j V j C i sv . Vida; — Bog jima bodi obema milostljivi’ 'Torej je bilo vendar res, kar so pripovedovali ljudje in kar si sama domišljala? — Toda, France, žalosten si in jokaš za p ženo. — Zelo, zelo rad si jo pač imel in jo ne moreš pozabiti?” iz teh njenih besed je odsevalo nekako ljubosumnje. France ji sto in odprto pogledal v obraz in lahno rekel: k svojim! « rojakom in sloveli ;»v,< (d okolice tvojo 1? “Da, Zalka, rad sem jo imel in sem ji bil zvest, kar je zalite" vala od mene dolžnost, do zadnjga trenutka. Toda pravo močno ir, globok ljubezen, ki napolnjuje celo srce in vse |ivljenje moževo, to sem občutil le zate in za nikogar drugega na svetu ne. ... ” “In nisi bil srečen z ono?” “Ne. — Nisva še povsem razumela. Najini naravi sta bili pre¬ več neenaki. Vendar se mi je smilila in se mi še smili, ker drugače ni mogla; prevroče je žarela po njenih žilah ciganska kri.” “Ciganska kri!” je presenečena zakričala Zalka, “mar je ibila ciganka?” “Da, bila je edino dete ciganskega vojvoda bosniškega,” je odgovoril mož počasi, “po svojem stanu in premženju princesinja.” “Ciganka! — Ciganka!_” “Zalka, poslušaj me, natanko ti moram povedati vso svojo in njeno zgodovino,” jo je na-gloma prekinil mož. “Pojdi, sediva na klop, truden seim že. — Ko boš enkrat vedela vse potem me sodi.” “Jaz da bi te sodila?” mu je otožno odgovorila ona, “ ne, tega ne morem, preveč te, ljubim. ’ ’ Slednje Zalkine besede so pomirjevalno vplivale na Franceto¬ vo srce. Prijel je Zalko za roko in jo potegnil k sebi na klop; nato je pa začel zatrjevati: “Vse moraš izvedeti, Zalka, vse do pičice natanko — prej ne najdem miru, zakaj sicer bi moral vso tvojo naklonjenost in lju - boznjivostjo smatrati kot tatvino”. Potem je začel pripovedovati zgodovino vsega svojega življe - ljenja, začenši od onega dne, ko so ga smrtnoranjenega prinesli v ci¬ ganski tabor, pa do trenutka, ko je komalj pred četrt ure zopet na¬ ši! Zalko na ‘klopi, kjer sta zdaj sedela. Zalka ga je pazljivo in z vidnim zanimanjem poslušala. Tako živo je sledila njegovemu pri¬ povedovanju, da je večkrat osupnila, se stresla po vsem životu in cesto so svetle solze sočutja in guljenja porosile njena lica. Ko je France dokončal burno povest svojega življenja, je Zal - ■ku obsedela tiho in nemo, kakor mrtva. Njegovo čustveno popiso - vanje jo je tako presunilo in vznemirilo, da ni mogla izpregovoriti nobene besede. Francetu je postalo neizmerno tesno pri sreu — da- siraivno se je čutil čudovito olajšanega -—; njegov pogled pa je bil nerjremično uprt na Zalkine ustnice, pričakujoč odgovora. Ker je pa Zalka molčala dalje, se ji je še bolj približal, prijel njeno roko, pa jo takoj zopet izpuštil. 'Potem je pa kakor v potrdilo še enkrat rekel: “Žalika, zdaj veš vse — niti najmanjše stvarice ti nisem za¬ kril. Zdaj veš, da sem te resnično ljubil in da te bom ljubil do svo - jega zadnjega zdihljaja; veš pa tudi, kakšne dolžnosti sem imel do Nigane, čeprav je bila tako nestalna, tako čudne narave. Zalka, če mi ne moreš odpustiti, mi stori 'vsaj še eno uslugo, izpolni samo eno prošnjo. Naj vidim še enkrat svoje dete, ljubega Franceka, še enkrat naj se razvesele moje oči nad njegovim prijaznim obraz¬ kom — še enkrat naj ga objamem, pritisnem na svoje srce in polju¬ bim; potem pa. hočem zopet vun v široki svet, kjer bom jokal za svojo izgubljeno srečo, dokler me smrt ne reši iz te solzne doline. Tisoč tolarjev, 'ki jih imam pri sebi, pustim tebi za svojega otroka.” Po teh Francetovih, skoro obupanih besedah se je Zalka z obe - ma rokama ovila okrog njegovega vratu, potem pa je solznih oči rdkla z umirajočim, komaj slišnim glasom: “France; moj ljubi, dobri France! Moj si, France, in za ves svet in za vse na svetu te ne pustim odtod. Ne, ne smeš me za¬ pustiti ! ’ ’ “In ali hočeš biti zopet moja nevesta ■— postati moja žena?” “Da, tvoja nevesta, France!” je Zalka skoro zavrisnila samega veselja; “tako srečno se čutim kakor takrat, >ko si me prvič snubil, da še veliko srečnejšo.” (Dalje prihodnjič.) ZNAK DOBRE OBLEKE Cloihing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljše blago po primernik in poštenih cenah. če si Žalosten ali otožen poseti naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. SF 3 EK IIE - -——---=DI^3l==^ First National Bank, 1 EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. V Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. =1E 3E EJE Uol KDOR ČITA POLUTEDNIK ‘ NARODNI VESTNIK” IZVE NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. Prepričajte se o istinitosti! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim; ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- reh Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. ,ko Irgovii 0 moko; i#P Normo, mr,,ili:sl tfodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. Ah. i«. Naročil« se podpirajte to« ^ Biiodno pripor *** 1 V | D A S, ,a tr*»* W * '[el/ 111 '’ :***0*»*^ )[)ll NO ČTIVO SAJVI ;n|H DR* nf EL* In \ B* od (10 Nh J ElV. »to rn e \ V SLUŽBI KALIFA. (Dalje.) to je njegov spremljevalec stopil k neki skupini in vpra - se je zgodilo, mu je postalo vse jasno. Kalif Hešam je umrl. Doibili 'smo novega kalifa Al Mahdi P«-Dobri Hešam je umrl. Allah rahmet ejlesum.) ^ojak, ki je stal nedaleč stran in slišal te besede, je dodal: ^Alah rahmet ejlesum ra-bum v veri Mohamedovi in narodu, je preselil na oni svet. ■ ' tem se je začul iz minareta glas mujezina: a džae edželuhum la jestehirune soaten vela jpstakdimun, "“fena ila daril beka.) Sed narodom nastane grabna tišina in vsi so jeli poslušati mu- -.\d 'V J P *)v s |? renotek za f em se je zopet začul njegov glas: teselainu alejke ja resulallah! Esselamu ja habiiballah! Es- # “ e A e janebijalla.) , T .® nar od ki je bil na trgu vzklikne. V^ahrahmeh ejlesun!) ' J na to s e je začul iz višine nekega drugega minareta glas ]u ^ m ^je'zina, ki je istotako klical narodu. list s ^ oa ^ a T ta, je zopet drug mujezin s vojega minareta i, 1 bes ede. In tako je šlo od minareta do minaretg in vse 1» O j naretov J e v državi naznanjalo smrt kalifovo. 3 st °tine in stotine, tisoče in tisoče src in ust je odgo - v ra hme'd ejlesun! L.-’ ka 'k°- dober je bil naš kalif— se je okrenil vojnik k la »„ 1 J e stal najbližje, k D ° dvrn e na mah: ^ ° ber Je bil, dober. t n ^ mo gel razumeti in se prečuditi, da sedaj Osman ji > ko še se je malo poprej nepovoljno izražal o njem. ^ 2 a ° pov edal spremljevalcu zgane ta z rameni in reče: Ij' s C°)n "ADaha je, da govorimo o mrtvih le dobro. Kdor za- Vil' ^ P0k °j ni,kova > temu bo zamolčal Allah tudi njegova kf Zvenet. A kdor mrtvim ne odpusti in kdor ne zamolči •d v Sem ° V ’ n J e ga :bo Allah na kijametu, na sodnji dan osrarno - • SVeboin razglasil njegova slaba dela. ** dotito'■ e - te kesel de poslušal molče. Spomnil se je, da se v 'Ar, ^ T ltti Najdejo ljudje, ki celo po smrti, kakor hijene iz- ! !Tlrk da iz grobov in govore slabo o njem, 'brez kakega aa kalijo mir onega, ki se jim več ne more braniti. , Sl j PETO POGLAVJE. ^ je t / Se to ^Bajalo na ulici, je bil Wadha še v spalnici. Vje ?0 ? 1 P ros ta soba, ki ni prav z ničem kazala dostojanstvo ' a *tenah je viselo orožje in obleka tVadhe. ko n * mo '§ e l spati. L^az ar - Se i, e vrnil domov, v hrvatsko vojašnico, nedaleč od J a i je ukazal sužnju, da mu prinese slaščic iz sthdi nekoliko, nato si umil usta s čašo vode, odpravil d ^el Je l e sužnja in legel. Ali sen mu nihotel zatisniti očes. Misli so mu hitele druga za dru" go po možganih. Vsi dogodki poslednjih dni so se mu prikazovali, kalkor 'žive pošasti in gledal je, kakor v nekakih živih slikah, vse to kar se je dogodilo. On je hadžib, on! Najveeji mož za kalifom in če bo znal prav uporabiti slučaje, lahko postane še več, kakor kalif. AiVadha al Ameri je hadžib? Ali je to mogoče? A'ko bi mu rekel kdo 'kaj takega pred desetimi meseci, ne, pred desetimi dnevi, bi se mu v obraz smejal. In sedaj je to vedar resnica, suha resnica. In naj še reče kdo, da niso čudna pota usode?! Ko so ga majhnega, z obal hrvatskega, z onega lepega jadranskega morja ugrabili prokleti Benečani in ga prodali Sarazonom, ko je jokal in prosil maj ga puste in vrnejo materi, tedaj je mislil, da je najnesrečnejša stvar na svetu. In bil je v resnici! Ločili so ga od milega očeta in drage maitere. Nilkdar ju ni več videl, niti cul ni o njiju, dokler sta živela. Pozno, zelo pozno po nje - govem ugrabljen ju, ko se je že povzdignil v sovji veljavi, je povpra - šal za njima. In tedaj je dobil žalostno vest, da ni več očeta, da ni več matere. Spomni/se, 'je kako ga je če posadil na kolena in djafl: “Evo sedaj pojašeš v boj s kraljem Krešimirom v ponosno Bosno.” Spo¬ minjal se je, kako mu je oče dal meč in ga učil, govoreč: “Hudi ča¬ si so in kdo ve, ali ne boš že zgodaj potreboval meča in bojnega ko - pja. Ko odrasteš, biti moraš junak, kakor je bil tvoj ded, ki se je bil v tridesetih bitkah in postal slaven v hrvabskem narodu. In resnica! Temu se ima zahvaliti, da je tako lepo napredoval v telesni straži kalifovi. In mati? Ko se je spomnil nje, so se mu orosile oči. Krasna žena je bila to; tanka kakor jelka in velika. Sedaj, po tolikih letih se mu prikazuje v nekaki 'nadzemski prikazni. Ta mili glas, njen rasen lirvatski je¬ zik — kako bi se ne spominjal? In kako ga je ljubil?! Sedaj ni več nje, ni več materine ljube¬ zni. Oh! Ali je kaj lepšega, kakor ta ljubav, ali je kaj dražjega, kaj slajšega? Ko ga je pogledala, se mu je zdelo, da ga gledajo nebesa. In sedaj, ko se je spomnil nje, je čutil vonj madzemskega cvetja, čutil neko nepopisno čustvo. Slika njegove matere je stala pred njim, sprva nejasna, kakor v megli, a nato jasnejša in svetlejša, kakor bi bila živa. Uboga mati! Ubogi oče! Kaj sta pretrpela, kaj preplakala, ko se sin ni več vrnil v vajino naročje. Oče 'ga je uvedel na kraljevski dvor in tam se je družil s kra¬ ljeviči Svetoslavom Surinjom, Držislavom, Krešimirom in Gojslavom. Vsi so ga ljubili, kakor brata. A naenkrat udari kakor strela z neba. Bila je temna noč, nebo oblačno. In črnih oblakov se je tuin - tam prikazala ogromna, okrvavljena lunina brogja. Sprehajal se je s tremi tovariši ob morski obali. V razgovoru se je oddaljil nekoli - ko iz vasi. Naenkrat čuti udarec po glavi.Omahnil je, a imel je, še vendar toliko moči, da se je obrnil. Tedaj je zagledal napadalce, ki so mu med tem urno vrgli nekako vrečo čez glavo in ga zvezali. Nato se je onesvestil. Ko se je zavedel, je bil na krovu velike ladje. Na nebu so le - šketale zvezde. Temni oblaki so izginili, kakor da je nekdo s čarob - no palico udaril po njih. Mesec je svetil jasno in krasno. Bila je bajna, prekrasna noč. Oh, ona prokleta noč! Ko je zapazil nebo, se je spomnil vsega. Ni bilo redko,- da so na (Dalje prihodnjič.) John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM . DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! Frank Veranth ELY, Minn.=Phone96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. M V ^ v** • |;FIRST NATIONAL BANK] Chisholm - - Minn. v A .. - ■ ■ .. "■ V Kapital $25.000. Preostanek $29.318. pl Osebna odgovornost $5,000.000. {'4 § Obrestuje denar po 3° V m Prodaja parobrodne liste in pošilja denar % v na vse strani. ^ T*l Posebno pozornost dajemo Slovencem. V S $ Pridite in se prepričajte! ž v- $$ CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik flelo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za- vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBING, MINN; JOHN POUSHA. lastnik. BriyvinoCompany Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev loči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iž pristnih snovi]. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. S HiffiKtfiifilfiififfiffilfiSfiffiffiffiaiffilfiHfiffiLfitfilfiffilfilfi M. F. SKALA, agent za K X Hi S Hi Hi Hi Hi Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake Jfi Hi vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. j- Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v jjj * ELY, MINN. * Telephone No 52. |j^ Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HI Hi Hi Hi ifi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Pabst 11 Milvvaukee in “Peoples“ Duluth pivo. ZGODOVINSKE IN ZEMLJE¬ PISNE ČRTICE. Zbira Viljem Brunschmid Mostar in Hercegovina. Nekdaj mogočni Turefk posedo - val je vso ozemlje v Evropi južno od Donave, 'ki je največja reka v Avstro-ogrški, in vzhodno od Ad - rijanškega morja, z izjemo ozkega ozemlja, katero imeliujemo danes Dalmacija, katero ozemlje leži med Adrijatikom in gorami. Tur¬ ške tolpe janičarjev in baši- bo - zulkov niso mogle prekoračiti ve¬ čno steno skalovja, in turški par¬ niki bili so preslabi, da bi napad - li Dalmacijo iz morja. Slabo vla¬ danje, krvoločnost, izkoriščanje in veršlii fanaticizem, ki je bil in je še med Moslemi najhujši jez zoper vsako izobrazbo, so bila kriva, da je Turk do danes zgu - bil sfcoro vsa ta posestva, v Evrp- Pi- Leta 1877 je Rusija posegla med balkanske zadeve radi gonje zoper pravoslavno cerkev in morije pravoslavnih 'kristjanov po moha- medancih, in podjarmila je Sko - ro vso Turčijo v Evropi; a vele - vlede so stopile vmes in niso dovo¬ lile zasesti podjarmljenih pokra - jin, kakor niso 'dovolile Japonski zasesti vseh podjarmljenih pokra' jin po ri^ko-japonski vojški, in kakor niso dovolile Balkanski zve¬ zi zasesti Albanije, 'kar je zakrivilo poznejši bratomorni boj. Če bi se velevlade ne vmešavale v balkan¬ ske zadeve, ne bilo 'bi danes več Tubka v Evropi, tako je pa Turek prelomil pogodbo, katero so skle¬ nile velevlade v Londonu, vzel je Bnlgarom Odirin, in utaborjen je še trdno za leta v Evropi. Imel bo tudi kmalu priliko pripelja - ti svoje čete iz Azije in zasesti več Balkana, kajti dolgo ne bo, da si 'boste v laseh Avstroogrslka in Ita lija zaradi Albanije. Leta 1878 se je sklenila v Bero - linu mirovna pogodba. Car je mo¬ ral vmalkniti svojo vojsko, kate - ra je vladala do Sredozemskega morja, potrdila^ se je neodvisnost Srbije in Črne gore, vstanovljena je bila Bulgarija, 'ki je bila pa pod turško nadvlado, Bosna in Hercegovina bile ste pa dane Av triji v oskrbo. Kedor 'je bil kedalj na meji Tur¬ čije in Avstrije, kedor je videl ene in druige razmere teli dveh vlad, mora pripoznati, da ste Bo¬ sna in Hercegovina storile velik korak proti civilizaciji odkar sita prišle pod vlado Habsburžanov. Bosna ima danes okoli dva in tri četrt miljona prebivalstva, in Her¬ cegovina okoli pol miljona, in te dve provincije šte bile prestvar - jene iz divjih in na pol barbarič - nih razmer, kakoršne vladajo še dandanes v Albaniji, v mirne in napredne pokrajine. Pred pet in tridesetimi leti ste bile ti dve provinci ji brez trgovstva, brez oibr ti, brez potov, brez šol, brez vseli stvari, katere so potrebne za pov- zdigo prosvete in gospodarstva. Življenje in premoženje sta bila v nevarnosti, kot sta še danes v Albaniji, in nikdo se ni brigal za gospodarski napredek, ker ke - dor je kalj imel je bil v nevarnosti za življenje tako od roparjev kot o'd turških uradnikov in vojakov. Danes je pa ljudstvo v teh dveh pokrajinah napredno, in si je gmo¬ tno bolj pomagalo kot po drugih avstrijskih kronovinah na jugu monarhije, zato ker je avstrijska vlada vsula veliko miljonov v te dve deželi, da ste se zamogle v kratki dobi dvigniti in da da - nes prospevajo bolj kot revna Kranjska. Bosna in Hercegovina imaste danes dobre ceste imaste železnice, imaste šole. Njiju vod - na moč še je vpregla v tifornice, in obe provinciji pretrvarjajo svo¬ jo volno, 'kože, tobak in druge surovine v izdelano blago, tako da ostane dobiček industrije do - ma. Avstrijska vlada je vpeljala v te dve deželi boljša semena, boljšo živino, vstanovila je 'kmetij ske šole, vpeljala je sviloprejke, dvignila čebelarstvo, in storila je vse, da se povzdigne kmetijstvo V verskih ozirih pripozna av - strijska vlada vse glavne vere teh dveh provinc. Vstanovila je tri različna sodišča, za Kristjane, Mohamedance in Žide, in dve vrsti šol, za Kristjane in za Mohame - dance. Tudi v vojaškem oziru pri¬ pozna Avstrija Mohamedanizem in mohamedanski vojaki tvorijo svoje polke, imajo posebno vojaš¬ nice, svojega duhovna, in dovo ' ljeno jim je nositi fes, 'ki je znak Islama. V Mostarju, ki je glavno mesto Hercegovine, je vojaška šola iz katere prihajajo mohame¬ danski oficirji. Mohamedanski polki ipa le malo služijo v Bosni ali Hercegovini, ampak so razde¬ ljeni po drugih garnizijah manar- hije. Bosna in Hercegovina postali ste leta 1909 avstrijski kronovini in od tedaj naprej se zanima avstri - ska vlada še mnogo bolj za pro- speh teh pokrajin kot se je za ča¬ sa okupacije. , Mostar šteje kacih 25,000 prebi¬ valcev, je glavno mesto Hercego¬ vine, ter obstoji iz dveh mest — eno staroveško, drugo moderno; eno turško, 'drugo avstrijsko: eno mohamedansko, 'drugo kristjan" sko. Mostar je po večini slovansko mesto, vendar je v mestu mnogo si nov drugih narodnosti, največ Tur kov, Židov, Grkov, Italijanov, Nemcev, Mažarov, Albancev in drugih. Kar se tiče vere je največ Pravoslavnih in Mohamedancev; vendar je tudi drugovennikov, po¬ sebno Katoličanov in Židov veliko število. Staro mesto ima vedno isto tur šfco lice, izven da je snajžnejše, kot so po navadi turška mešta, ker zahtevajo avstrijski ždravst - veni predpisi snago. Svet ni bil na rejen v enem dnevu in tako tudi Mostar ne, ker to kažejo staro - davne stavbe, ki so skrite tu gori v gorah, četudi ui v mestu vide - ti nikakih sitarih razvalin. Novi del mefeta, ki ije zraste! od časa avstrijske okupacije je na drugi strani šumeče reke Narenta, ki dere med Skalami, v katere si je vOda v jedla pot. V novem de¬ lu mesta so dolge, širolke( obšir¬ ne ulice, ki so povsem drugačne kot ožke, zvite šte'ze turškega de¬ la mesta. Vsa vladna poslopja so v novem delu mesta in tu je tu¬ di palača rimskokatoliškega ško¬ fa, Iki je naljlepše poslopje v me - situ. Mostar ima moderne trgovine gostilne in kavarne, vendar zahaja jo Turki, in tako tudi turški čast¬ niki rajše v staro mesto, kjer pije¬ jo kavo, pušijo čilbuk in igrajo v temnih, vmazanih haremih z dje- vojkami domino ter imajo vsako - vrstne druge zabave. Zanimivih posebnosti ni v Mo - star ju. Most, ki pelje čez Naren- to je menda najbolj zanimiv, in zgradili so ga še Rimljani. Most je ozek, da zamore le en voz en - krat čez, in je nagnjen, gre vdo _ lino, oziroma v breg. Na obeh straneh mostu stoji resna ječa, ki je zanemarjena. Najstarejša in največja mošeja stoji na, desnem bregu reke, blizu mosta. Bila je zgrajena leta 1556. Rimskokato - liske cerkve so večje kot mošeje, in kot vsa mesta na Balkanu, ta¬ ko ima tudi Mostar več dragoce - nih religijoznih relikvij — roke in noge, prste in zobe svetnikov in mučenikov, ki so že umrli pred stoletji, in tudi ostanke 'svetega Lukeža. Govorica je , da je živel sveti Lufcež v Jajcih, in se je pečal z Zdravilstvom do smrti, ko so po¬ ložili njegove ostanke v srebrno krsto, iin ,so jih pripeljeli v Mo - star. Rimški katoličani, Pravo - slavni in Mohamedanci verujejo tej govorici in vsi molijo relikvijo svetega Lukeža, ter so prepričani da je pristna. Cerkvena zgodovi¬ na pa priča, da ni sveti Lukež umrl v Jajcih, ampak, da so bi¬ li njgeovi ostanki primšeni iz Si¬ rije v Konstantinopel, - in v tri - najstem stoletju so bili preneseni po Križarjih , v Rogus na Adbija- tiku, in 'da je kupil to relikvijo leta 1436 srbski kralj Jurij Bran¬ kovič od turškega guvernerja. Ko se je poročila Helena, liči Branko¬ vič, s Tirkodom, kraljem Bosne in Hercegovine, je dal oče hčeri med 'dedščino tudi relikvijo svete¬ ga Lukeža, in tako je prišla v Jaj¬ ce. Verški fanatizem vlada na Bal¬ kanu vse vernike. Moslemi se drži jo trdno svojih verskih predpisov in se pridno poslužujejo preroko " vega dovoljenja glede mnogožen - stva. Turške žene so škrite kot nu¬ ne, 'in turške punce 'imajo zakrite obraz kakor hitro prekoračijo de¬ seto leto starosti. Če gre turška žena ven je oblečena v 'dolgo čr - no ha'ljo, na glavi ima tako kapu¬ co kot usmiljene sestre, in čez ob¬ raz ima gosti debeli črni pajčolan, v katerem so 'izrezane luknje za oči, toliko, da zamore ženska vi¬ deti kot hodi. človek sreča več teh čudnih strahov, ki se pomika¬ jo počasi in tiho po ulicah Okoli njih so pa otroci, če je tako na¬ šemljena Turčihka mati. Ženstvo po drugih krajih Turčije ne nosi te črne maške; v Hercegovini se pa ta navada še ni opustila. Her - .cegovinski < Mohamedanci so jako ljubosumni in ne dovolijo, da bi kedo drugi videl obraz in rast že¬ ne, ker se bojijo, da bi jim ženo kedo prevzel. Rimski Katoličani imajo nava ¬ do da v delajo svojim otrokom ko so tri ali 'štiri leta stari, križ na prša, včasih celo na glavo, za¬ to da ne more Katoličan nikdar pristopiti Ik Mohamedanizmu. Po Hercegovini je mnogo samostanov posebno 'katoliških in pravoslav - nih, in blizu Mostar-ja je velik samostan trapistov, ki so se oblju¬ bili v večni molk, vžllc temu pa pišejo, in tako imajo veliko trgo¬ vino z vinom, pivom in sirom. Rimskokatoliški škof ima kra¬ sno katedralo v M oster ju, ki je posvečena sv. Petru in Pavlu. Zgra jena je bila leta 1868, in čudno pe, da je tudi sultan Abdul Azziz pri¬ speval 'k zgradbi sto tosoč dolar - jev, četudi je smatral katoličane kot neverce in jih je sovražil. Ka¬ tedralo -imajo v oskubi Frančiška¬ ni, in v zvezi ž njo je tudi seme¬ nišče. Vsako nedeljo je v katedrali božja služba za vojake pri kateri igra vojaška godba; maša se vse¬ lej konča z avstrijsko himno “Bog ohrani, Bog obvaruj:” Ma¬ šo. in pridigo ima vojaški 'kaplan, ki navdušuje fante, da naj bodo zvesti in pokorni cesarju in cer - kvi. Vojaki morajo stati celo uro pri 'bogoslužju, in jaz vem, če bi jim. dal sedeže, bi imel njegov go¬ vor boljši vspeh. Samovmevno, da se pri vojaški maši natlači polno lepotic, ki so oblečene z zlatom in špicami, da bi se vojakom bolj dopadle. In, če človek te djevoj- ke opazujejo, bo prišel do zafkljue ka, da niso nič bolj pobožne kot njih sestre po drugih deželah in državah, ker šepečejo med bogo - služjem, se dregajo, mečejo oči po vojakih, šumijo ž njih kiklami popravljajo trake in -delajo vsako j alk e 'stvari, 'katere bi dekleta ne smela delati v božjem hramu. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. E. T. Ely, Minn., Ako hočete da ne bo ledu na oknih, (jrgnite šipe z gobo, katero ste namočili v alkohol. \S. P. Waufcegan, 111., Trdi stari kit 'boste' najložje odnehali, če ga omehčate z vročim železom. J. Honiec, Vale, Kans., 1) Otroci ■ki so rojeni v Ameriki in živijo v Ameriki so državljani četudi stairrši niso. Če gredo pa taki otroci v drugo državo in živijo tam gotovo število let, kar je v raznih državah različno, postane¬ jo državljani dotične države, če niso pri amerikanskemu konzulu javljeni vsako leto. 2) Mladolet¬ ni otroci in žena postanejo držav¬ ljani, če dolbi oče in mož držav¬ ljanstvu. Polnoletni morajo prositi sami državljanstva. 3) Vsak pro¬ silec državljanskih pravic mora znati vsaj toliko angleščine, da od¬ govarja sodniku na vprašanja, ka¬ tere mu stavi. Kaj je treba znati se ražvidi iz knjige, ki se dobi pri nas. Cena je 15 centov. 4) Kdor vzame homestead mora tudi zna - ti toliko, da zamore sodniku od¬ govarjati in v petih letih se na ho- mestead vsak lahko toliko nauči Zdravi! Velikansko senzacijo po vsem Slovenskem je vzbudilo razkritje -sleparij “svete” Johance v Vodi¬ cah na Kranjskem. Nad poldrugo leto je “švieala” Johanea v fa- ■rovžu v Vodicah kri ter je tr - dila, da poti sveto Kristusovo kri. Razkrinkali so jo ter doznali, da je prefrigana ženska imela v po - sebnih kavčukovih hruškah • — te¬ lečjo kri, ki si jo je brizgala. Za - nimive slike o “sveti” Johanci •kako zamaknjena moli Johanča roko v roki s farovško kuharico in aretacijo Johance je priobčil “Slov. Ilustrovani Tednik, ki iz¬ haja v Ljubljani. Ker priobčuje ta list vsak teden obilo zanimivih slik in poučnega ter zabavnega čtiva, je razširjen tudi že po Ame¬ riki. Priporočamo vsem rojakom da si ga naroče. Stane le: 1 dolar 50c za pol leta za celo leto pa 3 dolarje. Odkar so na maskeradah pre - prepovedali 'konfeti metati, pa moj mož nikakor več ne gre. E ? Kaj je mar tako rad kon - feti metal? Tisto, ne, a zdaj ne more več zabavljat 1 in zmerjati, pa ne gre več na maskerade in raje doma ostane. Mali oglasnik. IŠČEM SVOJEGA SINA. Kdor rojakov ve za naslov mo¬ jega sina John Košlar, blagovoli naj mi ga naznaniti. V slučaju pa, ako bi sam čitai ta oglas, naj se zglasi sam. Jaz njegova mati, srč¬ no želim da bi ga videla, kajti mi¬ nulo je že 14 let, odkar sem ga zad njikrat r d°la ZvedeL sem, da je že pred nekaj meseci odpotoval v Ameriko. Neža Košlar, Eveleth, Minn. SLUŽBE IŠČE v pekovski stroki popolnoma iz - urjen pomočnik, ki je delal že več let po raznih mestih v starem kra¬ ju ter si pridobil vsestranskega znanja. Govori slovensko in nem¬ ško. — Tozadevna pisma nasloviti je: Gašper Hartmann, 112 Grand Ave., Eveleth, Minn. (2x) CONRAD & HARD POGBEB NIKA IN KONCESIONIRANA MAZII.CA. Wau- keg-an, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno, na razpolago. Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali ponoči. BURKE & WRIGHT, e. V ] f stavkal ' v skem PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PES- i*] a dru PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. Posebno pozornost posvečamo Slovenka! Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket Baltimore and Ohio železnic CHICAGO do NEW Y0RKA Pišite : R. C. HAASE, Northvvestern Passenger Agent, ST. PAUL. I po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnJ parnika. NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEG.V Plar so FIRST NATIONAL BANU DULUTH - minn. Glavnica. $500.00 Preostanek in nerazdeli e 0 dobiček - - - - $1>550.0 V io banko vlaga država svoj vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačuje ) 0 dneva vloge. o* > 'oiv