U C. postale, — Esce ogni giovedì
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra= va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/III; te» lefon št. 39=08. -— Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
ŠTEV. 23.
mattine.	/j j	P osam
Hovl Jisf
Posamezna Številk« 30 stot., stara 5Ò stot.
Naročnina za celo leto 15 L„ za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
¥ GORICI, ČETETEŠC 5. MMM& $930.
LETO II.
Tedenski koledarček.
_ 6. junija, petek: Norbert, škof; Bertrand, škof; Ar temi j, mučenec. —-7.; sobota: Robert, spoznavavec; Bap» tista Var. — 8.; nedelja: Binkošti. Prihod sv. Duha. Medard škof. —
9.	; ponedeljek: Binkoštni ponedeljek, i'rimij in Felicijan, mučenca. —■
10.	; torek: Margareta, kraljica; Bogo» mil. — 11.; sreda: Kvatre. Barnaba, mučenec; Marcel. —-12. četrtek: Janez Fakund, spoznavavec.
V sredo dne 11. junija je ščip; vreme spremenljivo.
Movlce.
Praznik ustave.
V	nedeljo se je obhajal po vsej Ita» liji praznik ustave, to se pravi te» meljnih državnih zakonov, kjer so proglašene dolžnosti in svoboščine dr» žavljanov. V Rimu je korakalo pred kraljem 14 tisoč vojakov in črnih srajc. Vojaški pregledi so se vršili tudi v ostalih mestih Italije, tako v Trstu, Gorici in Pulju.
Govor zunanjega ministra. Zunanji minister Grandi je imel v senatu govor, kjer je dokazal, da je tranci j a priznala Italiji že na zboro» vanju v Washingtonu leta 1921.—22. enakost na morju, in podkrepil svoje trditve z listinami. Kar je Briand pred 8 leti priznal, je sedaj preklical. Italija ni torej v Londonu zahtevala nič po» sebnega. Kar se tiče novih vojnih la» di j, ki se bodo zgradile leta Ì930. in radi katerih je nastalo v Franciji raz» burjenje, je rekel Grandi, da bi jih pila Italija opustila, ako bi se bila tudi Francija obvezala, da ne zgradi v letu 1930. novih ladij. Tega Francija ni ma» rala. Italijansko ljudstvo, ki je doka» zalo potrpežljivost in miroljubnost, je po pravici zagrenjeno, da kažejo nanj, kakor da je bojaželjen in nemi» ren narod. Grandi je zaključil s pozi» v’om, da morajo biti Italijani potrpež» Ijivi in nepopustljivi, zakaj samo taki narodi imajo bodočnost.
Govorniku je senat burno ploskal.
Proces proti Mačku bo končal najbrže 10. t. m. Sedaj drže odvetniki obrambne govore in skušajo dokazati, da so obtoženci ra» nili peklenske stroje brez morilnih namenov. Hoteli so baje samo de» ln°nf;trirati proti vladi, Maček je pa nedolžen. Državni pravdnik Ucovič r|C ,.r.u2ega_ mnenja. Ker so obtoženci elali proti državnemu in narodnemu edinstvu Jugoslavije, je predlagal za vse brez izjeme najvišjo kazen, to se Pravi 20 let ječe ali pa smrt na vešalih.
Atentat na Tardieua?
V	nedeljo je skočil s tira brzovlak, M vozl iz Pariza v Marše j. 7 popotni»
j kov je mrtvih, 25 pa težko ranjenih.
I Nesreče je kriv težek voz, ki je stal . | na progi. Zato sumnijo, da so bili zlo» činci na delu, in sicer je šlo za napad j na ministrskega predsednika Tar» dieua, ki se je imel voziti s tem via» i kom.	j
Starček na prestolu.
Zadnji dan maja je sv. oče Pij XI. Ì obhajal 73. rojstni dan. Od vseh kra» j jev sveta je prejel nešteto čestitk, j Bog ga ohrani v korist Cerkvi!
67 ur v zraku.
Italijanska letalca Maddalena in Cecconi sta se zadnjo soboto dvignila iz rimskega letališča Monte Celio v zrak in pristala na istem letališču v ponedeljek. Ostala sta v zraku nepre» trgoma 67 ur in 15 minut ter prevozi» la v tem času z neprestanim krože» njem nad rimsko pokrajino 8350 kilo» metrov. Dosegla sta s tem dve sve» tovni prvenstvi: prvo glede nepreki» njene vožnje 67 ur in drugo glede dol» gosti črte, ki sta jo preletela.
Za italijansko manjšino na Malti.
»Corriere della Sera«, iz katerega navadno odsevajo misli vodilnih ita» lijanskih političnih krogov, je dne 29. maja priobčil značilno izjavo o mal» foškem vprašanju. »Malteški minister Bartolo je v Londonu podal nekaj izjav, ki so docela krive in pristran» ske. Govoril je o italijanskem impe» rializmu, trdeč, da se Italiji cede sline po Malti. Vse to pa je popolnoma iz» mišljeno. Italija nikakor ne misli ustvariti političnega malteškega vpra» sanja in tolikornanj misli na to, da bi pripravljala aneksijo otoka. Italija se peča samo z vprašanjem italijanskega jezika in italijanske kulture na Malti. Za to se zanima, ker mora braniti ita» li jamski jezik proti vsem, ki ga na Malti zatirajo in ovirajo, začenši s prvim ministrom. Braniti svoj jezik — to je pravica in dolžnost omikane» ga naroda. Zato smo gotovi, da se preudarno javno mnenje v Angliji ne bo pustilo povleči od zmišljenih in smešnih podtikanj malteškega mi» nistra«.
Zbližavanje.
Nemški zunanji minister Curtius je sprejel pokroviteljstvo nad razstavo poljskih umetnikov v Nemčiji. V dr» žavnem zboru je izjavil, da se morajo ne glede na politične odnose med Nemčijo in Poljsko kulturne dobrine izmenjati. Pametne besede!
Premalo gospode.
Tržaški hišni gospodarji so najem» nine tako navili, da ne morejo za večja stanovanja najti strank. Danes je malo ljudi v Trstu, ki bi si lahko privoščili gosposko stanovanje. Radi tega so bili hišni lastniki prisiljeni znižati najemnine za večja stano» vanja. Danes dobiš stanovanja s peti» I
mi sobami že za 6000 lir, medtem ko si moral prej plačati 8000 do 9000 lir. Majhna stanovanja so razmeroma ve» Irko dražja. Tako stane stanovanje s tremi sobami povprečno 4500 lir.
15 let v ruskem ujetništvu.
Te dni se je vrnil iz Rusije Karel Colja s ICjadina pri Trstu. Služil je pri 5. polku v Pulju in 5. junija 1915. so ga v Karpatih ranjenega zajeli Rusi. Leta 1919. se je poročil z lepim ruskim dekletom, ki je nekaj let nato umrlo. Do leta 1925. si je dopisoval s starši, pozneje pa ni bilo več sluha o njem. Večji del ujetništva je preživel v Si» biriji, zadnji dve leti pa v Moskvi. Pravi, da je v Rusiji še več bivših av» strijskih vojakov.
Zaslužno društvo.
Pretekli petek se je vršil v Trstu občni zbor »Rešilne straže« (Guardia medica). Društvo obstoji že 41 let. Lansko leto je s svojimi avtomobili prepeljalo 19.994 bolnikov in pone» srečencev.
Delu čast.
Naš rojak prof. Stanko Premrl iz Št. Vida pri Vipavi, vodja ljubljan» skega stolnega zbora in priznan skla» datelj, je bil te dni ob priliki svoje petdesetletnice imenovan za papeže» vega tajnega komornika; postal je monsignor. Številnim iskrenim čestit» kam naj se pridružijo še naše iz sohi» čne domačije.
Redke besede.
Norveški vojni minister je v parla» mentu sam predlagal, naj se izdatki za vojaštvo in topove močno znižajo. Dejal je. da se boi težko zgodilo, da bi se Norveška spustila v kako vojno.
Avtomati za cigarete.
V	kratkem bodo postavili po vseh večjih italijanskih mestih posebne avtomate za cigarete. Podobni bodo avtomatom za čokolado ali bencin. Noter boš vrgel drobiž, pa bodo padle ven cigarete.
Boj družini in veri.
V	mesecu juliju se bo vršil v Mo» skvi mednaroden sestanek otrok. Ka» kor poročajo listi, bodo poslali na to »zborovanje« svoje zastopnike tudi komunisti iz raznih evropskih držav in Amerike. Nemških komunističnih otrok je priglašenih že 800. Sestanek stoji pod geslom: boj družini in veri.
Velesejem.
29. maja so slovesno otvorili deseti ljubljanski velesejem. Sejmišče ob» sega 40.000 štiri jaških metrov in ima devet velikih razstavnih lop in celo vrsto manjših.
Opera v Gorici.
V	soboto 7. in nedeljo 8. junija bo v Verdijevem gledališču operna pred» stava Rigoletto.
Katoliška knjigarna v Gorici
I m 11—m —I
Škof Jeglič — osemdesetletnik.
Letos na vnebohod je preteklo 80 let, kar se je v kmetiški hiši v Begu* n j ah rodil Anton Bonaventura Jeglič, ki že JZ let vlada ljubljansko škotijo. Ker se je njegovo delovanje dvajset let vršilo tudi po obsežnih okrajih na? še domačije in vplivalo na vse slo ven? sko ljudstvo, naj tu v kratkem očrta? mo njegova glavna dela. Jeglič je zna? menit verski prenovitelj. Bo njegovi pobudi so zacvetele Marijine družbe, te šole za vzgojo krščanskih znača? jev, so se razvile številne druge ver? ske organizacije ter se je verski tisk zboljšal in razširil. Na 4 škofijskih si? nodah je škof Jeglič postavil načrte za versko in socialno delo duhovščine. Štirje slovenski katoliški shodi, ki so dali katoliškemu gibanju med Sloven? ci smer in pogon, so se vršili pod Jegličevim vladikovanjem. Pravi spo? menik škofa Jegliča so škofijski zavo? di v Št. Vidu, iz katerih je dosedaj iz? šlo 160 duhovnikov in 50 bogoslovcev ter 200 lajikov. Tu je škof Jeglič usta? novil prvo popolnoma slovensko gim? nazijo. Z lastnim denarjem je založil slovenske knjige za srednje šole ter velik latinsko?slovenski in grško?slo? venski slovar. Sam je spisal nad sto knjig in brošuric. Saj se stari mohor? j ani še spominjajo njegove lepe knji? ge »Mesija«, ter treh zvezkov »Na no? ge v sveti boj!« Kar je pisal, je vse prežeto z veliko ljubeznijo do ljud? stva. Škof Jeglič je tudi pomenljiv kot zgodovinski voditelj, ki je v najhuj? šem trenutku svetovne vojne stopil 1. 1917. na čelo svojega ljudstva in za? hteval od Avstrije, naj mu da svobo? do. Prvi je podpisal majsko deklara? eijo in s tem dejanjem vlil širokim množicam v srce pogum in odločnost.
Številnim čestitkam, ki prihajajo si? vemu škofu od vseh strani, se priklju? čujemo tudi mi.
Ljudska sodba.
V	Neapolju je šofer Grimaldi po? vozil 6 letnega fantka. Mimoidoči so planili nad naglega šoferja in ga po? steno premlatili. Dobra šola za dirja? joče avtomobiliste.
Sladki jarem.
Po uradnih poročilih jc bilo 1. 1928. v Avstriji 48.493 porok, skoro 2 tisoč več ko prejšnje leto. Povprečna sta? rost ženinov je bila nekaj čez 31 let, nevest pa nekoliko čez 27 let.
Na platnu ga spozna.
V	kinu v mestu Brešiji v severni Italiji je sedela zadnji teden pripro? sta vdova in gledala film »Boji ob Piavi«. Ko so pokazali sliko, kako je plaz zemlje zasul skupino vojakov s podčastnikom vred, je žena začela obupno klicati: »Ah, moj mož, moj mož.« V tistem podčastniku je nam? reč revica spoznala svojega moža.
Kobilice se bližajo.
Pisali smo že, da so se prikazale v vzhodnih državah in na Balkanu ve? likanske trume kobilic in pokončale vse pridelke. Zadnjič smo rekli, da so že v Hercegovini, zdaj so se pojavile V Črni gori. V nekaterih krajih po?
krivajo zemljo z 10 centimetrov de? belo plastjo. Oblastva so pozvala v boj! proti tej golazni vse moške od 15. do 60. leta.
Prepoved verskih knjig.
Sovjetska vlada je prepovedala uvoz verskih knjig v Rusijo. Nobena knjiga, tudi židovska, ki se peča s ka« kim verskim vprašanjem, ne sme pre« ko ruske meje. Kdor vtihotapi versko knjigo, se kaznuje z zaporom.
Za slogo.
Pred letom je bila vsajena v Var? šavi tako imenovana »Slovanska li? pa«. Bila naj 'bi nekaka zunanja priča kulturnega sodelovanja med vsemi slovanskimi narodi. Dne 25. maja so slovesno obhajali obletnico vsajenja.
Občni zbor Zadružne zveze.
Na vnebohod 29. maja se je vršil v bivšem Trgovskem domu občni zbor goriške Zadružne zveze. Od 240 dose? danjih članic je bilo zastopanih 15, to je dobrih 6 od sto. Predsednik Cacce? se je vjgotovil sklepčnost ter prebral nato poročilo, kjer pravi, da je imela zveza 170 milijonov prometa, in pri« znal, da je Čevljarska zadruga v Mir? nu v težkem položaju. Rešiti se da sa? mo z izrednim ukrepom. V poročilu je predsednik Caccese napadel izno? va staro načelstvo in naš list. Mi ne maramo prepirov in polemik. To tem manj, ker nosi za zvezo in njena pod? jetja danes polno odgovorost posla? ec Caccese. Ugotavljamo samo v svojo obrambo, da naših številk pred? sednik Caccese še danes ni ovrgel in jih niti ni skušal ovreči, čeprav se mu je nudila na občnem zboru sijajna pri? lika. To pomeni, da so neizpodbitne.
Na občnem zboru so sklenili, da se Zadružna zveza združi s furlanski? mi zadrugami, ki jih je okoli 40. Kot zastopnik Furlanov je prišel v načel? stvo profesor Romano Romano.
Napad na spovednika.
V	kapucinski cerkvi v mestu Rovigo blizu Padove se je približal nekemu patru neznanec in ga prosil za spoved. Kapucin pelje moža v bližnjo zakri? stijo, kjer mu pokaže stolček, na ka? terega naj poklekne. V tem hipu po? tegne spovedovanec samokres in ga nameri na prestrašenega patra z gro? žnjo: »Denar ali življenje«. Zbegani menih se izgovarja, da je revež, da ni? ma denarja, zločinec pa ne odneha: »Kar imaš, mi daj!« Ves v strahu iz? vleče redovnik iz globokega žepa 10 lir, katere je malo- prej dobil za sv. mašo, in jih da zločinskemu napadal? cu, ki nato zgine.
Elegantni ptičici.
V	petek so v Milanu ujeli dve eie? gantni 20?letni gospodični, ki sta kra? dii po modnih trgovinah. Delali sta pa takole : šli sta v trgovino, kjer je bilo dosti ljudi, in si naročili n. pr. škatlo s kopalnimi oblekami. Nekaj časa sta izbirali po škatli; ker pa pro? dajalec še ni odpravil drugih kupče? valk, sta gospodični dejali, da se vr? neta čez pol ure. Nazaj jih pa ni več bilo, ker sta pri izbiranju pokradli, kar sta mislili.
Ladja za sv. stolico.
Ko je pri zadnjem evharističnem kongresu v Kartagu potoval papežev zastopnik kardinal Lépicier v Afriko, je hotel sv. oče) najeti za njega in nje? govo spremstvo posebno ladjo, da bi samostojnost in dostojanstvo Cerkve bili primerno poudarjeni. Ameriški katoliki so zato prišli na misel, da bi poklonili sv. očetu posebno ladjo. Tudi med Španci se je sprožil enak načrt. Sedaj razmišljajo, katero luko naj bi dala ital. vlada na razpolago, da bi bila v njej ladja zasidrana.
Dobra gospodinja.
V soboto zvečer je 57?letna služki? n ja Elvira, ki že dolgo let služi pri muhasti gospodinji Tartaglia v Nea? polju, prišla malo kasno domov. Go« spa, ki meni, da so dekle nižje vrste bitja, je zvesto služkinjo sprejela z očitki in nazadnje je vrgla v njo še lo? nec vrele vode. Uboga reva je zaradi groznih opeklin umrla. Vročekrvna gospa se pa skriva. Vredna jih je pet« indvajset...
Z »Madjarom« v svet.
Pristaniško poveljništvo v Trstu je pred dnevi opozorilo policijo, da se na parniku »Madyar« skriva več Trža? čanov, ki bi jo radi skrivaj popihali iz države. Policija je več ur zaman br« skala po vseh kotih in je že hotela za? pustiti parnik, ko je nenadoma odkri? la za vrečami skrite fante. Bilo jih je kar dvanajst. Imeli so s seboj dovolj živeža za pot v Afriko. Policija jih je izročila sodišču, ki jei vsakemu p riso? dilo po 6 mesecev.
Če je treba glasovati...
Pred dnevi je bila v angleški zbor? niči razprava z važnim glasovanjem. Ker je bilo na vrsti še več govornikov, je min. predsednik Mac Donald upal, da ima nekoliko prostega časa. Zato je stopil k brivcu, ki ima v zbornični palači delavnico, da si ostriže lase. Uslužni brivec je bil ravno z vso vne? mo pri delu, osiveli lasje so padali pod njegovimi škarjami, ko zabrnijo zbor? nični električni zvonci:	glasovanje.
Ves iznenaden skoči Mac Donald z naslonjača in odhiti napol ostrižen v sejno dvorano. Njegovi tovariši so ga sprejeli z burnim ploskanjem. Še v hujših škripcih ko Mac Donald je bila pa poslanka Hamilton, članica Delavske stranke. Tudi ona je raču? naia na dolgost debate in se je šla ko? pat v zbornične kopeli. Tam jo preše« neti usodni električni zvonec. Ogrne si v hitrici lep kopalni plašč in odbrzi v sejno dvorano. Delavski poslanci so ji čestitali k izrednemu plašču, še bolj so bili pa veseli njenega glasu, s katerim je podprla precej šibko Mac Donaldovo večino.
Igralka postane redovnica.
Dunajska gledališka igralka Liane Fluder, znana lepotica, je zapustila šumni sijaj gledališkega odra in se umaknila v mirno zatišje nekega žen? skega samostana: postati hoče redov« niča.
NOVA RUSKA ŽELEZNICA.
V zadnjem »Novem listu« smo na? kratko omenili, da je sovjetska vlada po štiriletnem delu dokončala želez? niško progo, ki gre skozi srednjo Azijo in veže Sibirijo s Turkestanom. Lo je dogodek izredne gospodarske in politične važnosti. Po svoji po? membnosti se da primerjati samo s si? birsko železnico, ki jo je ruski car otvoril leta 1903. in ki je vzbudila te? daj pozornost vsega sveta. Železnica se je vila skozi neizmerne, nepreiska? ne sibirske ravnine do Vladivostoka ob Japonskem morju. Merila je nič manj nego 6500 kilometrov, kar je silna daljava. Iz Moskve do Vladivo? stoka je rabil naj hitrejši predvojni br? zoviak 10 dni in noči. Sibirska želez? niča je bila ena naj večjih kulturnih pridobitev ruskega carizma. Ob njeni Progi so nastala mesta, je vzcvetela trgovina, se je dvignilo poljedelstvo. Južno in severno od sibirske železni? ce so pa ostale še neizmerne, brez? mejne pokrajine, do katerih ni vodila nobena proga. Skozi ravnine brez cest so morali prebivalci potovati na ko? njih ali velblodih cele tedne in celo mesece, če so hoteli priti do železnice. Radi pomanjkanja prometnih zvez so ležale pokrajine, ki so večje kakor vsa Francija ali Italija ali Nemčija, prepu? ščene same sebi, odrezane so bile ne samo od svetovnega gospodarstva, temveč tudi od ostalih delov Rusije. Kaj je pomagalo, da so v nekaterih delih Sibirije pridelovali silne množi? ne žita ali imeli bogate gozdove, če ni? so mogli prevažati lesa in žita v dru? ge pokrajine države! Zgodilo se je, da je v Rusiji izbruhnila lakota in so ljudje umirali od pomanjkanja, med? tem ko je v nekaterih pokrajinah bilo žita preveč in so ga ljudje metali na gnoj. Tako je bilo pred vojno pod car? jem, tako pod Leninom ob veliki la? koti leta 1924.
Republika Kazakistan.
Caristična Rusija se je zelo jasno zavedala, da je bodočnost države od? visna od železniških zvez. Brez dobre železniške mreža ne bo Rusija nikoli dvignila in razvila svojega neizmerne? ga prirodnega bogastva. Zato je ruski car začel že leta 1912. graditi v Turke? stanu železnico, ki naj bi se združila s sibirsko pri postaji Novosibirsk. Ob izbruhu svetovne vojne so morali de? lo prekiniti. Boljševiki so prevzeli 1926. stari carski načrt in dokončali po 4 le? tih progo. Na novo železnico so zelo ponosni, ker so jo dovršili eno leto Prej in potrosili zanjo 25 milijonov rubljev manj, nego je bilo preračuna? no. S posebnim veseljem poudarjajo, da so jo zgradili brez inozemskega po? sojila. Otvoritev proge, ki se je zvršila meseca maja, je bila zelo slo? vesna. Vlada je povabila k svečanosti 30 dopisnikov inozemskih časnikov.
Dežela, skozi katero vozi nova že? leznica, se imenuje Turkestan, oziro? rna Kazakistan, kakor jo naziva j o se? daj boljševiki, in je zvezna republika sovjetske Rusije. V nje j žive poleg Ru?
| sov Kozaki, Kirgizi, Uzbeki in drugi narodi. Dežela je bila doslej tako od? rezana od sveta, da so prebivalci ob otvoritvi železniške proge, misleč, da je prišla v Kazakistan vsa moskovska vlada, hoteli govoriti naravnost z Le? ninom in Trockijem. V te kraje ni še prodrla vest, da je Lenin davno mr? lev, njegov tovariš Trockij pa v pro? gnanstvu. Republika Kazakistan šteje okoli 3 milijone štirjaških kilometrov, je potemtakem tako velika kakor vsa Evropa brez Rusije, to se pravi, da obsega toliko zemlje kakor Nemčija, Francija, Italija, Poljska, Češko?Slo? vaška, Jugoslavija, Avstrija, Bolgari? ja, Romunija, Ogrska, Portugalska, Španija, Švica, Belgija, Holandska in vse severne države skupaj. Prebival? cev ima pa samo 6 milijonov. Ta sil? na dežela je dobila šele sedaj svojo prvo železnico.
Tovarne žita.
Da bodo imeli bravci pojem, koliko zemlje ima Rusija, povemo, da meri samo državno posestvo »Gigant« v severnem Kavkazu 130.000 hektarjev ali 1300 štir jaških kilometrov, kar po? meni več ko 2 Vipavski dolini. Nem? ški pisatelj Arthur Feiler, ki je bil tam leta 1929., pravi, da so nasejali na tem posestvu samo pšenico in ječmen. »Videl sem,« — pripoveduje Feiler — »to tovarno žita v zgodnjem poletju, ko je bila setev že v klasju. Ure in ure smo se vozili v avtomobilu skozi zeleneča, valujoča polja, raztezajoča se brezmejno do obzorja. Nobena hi? ša, nobeno drevo ni ure in ure pretr? gaio zelene enakomernosti, ki je pol? nila, do kamor je segalo oko, dolino in griče. Ure in ure nisem srečal ne hiše ne drevesa ne človeka.« Državno posestvo so namreč uredili na prej pusti ravnini, ki je ležala mrtva in ni bila last nikogar. V letu 1929. so obde? lali približno polovico zemlje. »Spo? mladi« — opisuje Feiler — »so z 460 motornimi plugi prerili zemljo, zdro? bili velike grude v koščke in poravna? li površino. Potem so tudi sejali s stro? ji: na zemljišču je delalo 9 dni le 2500 delavcev. Delavci so prišli iz bližnje in daljne okolice, se nastanili v šoto? rih in dobivali hrano v potujočih ku? hinjah. Po 9 dneh je bilo vse končano, delavci so odšli, polje je bilo zopet ti? ho in brez žive duše.«
Z železnico v Kazakistanu se je od? pria gospodarskemu življenju Rusije nova velika pokrajina. V Kazakistanu je podnebje zelo ugodno za bombaž, ki ga mora Rusija uvažati iz Amerike in Egipta. Po otvoritvi nove že? leznice bodo uporabljali domačo tur? kestansko surovino in se polagoma oprostili od tujine.
Bombaž za sibirsko žito.
Zato je pa v Kazakistanu pomanj? kanje žita, ki ga kmetje prodajajo ze? lo drago. Manjkajoče žito so dovažali doslej iz Ukrajine, Kavkaza in spod? nje Volge. Iz bogate Sibirije ga niso mogli, ker ni bilo železnice. Sedaj mislijo dovažati v Kazakistan žito iz Sibirije, dočim se bo uporabilo žito iz
j
i
!
i
.
t
t
Ukrajine in Kavkaza v evropski Ru? siji. Važen je tudi sibirski les, ki ga vroči Kazakistan nima in ki je potre? ben za stavbna dela. V zameno bo Kazakistan dajal bombaž. Tak je vsaj vladni načrt. Določili so, da bo mora? la nova železnica že v prvem letu pre? voziti na progi Kazakistan — Sibirija eden in četrt milijona ton blaga (1 to? na je 10 kvintalov, ur.). V 5 letih bi sc moralo to število podvojiti.
Sovjetska vlada je zaukazala, da se mora v Turkestanu podpirati z vsemi silami pridelovanje bombaža. V pet? letnem gospodarskem načrtu, v tako zv ani pjatiletki, o kateri je »Novi list« že pisal, je dovoljeno saditi žita le tam, kjer ni treba naprav za namaka? nje. Moskva hoče torej izkoristiti Turkestan predvsem za svojo indù? stri j o tkanin. Razume se, da so vse to le nameni in načrti in da je treba ča? kati, ali jih bodo znali boljševiki iz> peljati. Kazakistanski kmetje bodo sadili namreč bombaž le tedaj, če bo* do dobivali iz Sibirije ceneno žito. Zato mora biti na novi železnici pro? met točen in hiter in ne tak kakor na ostalih sovjetskih progah. Pri dolgih vožnjah smejo namreč, kakor_ piše boljševiška »Ekonomičeskaja Žizn«, stopiti na vlak samo osebe, ki so si že prej zagotovile v vozu sedež. Ker so pa vlaki navadno že na odhodni po? staji prenapolnjeni, ne sprejemajo na vmesnih postajah več ljudi in blaga in potniki čakajo s plačanim listkom v ro? ki dneve, da dobe v vozu prostor. Go? spodarska korist turkestansko?sibir? ske železnice je odvisna torej v prvi vrsti od dobre organizacije prometa. Od tega so odvisni veliki industrijski načrti sovjetske vlade.
Kraji, skozi katere vozi sedaj želez? niča, krijejo tudi bogate podzemske zaklade : baker, cin in svinec. Ameri? ški novinar Lyons, ki se je udeležil otvoritvenih svečanosti, piše, da so ob progi odkrili tudi petrolejske vrel? ce in pa rastline, s katerimi se da na? domestiti gumi j. Iz tega sledi, da po? meni nova železnica vsekakor prvi ko? rak k industrijalizaciji srednje Azije.
Zunanjepolitične posledice.
Ker meji republika Kazakistan na Kitajsko, na Indijo in državo Afgani? stan, je nova železnica tudi zunanje? politično važna. Zapadna Kitajska je že danes gospodarsko navezana na Rusijo. Trgovski promet med Rusijo in zapadno Kitajsko je znašal leta 1913. približno 18 milijonov rubljev in se je v letu 1926.—27. zvišal že na 22 milijonov. Ruski uvoz na Kitajsko in kitajski v Rusijo sta skoro enaka. Ru? sija je edina država, s katero je za? padna Kitajska v gospodarskih stikih. Razen tega je 2400 kilometrov dolga kitajska meja brez vsake naravne obrambe in odprta vojaškim vpadom Rusije. To so vzroki, da so odnosa ji med Rusijo in to deželo bili vedno prijateljski in da je med rusko?kitaj? skim sporom radi mandžurske želez? niče zapadna Kitajska proglasila nev? tralnost. Konzuli zapadne Kitajske so ostali v Rusiji in bili sovjetski vladi prijazni. Pri tej priliki se je izkazalo,
iteitollsìco. Icnjlgeurnai v
~ se je preselila na Travnik, Piazza Vittoria CJ9 Jl ACJ-jB.	št. 11 (zraven škofijske kapele), tel. 335.
da je zapadna Kitajska prav za prav samostojna in neodvisna država. Od nove sibirsko ? turkestanske železnice mislijo zgraditi v bodočnosti tri pro? ge do kitajske meje. S tem bo prišla zapadna Kitajska v popolno gospo? darsko in radi tega tudi v politično odvisnost od Rusije. Boljševiki na? daljujejo od carjev započeto prodira? nje na vzhod.
Vojaški pomen železnice.
To prodiranje je vzbujalo že pred vojno zavist in skrb Angležev, ki ču? vajo v neposredni bližini Turkestana naj dražji biser svojih prekmurskih posestev: Indijo. Ta nasprotja med obema naj večjima državama na svetu so se pod bolj še viško vlado še bolj zaostrila. Angliji je nova železnica ne? prijetna posebno radi tega, ker ji pri? pišu j e veliko vojaško važnost. Sibir? sko vojaštvo je že pod carji slovelo po pogumu in vztrajnosti. To je bil najboljši del ruske vojske. Leta 1914. so bile sibirske čete tiste, ki so odbile nemški napad na Varšavo. Po dovr? šitvi turkestansko?sibirske železnice bodo sibirski polki v Turkestanu lah? ko 3 do 4 tedne prej, nego je bito do? slej mogoče. Isto velja za dovoz hrane in orožja, ki se bo lahko vozilo po dveh mesto le po eni železnici. V slu? čaju nevarnosti bo dobila Rusija iz Si? birije in Kavkaza vojaštva in orožja dovolj, da brani Turkestan proti vsa? kemu napadu iz Indije ali od drugod. Nova železnica, ki meri skupno s. pred vojno dokončano progo nič manj nego 2558 kilometrov, ne bo torej samo od? pria Kazakistana gospodarskemu na? predku, ne bo samo osvobodila Rusije inozemskega bombaža, temveč je tudi eden najvažnejših svetovnopolitičnih dogodkov naše dobe.
O EVROPSKI ZVEZI.
Iz vseh evropskih dežel prihajajo v kopah članki, govori, razprave o Iran? coskern predlogu za Evropsko zvezo. Vlade na predlog francoskega zu? nanjega ministra Brianda niso še od?
govorile. Zato pa so stranke in čašo? pisi raznih držav dali že obilo odgo? vorov. Nekateri povzdigujejo Brian? dov načrt kot pravo rešitev vseh te? žav in sporov v Evropi, drugi ga srdi? to obsojajo, češ da je Panevropa le velika limanica v rokah premetene Francije. V evropskem časopisju se je razvnel šumen boj za Panevropo in proti njej.
Nacionalistične stranke vseh držav so Evropski zvezi na splošno nasprot? ne. Nemški nacionalistični listi piše? jo, da si hoče Francija s tem načrtom zagotoviti za dolgo dobo prvo in vo? dilno mesh> v Evropi, ki si ga je zavo? jevala s krivičnimi mirovnimi pogod? bami. Najprej je treba te pogodbe spremeniti in popraviti, potlej bomo govorili o Združenih državah Evrope. Na te strune udarjajo seveda tudi madjarski nacionalisti, ki nenehoma zahtevajo, da se morajo vse dežele ogrske krone povrniti Madjarski.
Hladno je Briandov predlog spre? jela Anglija. Pomisliti moramo, da je angleški otok glava svetovnega držav? nega telesa, ki ima trup in ude v Aziji, Afriki, Avstraliji in Ameriki. Torej se Anglija ne more smatrati za pravo evropsko državo, pa tudi sama ne mara polagati glavnih sil v Evropo. Vladni listi sicer pozdravljajo Brian? dov predlog, a le v tem smislu, da bo? di Panevropa noseben odsek v Zvezi narodov, ki bo mogel uspešneje in bolje urejevati vprašanja med evrop? skimi državami.
Arnaldo Mussolini.
Prav posebno stališče je zavzel fa? šistovski tisk. V treh važnih uvodni? kih j|e Arnaldo Mussolini, brat prve? ga ministra, razvil vrsto izvirnih misli o Panevropi.. Arnaldo Mussolini Ev? ropske zveze ne odklanja kar na c e? lem. Treba pa pogledati resnici v oči, pravi pisatelj. Bri and trdi, da se mo? rajo evropske države združiti v zvezo, ker jih v to silijo gospodarske razme? re. Toda zgodovina nam kaže — trdi
pisec — da so vojne mnogokrat na* staj ale iz duhovnih, idealnih vzrokov, ki niso imeli z gospodarstvom nikake zveze. Narodi so šli v vojno tudi proti suženjstvu, za narodno svobodo, za državno čast. Preden se razpravlja o panevropskem predlogu, bi trebaio postaviti odnosa j e z Italijo na drugo podlago. Francija naj Italijanom v Tunisu podeli pravice, ki jim gredo, in naj opusti hujskaško politiko on? stran Jadranskega morja. Ko se ti pr? vi pogoji rešijo, bo 'mogoče doseči blagostanje in mir.
Arnaldo Mussolini prihaja do za? ključka, da se je treba sporazumeti med drugim v sledečih točkah: 1. ne? katere mirovne pogodbe je treba spremeniti; 2. Francija in Italija naj imata enake oborožene sile; 3. prek? morska posestva je treba pravično razdeliti; 4. doseže naj se načelen spo? razum v carinskih in gospodarskih vprašanjih. Te misli fašistovskega no? vinarja so radi svoje odločnosti vzbu? dile veliko pažnjo.
»Osservatore Romano«.
Briandov predlog za ustanovitev Zveze evropskih držav so prijazno sprejele demokratske skupine mno? gih evropskih držav. Tudi socialistič? ne stranke mu obljubljajo pomoč. Vendar tudi iz tega tabora prihajajo dvomeče opomnje.
Zelo pomenljiv za mnenje na j višjih cerkvenih krogov je članek, ki ga je o Panevropi priobčil vatikanski »L’ Os? servatore Romano«. »Briandov pred? log ni prazna sanja; za zdaj bi imeli eno konferenco več. Toda panevrop? ska ideja se lahko mogočno razvije in v tem je njen silni pomen. — Razde? ljena Evropa je prinesla svetovno vojno, združena Evropa bo z božjo pomočjo prinesla mir na svet«.
Tako se v evropskem javnem mne? n ju križajo mnenja in nazori o Brian? dovem načrtu za Panevropo. Vlade pa bodo vposlale uradne odgovore v teku junija.
V. J. Križanovsk*:
KRALJICA MATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov,
»Zakaj mi nisi povedala, draga, da so te hoteli si? loma prodati Hartatefu? Ne trepeči in ne kloni glave. Odpuščam ti to majhno neiskrenost. Nisem te pokli? cala zato, da te oštejem, ampak da ti naznanim veliko srečo. Danes je princ S ar gon poprosil za tvojo roko in dala sem mu svoje privoljenje.«
»Sar gon!« je vzkliknila prestrašeno Nej ta in za? rdela od razburjenja.
»Da! Ali ti nli všeč in, ti je morda zopern?« je vpra? šala začudeno Hatasu.
»Ne, poznam ga malo, toda ta misel me plaši,« je rekla tresoč se deklica.
»Samo to!« je odgovorila kraljica z veselim usme? vom. »Ta strah kmalu preide. Če ga še ne ljubiš, ga boš pozneje vzljubila, zato ker je zal, razumem in te ljubi. Ti še ne veš, kaj je ljubezen, Nej ta, zato te to plaši. Sargon bo tvoja sreča. Njegova roka ti bo v oporo, nje? govo srce bo tvoj rob. Brezskrbno bosta živela v H ar?
tatefovi palači, ki jo pridajem tvoji doti z velikim de? lom njegovega premoženja. Tako se izpolni moja davna želja.«
Ne j ta je povesila glavo in srce ji je bolestno zatre? petalo. Nejasen strah jo je davil; ni pa imela moči, da bi se upirala želji ponosne zapovednice, ki jo je ljubila in se je istočasno bala.
»Tvoja želja, kraljica in dobrotnica, mi je sveta. Slušala te bom in vzamem Sargona,« je rekla.
»In ne bo ti žal,« je odgovorila Hatasu, pri čemer so se ji oči radostno zabliskale. Bila je tako zatopljena v svoje misli, da ni zapazila notranjega Nejtinega boja. »Jutri te sama odvedem v dvorec tvojega bodočega moža. Za tvojo zaroko ti dam obleko in nakit, ki sem jui sama nosila. Te reči ti prineso srečo.«
Veselje in ponos sta v hipu premagala težke slut? nje omahljive Nej te. S plamtečimi očmi se je zahvalje? vala kraljici, ki jo je poljubila in jo milostno odpustila.
Satati je vstopia h kraljici s težko vestjo, se vrgla pred njo na tla in jo začela prositi odpuščenja.
Hatasu ni odgovorila. Brez števila sladkih in bo? lestnih spominov ji je preletelo mozeg. Spomnila se je tiste dobe, ko je samo enkrat uživala pravice srca in se vdala opojni, hipni ljubezni.
Binkoštne misli.
Je več reči med nebom in med zemljo, kot vaša šolska si modrost jih sanja.
(Sheakespeare: Hamlet.)
Veličastni binkoštni praznik ima nešteto globokih misli, primernih za naše življenje. Izluščimo nekatere!
Po deževnih tednih je zasijalo soln« ce s podvojeno močjo. Nad plodnimi njivami veje Duh božji, napovedan po vidcu Izaiju: »Tako govori Gospod: Zlil bom svojega Duha nad vašo de« želo, ki sem jo namenil očetom vašim. Poklical bom k rasti žito in ga množil, da ne bo lakote v vaši deželi. Pomno« žil bom sad na sadnih drevesih in za« rod na trtah v vinogradih, da boste spoznali, da sem jaz vaš Gospod in vi moje izvoljeno ljudstvo.«
Simbolični znaki Duha božjega so se nazorno pokazali v silnem vetru in ognju. V viharju je tedaj zabučalo po Jeruzalemu: »Nastal je nagloma z ne« ba šum, kakor prihajajočega silnega vetra.« Duh božji prihaja v človeške duše z viharjem: podreti hoče stare, trhle, napol gnile človeške domneve, Porušiti malike: Mamona in Venero, 'd ognju prihaja! Ste razbrali prvo binkoštno misel? Viharjev je treba: Preizkušenj, nesreč, borb, kadar ho« Cemo prenoviti našo notranjost.
Kaj je povzročil ta simbolični vihar v apostolih?
Iz strahopetcev, ki so se zaklepali iz Vrahu pred Judi, je izklesal junake: jPučence. Iz neukih ribičev, ki niso ni« kjer hodili v šole, ki niso nikdar po« Siedali preko svoje ožje domovine, je jJuh božji napravil svetovne apostole, ki so govorili v raznih jezikih in odšli 11 a misijonska popotovanja med tuje Par ode. Že ob prvem nastopu so bili tega vesoljnega poslanstva deležni ne« Veti romarji iz azijskih dežel, iz vro« ce Afrike, celo iz daljnega Rima. Prve Pridige niso izzvenele v svet le v ju« novskem jeziku, temveč so jih slišali vsak v svojem: Ferzi, Grki, Latine! in vsa raznolična plemena v teh deželah.
Ste izluščili drugo binkoštno misel?
Cerkev božja je katoliška, t. j. za vse narode. Na božjem Srcu je dovolj prostora za vse: predpravic ni! Cer« kev božja ne ruši narodnosti, ne je« zikov, za vse je in vse priznava.
Iz tega veličastnega svetovnega po« slanstva božje Cerkve so se nekateri norčevali. »Nekateri pa so se aposto« lom posmehovali in rekli:	»Novega
vina so se napili!« (Ap. d. 2, 13). Bili so to ljudje, kot jih srečujemo še dan« danes: veliko« ali malomestna sodr« ga, plitva, napol izobražena, ki hoče vse razumeti, ki ima za vsako vpraša« nje takoj svojo rešitev, za vsak nad« naravni pojav podlo šalo. V bedasti nadutosti gledajo sami sebe, vsi drugi so jim smešni.
Uspeh prve Petrove pridige je bil čudovit: »Kateri so sprejeli njegovo
iz idrijskega kotla
in okolice.
Ruski koncert. —- Znani ku« banski kozaki so priredili v hotelu »Didič« dva krasno uspela koncerta. Njihov nastop je privabil v dvorano toliko meščanov in okoličanov, da je bila dvorana obakrat polna. Umetni« ki, ki so bili opravljeni v tipično uni« formo, so zapeli vsakikrat po 12 ru» skih pesmi narodne in 'nabožne vse« bine. Sličnega koncerta želimo še in še!
Za telefon. — V zadnji seji go« riškega pokrajinskega gospodarskega sveta je zastopnik slovenskih trgov« cev g. Treven ponovno stavil pred« ; log, naj se vendar že enkrat izvede telefonska zveza med Gorico in Idri« jo. G. prefekt je g. Trevnu z vso od«
besedo, so bili krščeni, in pridružilo se je tisti dan okoli tri tisoč duš. (Ap. d. 2, 41).
To je prva Cerkev! V njej ni bil sa« mo Peter in ostali apostoli, ampak tu« di verniki. Cerkev tudi dandanes ni le papež in kardinali v Rimu, tudi ne škofje po svetu, k tej sveti božji usta« novi spadamo vsi katoliški verniki: ti in jaz! Mladike smo, ki morajo biti združene z vinsko trto, sicer se posuše in odpadejo. Pogled na odcepljene veje nas mora na binkošti navdati z misijonskim navdušenjem! Toliko na« ših vzhodnih bratov je, ki so sicer cepljenke božje, a ločene od debla. Delo za cerkveno edinost bodi važna zadeva zlasti nam, ki smo z njimi iste krvi. Binkošti nam narekujejo proš« njo: »Daj, da bodo vsi eno!«
Te misli naj bi se porodile romar« jem, ki bodo na binkošti molili sv. Duha pri sv. Jeronimu na Nanosu, pri M. B. na Vitovljah, pri sv. Duhu na Banjšicah, Libušnjem in drugod. Saj so binkošti praznik svetih misli, katerim naj sledijo sveta dejanja.
točnostjo zagotovil, da bo podvzel vse korake, da izpolni Idrijčanom njih dolgoletno željo.
Ob četrti obletnici. — Na« ša mestna bolnišnica je 4. m. m. do«« vršila štiri leta svojega obrata. V šti« riletni dobi je bilo sprejetih v bolniš« nivo 576 bolnikov. Od teh se je pod« vrglo operaciji 217 o'seb. Vseh smrtnih slučajev, ki pa. jim je bila operacija le posredni vzrok, je bilo 6. V zavodu gospodinjijo še vedno naše blage se« stre, vsa leta ga pa vodi priljubljeni g. dr. Braggion. Njegova nepristranost in živo zanimanje za bolnike je zavo« du le v korist.
Občni zbor. — V nedeljo 25. m. m. je imela ljudska posojilnica letni občni zbor. Članov ima 286, prometa v 1. 1929. 1 milijon 73.856 lir.
Poroke. — Poročili so se: Carab« ba Karl, inž. z Estero Marijo Galzig«
Kaj nam pišejo z dežele?
Spomnila se je ure, ko je poverila svoje dete tej Prepadeni ženski, ki ji je ležala pri nogah, in njena jeza se je ublažila.
»Vstani, Satati, za zdaj ti odpuščam. Danes imam srečen dan, ker se uresničuje moja davna želja: Sar« Son se oženi z Nej to in ta radost mi vzbuja usmiljenje. Rešiti vas hočem sramote. Semnu odkupi z mojim de« narjem mumijo mojega vernega sluga in poplača Pagi« rove in Menove dolgove. Če mi pride na uho še kaka njuna podlost, odpustim Pagira iz službe in ga preže« nem iz Teb, Meno pa premestim v kako oddaljeno trd« nJavo, kjer ga bo samota naučila pameti.«
Nato je kraljica vzela iz neke škatlice dragoceno ogrlico, ki ni bila prav nič podobna egipčanskemu nakitu. Bila je to širok, zlat, z biseri posut trak. Izročila Je nakit Satati, rekoč:
»To ogrlico izroči jutri Nejti. Naj bo prav tako srečna, kakor sem bila jaz, ko sem jo prvič nosila.«
Naslednjega dne je v Sargonovi palači vladalo ne« običajno vrvenje. Vršile so se priprave za slavnost.
Keniamunov prihod je prekinil Sargona pri njego« vem delil
ro«
, »Hvala, da si tako naglo prišel,« je rekel, podal P vojščaku ter ga odvedel v svo jo spalnico.
»Prejel sem tvojo deščico po prihodu iz službe in prišel sem takoj, da zvem, kaj mi hočeš povedati. Toda kakšno slavnost pripravljaš?«
»Takoj zveš. Upam, da mi ne postaneš neprijatelj, ko zveš, kar bi ti rad povedal.« Potegnil je Keniamuna k mizi, na kateri je bilo vse polno draguljev. »Poglej si te reči! Vse to je tvoje.«
Mladi mož je odstopil in začudeno opazoval zlate in srebrne sklede, čaše, vrče, dragulje in veliko posodo, ki je bila zvrhana zlatih obročkov.
»Norčuješ se iz mene, princ,« je rekel. »Kako sem si zaslužil od tebe te darove? Kar vidim pred seboj, pred« stavlja pravo premoženje.«
»Oh, zaslužiš si to za žalostno vest, ki ti jo moram sporočiti.«
Ko je Keniamun slišal, za kakšno ceno mu Sargon ponuja to bogastvo, je obstal. Zopet je bila Nej ta zanj izgubljena. Silna rdečica mu je oblila obličje. Tako velika jel bila njegova jeza, da je pozabil na svojo običajno zdržnost in razsodnost.
»Motiš se, Sargon,« je rekel s temnim glasom. »Ne morem prodati ali izpremeniti srca, ki bije zame. Podlo je tako ravnanje s prijateljem, kateremu si vzel ljubljeno žensko.« S temi besedami j,e odšel, ne da bi dalje poslu«
S Pivke.
Matenja vas, — (Škodljiv m r= č e s.) — Odkar ne pobiramo več po poljih škodljivih ogrcev, se je tega mrčesa toliko nabralo, da je škoda vsak dan večja. Tako je po vsej Piv* ški dolini. Treba bo nastopiti proti temu mrčesu. Pozivamo tudi Kmetijski urad v Trstu in šolska vodstva, da pomagajo v boju proti tem škodljiv* cem.
Veliki Otok. — 25. maja se je poro* čil g. Va dnu Ludovik z gdč. Fajdiga Marijo, članico Marijine družbe, iz ugledne družine Jernejeve. Mlademu paru želimo mnogo božjega blago» slova !
Knežak. — (Požari.) — V Kne* žaku plešemo vsakih 14 dni enkrat. Gostilničarju je neko nedeljo ponoči pogorelo poslopje. V Šembijah je tudi pogorela ena hiša. Dobro, da je bil po* sestnik zavarovan. V Šembijah zidajo novo pokopališče. Prejšnje okrog cerkve smatra oblastvo za nezdravo.
Postojna. — 25. maja smo pokopali v najlepši dobi 31 let gospo Pepco Winklerjevo, roj. Počkaj. Zapušča neutolažljivega moža in štiri otročiče. N. p. v m.!
S Krasa.
Gor. Kras. —, (Tatinska so» d r g a.) — Pred kratkim so nas obiskali tatovi. V Križu so odnesli čevljarju Kobalu za kakih 300 lir bla* ga, vdovi Hrovatinovi v Tomaju so vzeli nekaj kuhinjske posode, v God* n j ah so celo prašiče ubili in jih vzeli s seboj. Poskusili so tudi drugod. So* drga je svoj prihod naznanila že en dan prej, ker je hodil po vaseh neki gosposko oblečen postopač, ki se je prav rad šalil z dekleti.
Pliskovica. — (Lepa olika.) — Eno zadnjih nedelj je obiskala našo vas družba tržaških gospodičev. Ob* našali so se tako, da je bilo nas sram. Ni jim bilo dovolj rogoviljenje po vasi, šli so še teptat po travnikih in celo nad zgodnje črešnje so se spra* vili. Naj ljudje taki »žlahti« povedo, cla take olike ne potrebujemo.
Orlek. — Zadnje čase so se neka» teri posestniki začeli bolj zanimati za sadno drevje. Škoda, da v tej stroki premalo uvažujemo gospodarske na* uke. Nekateri, ki so ravno prej hva* lili vipavske sadike, pravijo, da so za našo zemljo premehke. Po drevju imamo vse polno gosenic. — Mar* sikdo je menil, da letos ne bo: pri nas plesa. Pa se je zelo zmotil. Saj se celo nekatere naše mamice, ki so se ostri» gle na »babav«, zanj pripravljajo.
Repentabor. — (Izredna v o » š č i 1 a.) — 22. maja je č. g. Emil We» ster obhajal svoj god. Prejšnji dan ga je obiskal sam prevzvišeni iz Trsta in ostal z nami pri šmarnicah. Drugi dan, ko je slavljenec ravno povzdi* goval med sv. mašo, je priletela na lipo pred cerkev kukavica in prav razločno štirikrat zakukala. Pač re* dek voščilec!
Ležeče. — (Nesreča.) — 25. maja' sta se peljala oče in sin iz Trnovega na divaški semenj. Za vozom sta ime» la privezana par volov. Prav počasi sta privozila do železniškega preho» da. V tem hipu pridrvi večerni brzo» vlak. Konje je od voza kar odtrgalo; levega je vrglo petnajst metrov v» stran, desnega pa je vleklo kakih 200 metrov pred sabo, dokler se ni vlak ustavil. Če bi ne bilo za vozom močnih volov, bi odtrgalo tudi voz ter pomeč» kalo še oba voznika. Škode je okoli 5000 lir.
Iz Vipavske doline,
Otlica. — (Pol za šalo pol za r e s.) — V skrajnem delu Sibirije so nekateri delavci žgali apnenico v naj» hujšem deževju; mislili so, da bodo nekaj zaslužili, pa so se zelo močno prevarali. Tisti, ki so dobivali hrano pri gospodarju, so dobili štiri lire za dvanajsturno delo, drugi pa, ki so se sami hranili, so dobili nekaj čez de» vet. Kam pride ubogi delavec, ki ima po štiri in tudi več družine, s takim zaslužkom? — Po zimi je bilo mnogo govorjenja o širjenju ceste po občini. Upali smo, da bomo kaj zaslužili. Zdaj pa ni nič več slišati. — Cerkvene orgle so nam popravili. Upamo, da

novo, Rafael Lapajne, rudar, z Ivano Kogojevo, Ivan Svetličič, cestar, z Er* nestino Žigonovo in njen bodoči svak Stanislav Svetličič, rudar, z Julijo Po* dobnikovo. Vsem polno sreče!
Novi grobovi. — Umrli so:
1 (Metna Rozika?Rožica Venkova, 44» letni rudn. pisar Franc Lapajne in 84*letna posestnica Barbara Maserje» va. — Dne 29. m. m. je umrla Franči» ška Arkova, nečakinja in kuharica preč. g. monsignori a. Kruta pljučna bolezen ji je vzela lepo življenje v 50. letu starosti. Našemu gospodu je skrbno gospodinjila 34 let in tudi v mestu je bila splošno priljubljena.
Njej in ostalim umrlim bodi Bog obi* len plačnik!
Sp. Idrija. — Dne 24. m. m. se je po* ročil Vincenc Žakelj z Marijo Po» dobnikovo. Ženin je bil vesten pevec v Ledinah, nevesta pa članica naše Mar. družbe. Vrlemu paru na »Svetli* kovem« posestvu obilo sreče! —■ Orne» nimo naj, da je bila poroka !s sv. ma* šo in oba novoporočenca sta p risto» pila k mizi Gospodovi. Posnemajte!
— Isti dan se je poročil posestnik An* drej Tratnik z Jožefo Kok olj evo. Vso srečo!
Vojsko. — Umrla je znana posest» niča Ivana Podobnikova, p. d. v Za* klavžah. Bila je v fari znana kot do* bra gospodinja in blaga žena. Naj v miru počiva!
Vrsnik. — Prejšnji ponedeljek smo v spremstvu treb gospodov prenesli k večnemu počitku v Ledine 61»letno posestnico Marijo Brencetovo. V vsej župniji je bila poznana kot vzor* na gospodinja, kar se je tudi na posestvu, ki ga je vodila, jasno videlo.
Bodi ji Bog dober plačnik!
Iz Reške dolile.
Zarečica pri II. Bistrici. — 28. maja sta se kar dva para poročila. Gosp.
Franc Vičič je vzel g.čno Mimico De* klevovo iz Plarij, g. Josip Bratovič iz Kalne pa našo domačinko Antonijo Škrljevo. Čestitamo ! — Tudi poti smo letos dobro popravili. Saj je bil tudi skrajni čas!
•wwwaaànraSÈiiiiaw;
šal S argon a, ki je ves zardel od gneva in ga skušal zadr* žati. Poda potolažil se je in velel nesti svojemu prema» g a nem u tekmecu namenjene mu zaklade. Fiat asu je Prišla z Nej to. Kraljica je bila v skrbeh. Kralj je bil hudo bolan. Tako je bila zatopljena v svoje misli, da ni opazila, kako bleda in potrta je Nej ta,
J\° je kraljica napila zaročencema, je rekla princu, da ji je odgovoren za srečo mlade deklice, Nej ti pa, da mora z zvesto ljubeznijo in pokornostjo osrečiti moža. Nato je Hatasu odšla in prepustila deklico varstvu Satati.
do kraljičinem odhodu je Sargon povabil Ne j to na izprehod po vrtu. Deklica je privolila in šla sta iz dvo» rane. Nejta ni videla žareče rdečice na prinčevem obličju, ne njegovih plamtečih, požirajočih pogledov. Nenadoma je princ objel mlado deklico okrog pasu in jo silno stisnil k sebi, pokrivajoč ji obličje in1 roke s strast» nimi poljubi. Napad je bil tako nepričakovan, da se mu Nejta ni mogla ubraniti. Dih ji je zastal. Prinčevi po* ljubi so jo žgali kakor razbeljeno železo, a njegove oči so se ji zdele oči divje zveri. S slabotnim vzklikom se je zaman skušala oprostiti iz železnega objema. Tedaj pa se ji je vrnila prisotnost duha. Odpahnila je od sebe Sar» gona in se tako silno odtrgala od njega, da se je nehote
opotekla! in bi bila padla, da se ni oprijela drevesa. De» klica je nato iztegnila roke, kakor bi se pripravljala od» biti nov napad.
»Kaj pomeni to, Nejta? Ti me sovražiš?« je vprašal Sargon. Bil je bled. Strast in užaljeni ponos sta ga lomila.
»Zasovražila te bom huje od Hartatefa, če boš še enkrat z menoj tako ravnal,« je odgovorila Nejta s tem» nim glasom. »Tvoja divja strast vzbuja v meni strah in kar kri mi ledeni od nje. Prenašala bom tvojo ljubezen in bom tvoja žena, toda moraš se drugače vesti. Vedel si, da ljubim drugega, kar pa te ni oviralo, da bi me ne za* prosil od kraljice. Kraljica mi more pač ukazati, da vza* mem princa Sargona, nikakor pa me ne prisili, da bi ga ljubila. Ko me je usoda ločila od ljubljenega moža, mi je vseeno, s kom se poročim.«
Težko sopeč od besa je Satgon gledal deklico, ki je postajala čedalje mirnejša.
»Nejta, ta trenotek mi poplačaš!« je vzkliknil s liri» pavim glasom. »Že poskrbim, da tvoja ljubezen ugasne. Uničim Keniamuna, tega črva, ki si je drznil stopiti mi na pot.«
(Dalje.)
bodo sedaj po enoletnem počitku mnogo lepše pele.
Rihemberk. — (S o 1 n č n i p ik.) — V četrtek se je Goljevim s Kor p a pri» Petila nenavadna nesreča. Gospodar je cepil trte, kar naenkrat se je pa zgru» dii mrtev na tla. Zadel ga je solnčni Pik. Rajnik, ki zapušča številno dru» žino, je bil precej znan, ker je pred vojno služil pri orožnikih. N. p. v m.!
(Smrt.) — 24. maja je umrl bivši nhemberški župan Henrik Mrevle. Še do zadnjega se je zanimal za občinske razmere. Blag mu bodi spomin! — Po dolgih prošnjah je na vasi Mravljevi vendar urejen ob» činski vodnjak. Posebno hvalo za» služi Bizjak Andrej, ki je daroval 2000 lir.
Št. Vid. — (Čestitamo!) — V sredo 28. m. m. je d osla vesela vest, da je preč. g. konzistorijalni svetnik Prof. Stanko Premrl, stolni kapelnik itd. v Ljubljani, imenovan za papeže» Vega tajnega komornika z naslovom monsignor j a. Preč. g. monisignorju, svojemu odličnemu rojaku, k visoke» mu odlikovanju prisrčno čestitamo in se njegovega odlikovanja z mnogošte» vilnimi prijatelji zelo veselimo.
jz goržške okolice,
Sovodnje. — Poročil se je Bogomir Kuzmin z Marijo Tomšičevo. Mnogo sreče ! •— Dne 25. irta j a smo zopet pie» sali. Brjarji so bili natlačeno polni ; v Pretežni večini je bila to mladina iz Furlanije. Čuje se, da bo v kratkem ples v Rubijah.
Bukovica. — (Nova cerkev.) — Dela pri naši novi cerkvi napreduje» jo tako dobro, da smo imeli pred» zadnjo nedeljo, ko je naš običajni cerkveni shod, že v zaprti cerkvi sv. opravilo. Peli so domači pevci pod vodstvom domačega pevovodje in 's spremijevanjem domačega organista prav ubrano in smo jih bili prav ve» seli. Upamo, da se bo mladi organist, ki je pokazal mnogo znan ja, z vso vnemo posvetil vzvišeni nalogi.
Solkan. — (Gospodarski n a s p r e d ek.) — Kljub slabemu vreme» nu smo spravili prvo košnjo detelje. Seve, treba je bilo tudi ob nedeljah delati. Začeli smo sejati dosti več pše» niče kot prej. Dobro, da si je g. Pobe» raj nabavil mlatilnico, ki tudi slamo stiska. Gospodarji so spoznali važ» nost umetnih gnojil.
Vrtojba. — (Smrt kos i«) — Dne 25. maja sta zatisnila svoje oči en mo» ški, o katerem smo že poročali in Tere» zija Nemec. —■ V teku tedna pa smo imeli zopet dva smrtna slučaja. Za d» nji je umrl 85»letni Fr. Mermolja, stari oče goriškega zdravnika drja Merino» Ue. Pred dvema letoma je slovesno ob» hajal zlato poroko. Bil je skromen in skrben gospodar in dober oče svoji družini. Pokojnemu naj sveti večna mč, družini pa iskreno sožalje. — Opažamo, da imamo v Vrtojbi sko» raj navadno po dva smrtna slučaja skupaj. Tudi sedaj je tako, in sicer umrje navadno eden iz Gorenj in drugi iz Dolenj. — Zopet se napravlja nekaj naših ljudi s trebuhom za kru»
bom — v Ameriko. — Na grozdju, zlasti v nizkih legah, opažamo veliko plesnivo st.
Vrtoče pri Mirnu. — (Želje.) — Dosti; popotnikov gre skozi našo vas, pa malokdo ve, da so to Vrtoče. Smo pač skromni ljudje, a vendar bi radi, če bi se naše slabe poti popravile. In še eno željo imamo: da bi se nas č. g., župnik usmilil in imel kot pred vojno vsako leto za binkošti eno sv. mašo.
Iz Brd.
Šmartno. — (Zgoden grob.) — 17. maja zvečer je preminil v Gorici salezijanski klerik Hilarij Vcndra» min, star komaj 21 let. Nakopal si je jietiko. Sveto je živel, trpel in umrl. Pokopali smo ga prav slovesno. — N. p. v m.!
Dol. Cerovo. — (V z t r a j a j t e !) — Zadnjič je nekdo pohvalil naš cer» kveni zbor. Prav to zasluži zbor in njegov organist g. A. Blažič. Da bi le ostali do konca vztrajni.
Krasno. — Pred kratkim se je po» ročil g. Edvard Markočič z Alojzijo Kregarjevo. Bog daj srečo! — Izza morja se je vrnil domov g. Rožič An» ton. »Raj« tam doli ni po njegovem opisu prav nič lep.
Iz tržaške okolice.
Ricmanje. — 25. maja smo imeli prav lepo procesijo z novim kipom lurške Matere božje. Kip je zelo lep in stane 600 lir. Nosilo ga je 6 deklet v prelepih narodnih nošah. Sloves» nost je opravil mons. Ukmar ob asi» stenci mons. Ebnerja in domačega go» s poda. Prav lep dan je bil!
Barkovlje. — (Verska m 1 a č » n o s t. — Smešna gorečnost.) Ko se je 24. m. m. Jože Krečič vračal iz vesele družbe domov, ga je neko motorno kolo potisnilo v jarek. Z zlomljeno nogo so ga prepeljali v bol» nišnico. — Šmarnice niso bile Bog ve kako obiskovane. Malo je bil kriv dež, še več pa verska mlačnost. — V dobro voljo nas je spravil oni gospod, ki je v nekem večernem listu pr o te» stirai, da je najiašem pokopališču slo» venski napis. Še otroci namreč vedo, da je tisti napis — latinski. — 24, ma» ja smo pokopali Ivano Vodopivčevo. Bila je dobra duša. N. p. v m.!
Iz Istre.
Jelšane. — Zadnji dopis o petju in orglanju moramo nekoliko popraviti. Res je, da nimamo organista, pa ga skoraj ne potrebujemo. S pomočjo i» gralnega aparata lahko spremlja or» ganistinja tudi težje skladbe. Tudi petje je za naše razmere prav dobro.
čz Gor.
Banjšice. — Na vnebohod smo imeli prav lepo slavje. Slovesno smo prenesli kip Matere božje iz župnišča v cerkev. Tudi pevski zbor se je izka» zal; le tenoristov malo manjka. Za binkošti bomo imeli prvič v novi cerkvi cerkven shod, na katerega va» bimo že naprej našo planoto.
Gor. Tribuša. —- Slabo pomladan» sko 'vreme je dosti škodilo ne le na»
šim cestam, ki so vedm> slabše, ne le sadju, ki ga je dež že v cvetju zamo» ril, marveč tudi pevcem, ker že toliko časa molčijo. Cerkveni ključarji na» meravajo kupiti nove orgle. Stale bi menda 12.000 lir.
Čepovan. — (Beg z grude.) — Zadnji teden so nas zopet zapustile tri mladenke in šle v Argentino za kruhom. Pravijo, da za moške ni doli več dela, a tudi za ženske ni ravno izobilja. — Naši avstralski izseljenci so splošno zadovoljni, le podnebje jim ne ugaja. Vedno še upajo, da se vr» nejo v naše gore. — V zadnjem času se je izvršilo več izprememb v po» sesti, ker so se nekateri gospodarji iz» selili ali v inozemstvo ali se nastanili drugod. — Kjer so v prejšnjem letu kobilice zgrizle travo, opažamo da le» tos noče več rasti.
(Smrt.) — Naznanite g a !)
—	1. t. m. je izdihnil blago dušo Jožef Renko. Užival je spoštovanje kot mizar, a tudi kot mož, ki je mnogo sveta videl in bil globoko izobražen. Blag mu spomin! — Sliši» mo, da se neki kramar iz Idrije ob Bači poslužuje raznih cerkvenih slo» vesnosti in prodaja mladeničem ne» dovoljene stvari. Oblastva so že opo» zor jena; opozarjamo pa tudi vsa č. cerkvena oskrbništva na tega tiča.
Sedlo. — Pašnikov v bivši občini Sedlo ni več, ker je bil leta1 1899. ob» črnski svet razdeljen. Bil je čas, sicer bi se bile še bolj razširile meline. Tudi gozdi so sedaj razdeljeni. — Mostovi na glavni skladovni cesti dobro slu» žijo. Tudi čez Belo in Nadižo bi jih potrebovali, a jih ni. — V sredo je pri» peljal Jožef Lazar iz Sedla mlado ne» vesto Pavlino Lebanovo iz Stanovišč. Naj ju vedno in povsod spremlja božja sreča!
Sv. Lucija. — (Smrt pobira.
—	Semenj). — 24. maja je umrla pri Sv. Luciji Jermolova mati, Pod» oreh Marija, stara 76 let. Bila je skrb» na, varčna in delavna gospodinja, pa tudi dobrosrčna. Rada je pomagala ubogim. Kljub deževnemu vremenu je imela prav lep pogreb. Pokoj njeni duši ! — Na binkoštni ponede» 1 jek 9. t. m. bo običajni binkoštni sc» men j, ki je bil navadno prav živahen
Sedlo. — (Koli so že. — Mr če» saje polno.) —- Koli za električno razsvetljavo ob cesti Borjana»Breginj so postavljeni, a do sedaj menda le za parado. Občinarji upajo, da bodo kmalu dobili luč. — Jablane so letos v polnem cvetu. Le ptičev je premalo, ki bi pobirali škodljivi mrčes. — Kako naši farani dajo na lepoto svoje cer» kve, se vidi iz tega, ker jo dekleta vedno krase s svežim cvetjem. Med njim so bili tudi krasno cvetoči »škar» niclji«, ki jih je vse občudovalo.
Naročite ..Domače branje" !
Na Planinsko goro!
Na binkoštni ponedeljek bo na Planinski gori običajni shod. Služba božja bo ob sedmi in deseti. Dana bo tudi priložnost za veliko« nočno spoved. Romarji naj vzamejo s seboj osebno izkaznico.

se sliši po sv
"Uti
Denarja ko listja.
V	Njujorškem predmestju Broo* klynu je policija odkrila največjo po* narejevalnico denarja, kar jih je po« lici j a do danes zasledila. V tej tiskar* ni denarja so našli še za par milijonov dolarjev ponarejenih bankovcev. Zlo* činci so imeli tako hitre tiskalne stro* je, da so v 1 uri natiskali za 50.000 do* larjev (950.000 lir) denarja.
Nevarna steklina.
V	vasi Orehovici pri Oseku je neki stekli pes ugriznil kravo. Lastnik tega ni vedel in je še naprej prodajal mie* ko in maslo. 40 ljudi, ki je to mleko pilo, je tudi popadla steklina in so jih morali prepeljati v bolnišnico.
Kdo je kriv?
V	nemškem mestu Liibecku vlada v vseh družinah, ki imajo dojenčke, velikanska razburjenost. 104 dojenčki so že zboleli, dosti jih je že pomrlo. Starši mečejo krivdo na drja. Calmet* teja, ki je izumil novo cepilno sred* stvo za dojenčke. Zdravnik se brani, češ da so cepili brez škode z njegovim lekom že na tisoče dojenčkov. Tudi časopisje je poseglo v ta prepir. Med tem pa smrt pridno pobira mlade žrtve.
Tožba za posteljo.
V	Parizu se tožijo zastran neke po* stelje. Grofovska družina je prodala nekemu starinarju krasno posteljo. Baje' je to bila postelja, v kateri je spal sam Napoleon. Starinar je po* steljo za drag denar prodal, a je last* nikom odštel le majhno svoto, češ da postelja sploh ni bila Napoleone* va. Zdaj bodo sodniki razsojevali, kdo je v njej spal.
Razstava — Marije Terezije.
V	lepem dunajskem gradu, v Schon* brunnu, so otvorili razstavo cesarice Marije Terezije. Razstavili so njeno zibelko, vse njene obleke, knjige itd. Razen njenih osebnih reči, so razstav* Ijeni tudi drugi predmeti, ki obisko* valcu pokažejo dobo cesarice Marije Terezije.
»Daljevid«.
V	Njujorku so prejšnji teden pre* izkusili najnovejši izum. Gre namreč za gledanje v daljavo. Kakor s po* močjo radijskega aparata poslušamo na daljavo, tako bomo odslej lahko tudi gledali dogodke in življenje, ki je od nas na kilometre oddaljeno.
Koliko je vreden prst?
Zguba enega prsta je za navadnega zemljana zelo bridka in bolestna za* deva, vendar mu pri njegovem vsak* dan jem delu to navadno ne povzroča posebnih težkoč. Drugače pa sodi o tem neki pariški modni krojač. Pri neki avtomobilni nesreči je zgubil en prst. Sedaj zahteva 800.000 lir od* j škodnine, ker pravi, da ne more brez j vseh prstov izvrševati svojega poklica [ in je tako njegov življenjski položaj j oma jan in zelo poslabšan,	j
Izborno kosilo.
V Kaliforniji živi bogato dekle miss Marien Hollins, lastnica petrolejskih vrelcev. Ob neki priliki se je bahala, da pri njej lahko kosiš, kot nikjer drugje na svetu. In res je povabila dva svojih najvnetejših častilcev na kosilo. Bilo ni pa nič posebnega. Le pod krožnikom sta našla vsak po en ček za 25.000 dolarjev ali 475 tisoč lir, kar jima je izvrstno teknilo.
Večni zublji « podzemlju.
Romunija ni samo bogata poljedel* ska država, temveč krije tudi velike zaklade pod zemljo. Najbolj znana so romunska podzemska olja, ki vre* jo noč in dan na površje. Iz njih do* bivajo petrolej, bencin in plin. V naj* bogatejšem takem kraju — v Moreni —- se je 27. maja 1929. vnel v novem rovu 160 požar, ki ga še danes, po več nego enem letu, niso mogli ugasiti. Rov je last ameriške družbe Àmeri* cana * Romana. Neštevilni inženirji in delavci se trudijo, da bi ukrotili divjajoči ogenj, a brez vsakega uspe* ha. V bližnji in daljni okolici je živ* Ijenje izumrlo, ljudstvo je zbežalo. Silni plameni se poganjajo tudi v dežju in viharju proti nebu, spremin* jajoč najbolj temno noč v beli dan.
Kako se je zanetil ogenj? Da bi prodrli do olja, so morali zariti 1600 metrov dolgo cev v osrčje zemlje. Cev je iz posebne kovine in obsežna kakor stolp. Ko je cev predrla zemljo, ni naletela samo na olje, marveč tudi .na velikanske množine plinov, ki so začeli sikati na plan. Ti plini so zelo dragoceni, ker so soparni in 'se spre* min ja j o v lahek in čist bencin. Zado* stuje, da jih vjamejo v posebne pr o* store in ohlade. Ker stoje plini v zemlji pod naravnost strahovitim pri* tiskom, začnejo, čim se odpre izhod na prosto, besneti, da se trese zemlja, in metati olje na površje. Inženirjem ni treba torej spravljati olja na plan z drugimi črpalkami, saj opravljajo plini to službo brezplačno.
Usodna iskra.
Gorje pa, če prilete s plini iz zemlje tudi kamni! Tak kamen se je v More* ni zagnal v kovinasti rov, ukresal iskro in povzročil enoletni požar. Za* četkoma so poskusili gasiti od zunaj ; toda ko so se približali z gasilnimi na* pravami plinskemu toku, je zdrobil in odgnal naprave, kakor da bi bile iz papirja. Nato so prišli inženirji na novo misel. Sklenili so, da izkopljejo podzemeljski hodnik, po katerem se približajo rovu, narede vanj luknjo in odvedejo iz njega plin. Računali so, da se tako v rovu zmanjša pritisk in s tem ublaži požar. Šele nato bi lahko uspešno gasili na površju. Delavci, ki so kopali hodnik, so bili kakor v peklu. Na njih nage živote so morali brez prestanka polivati vodo. Po več* tedenskem delu se je hodnik udrl. Za* čeli so kopati drugega. Pri tem niso dovolj pazili na pline-, ki rijejo tudi skozi zemljo, in lepega dne je nastala
i eksplozija ter ubila 5 delavcev. Kljub j življenjski nevarnosti so rudarji in j inženirji načeli nov hodnik, a tudi | tretji poskus se je ponesrečil. Nato so pripeljali posebne stroje iz Ame* rike in šli četrtič na delo. Družba je obljubila tistemu, ki pogasi ogenj, 2 milijona nagrade. Te dni so pa javili časniki, da je zopet ubilo in ranilo več delavcev in inženirjev.
Škoda, ki jo trpi romunsko gospo* darstvo, je velikanska. Samo gorečih plinov se zgubi dnevno za 1 milijon lejev.
Če se ameriškim inženirjem ne po* sreči kmalu ukrotiti požara, se ogenj ne bo dal več ugasiti. Ker je netivo v notranjosti zemlje neizmerno in ne* izčrpno, bodo plameni goreli lahko sto let in še več. Takih večnih ognjev je več na svetu. Rusija ima dva: ene* ga na polotoku Apšeron v Kaspiškem morju, drugega v Baku ob Črnem morju. O njiju so pisali zgodovinarji že v 10. stoletju po Kristusu. Mogoče pa je, da gorita že iz časov pred Kri* stusom, torej več ko 2000 let.
Požar v Moreni bi bil prvi večni ogenj.
Vsak zase ko ...
Njujork, mesto velikih številk! L ju* d je in stavbe se rodijo kot gobe po dežju. S predmestji vred ima ta ame* riški Babilon 9 milijonov prebival* cev. Rusov je v njem blizu en milijon, Njujork je največje italijansko me* sto, Nemcev živi tukaj čez 700.000; babilonska mešanica jezikov. Tu se križajo in stapljajo vsi mogoči jeziki. »Metting pot«, tališče Amerike, pra* vijo Njujorku.
Vsak je le drobec v veletoku ljudi, ki se vale po cestah. Nihče se ne zme* ni za bližnjilca. Kdor se zgrudi neza* vesten na tla, naj ne pričakuje, da ga bodo mimoidoči dvigali. Vsak se bri* ga za svoj posel in hiti dalje. Pripetil se je slučaj, da je nekomu postalo slabo in se je zgrudil ob pločnik. Lju* dje so hodili mimo, pa niso revežu po* magali. Šele 38. mimoidoči je šel po* klicat stražnika. Ljudje, ki leta in leta stanujejo v isti hiši, se ne poznajo med sabo. Ta rezbrižnost sosedov je do* bra, včasih pa tudi neprijetna, če zveš, da je tvoj sosed komaj izpuščeni zločinec. Ljudje rečejo: »Ni moja za* deva, če je tak.«
Nekdo pripoveduje zanimiv slučaj : v podzemeljsko železnico stopijo tri* je možaki. Srednji je najbrže pijan, ker ga soseda tesno držita med seboj. Pa vendar pijani tako belo strmi v na* sproti sedečo damo, da ji kar slabo prihaja od strahu. Nakrat čuti, da ji nekdo polaga listič na torbico. Pogle* da in bere: »Vaši živci ne bodo vzdr* žali.« Pri prihodnji postaji izstopite z menoj.« Gospa pogleda, z desne ji dobrohotno kima starejši gospod. Bil je primarij v veliki bolnišnici. Gospa je res z njim izstopila. Ko se pomiri, ji gospod pove, da jo je opazoval, kako je postajala vedno bolj nervozna. »Kaj bi ne,« je nadaljeval »saj ste se* deli mrtvecu nasproti.«
»Kaj?!«
»Da! Mož, ki jie strmel v vas, je bil
Zobni zdravnik dr. Ervin Netzbandt
je odprl v IIMilJI svoj ambulatori] v hiši štev. 57 (za cerkvijo Sv. Trojice).
Sprejema VSAK DAM od 9.-12. in od 3.-5. pop.
Ob nedeljah in praznikih od 9.-12.
mrtev, in sicer pred kratkim ubit; saj je izza obveze na temenu še kapljala kri. Najbrže je zločincema kazalo na ta izviren način prirediti žrtvi pogreb in se ogniti policiji.«
»Čemu pa jih niste vi moški v tramvaju naznanili policiji?«
»So bili oboroženi in pa »non of my
business« (to ni moja zadeva.)-------
Res, vsak »sam zase ko pra ...,« kot Pravi prislovica, in vendar vsi tako suženjsko odvisni od velemestnega vrveža.
Književni polenti.
Mohorske knjige.
Letos bodo udje Goriške Mohorje# ve družbe prejeli pet knjig, in sicer: L Sirote, povest, spisal Narte Veliko# 11 j a. — 2. Delavci, povest, spisal Slav# ko Savinšek. — 3. Koledar za 1. 1931. 4. Nove postave, razlaga najvažnejših zakonov italijanskega civilnega prava. ~~~ 5. Mati uči otroka moliti. Verska knjižica s podobami. — Udnina zna# jd 6 lir. Ude sprejemajo čč. gg. du# novniki, ki so poverjeniki bratovšči# 11 e, ter tajništvo Goriške Mohorjeve družbe (Gorica, Via Orzoni 36 A).
Juš Kozak: Lectov grad. 1929. Izda# Ja Vodnikova družba v Ljubljani. Str. 116.
kozak ima krepko realistično pero, izpod katerega vstajajo trdne, življenjsko pristne po# stave. Primerjal bi ga slikarju, ki z nekaterimi ■'obatimi potezami nariše človeka, hišo, zemljo. 'z Povesti puhti tista soparna nasičenost ozrač« ja- ki je značilna za čas tik pred svetovno voj# 110 >n med vojno. Kozak je v posameznih pri# zorih srečen, v večjo, enotno sliko jih pa ne niore spraviti. Odtod raztrganost dejanja v »Lectovem gradu« in neskladnost posameznih značajev v različnih položajih. Prvo je oprost# iivo, če je bil Kozaku glavni namen risati zemljo in so mu ljudje le okraski. Osebe (n. pr.
1 *atcvža, ki je najbolj neenovit), bi bil pa že 'noral dosledneje izobličiti. Kljub temu pa "Cc*ov grad« priča o nedvomni pisateljski zmožnosti, ki še ni dosegla svojega vrhunca.
Rodolfo Baumbach : La leggenda del rieorno. (Zlatorog.) Versione di no 1 ribeRTribelli. Con prefazione oEdizione »Delfino« Trieste.
leno ^nento tipografico nazionale. Pag. 102.
. Triglavska pravljica o Zlatorogu in belih ''d!3*1 ^Cr njihovem čarobnem vrtu, ki leži vi#
. 0 v 2°rah, spada med najlepše proizvode genske ljudske umetnosti in, kot pravi A. V., nbelIl> med najlepše pravljice vseh evrop«
S ovstev sploh. Prvotnim, zgolj bajnim do” ‘T jC Ijudstvo Pozneje pridružilo tudi 2 'e iz življenja navadnih zemljanov.
Nastala je pravljica o lovcu iz Trente. V okvis ru te pravljice se vrši dejanje Baumbachove pesnitve. Baumbach je bil nemški pesnik (1840.—1895.), doma iz Turingi j e. Pripovedko o zlatorogu je spoznal na izletih iz Trsta, kjer je kot domač učitelj bival več let. Lepota in izvirnost ga je tako prevzela, da je takoj začel misliti na večjo pesnitev. Napisal je »Zlato# roga« (1876.), ki je s svojo lepoto in svežostjo presenetil vse ljubitelje lepe pesmi. Dejanje je čisto priprosto ter prav radi tega izredno učinkovito. Neki lovec iz Trente se zagleda v Jerico, brhko hčerko krčmarice Katre. Dekle ga vzljubi in vse kaže, da bosta kmalu srečen par. To bi se bilo tudi zgodilo, da niso prišli beneški kupci, ki so Jerico premotili. Lovec je ves užaljen šel v goro iskat triglavske rože. V gori pa se je ponesrečil. Jerica sc je sicer hitro skesala svojega nepremišljenega vedenja, a bilo je prepozno. Ko so se spomladi ledeniki tajali, je voda prinesla truplo mrtvega lovca. Zgodba jc prepletena z ljudskim izročilom o rojenicah in Zlatorogu. Mestoma seže globoko v srce. Nekateri verzi so pravi biseri. —-Slovencem je »Zlatoroga« prevedel Funtek. Laški prevod pa je sedaj oskrbel Ario Tribel# Tribelli. Priznati je treba, da seje potrudil in da se mu jc delo posrečilo. Iz Tribellijevcga pre# voda diha lepota izvirnika. Skrbno so sestav# Ijeni razni članki in opombe. Prevediteli je uporabljal tudi slovenske vire (n. pr. razpravo župnika Abrama, itd.). S Tribellijevim provo# dom je italijanska javnost dobila pripomoček za spoznavanje slovenske kulture, kajti kon# cem koncev jc jedro Baumbachovega »Zlato« roga« vendarle plod slovenske ljudske duše.
Birmo vanj e.
Birmovanje v tržaški škofiji.
V	Trstu: pri Sv. Justu 8. junija po veliki maši, ki se začne ob 9., in po drugi maši, ki se začne ob 11.30, — Pri Novem sv. Antonu 9. junija po maši, ki se začne ob 10. — Pri Sta« rem sv. Antonu 12. junija po maši, ki se začne ob 10. — Pri Sv. Jakobu 15. junija po maši, ki se začne ob 9.30. Pri Sv. Justu 29. junija po veliki maši, ki se začne ob 10. - Pri Sv. Vin« cenci ju 6. julija po maši, ki bo ob 9.30, in po drugi maši, ki bo ob 11. Pri Jezuitih (v sta« rem mestu) 13. julija'po maši, ki bo ob 10. — Pri Frančiškanih (Rossettijeva ul.) 20 julija po maši, ki bo ob 9.30, in po drugi maši, ki bo ob 11.
V	Kopru: 21. junija v stolnici po maši, ki sc začne ob 9. Ravnotam dne 23. junija po maši, ki se začne ob 10.
Sv. birma v Gorici.
Prevzvišeni knez in nadškof goriški bo delil zakrament sv. birme: na binkoštni praznik in j v ponedeljek po pontifikalni sv. maši ob 11. uri ij v stolnici, na binkošti ob 5. uri popoldne pri S Sv. Ignaciju, v ponedeljek popoldne ob 5. uri j v nadškofijski kapeli. Ostale dni prihodnjega \
tedna do sobote bo sv. birma vsako jutro od 6.—7. ure v nadškofijski kapeli.
Dne 22. junija bo birmoval prevzvišeni v Štandrežu pri Gorici.
Trg ličili: pribita.
Gorica, 4. maja 1930.
Sadje: Zgodnje črešnje so izginile s trga dne 31. maja. Zadnja cena jim je bila 110 do 130, cepljenke (vipav# ke) gredo po 200 do 240, črne po 250 do 280, divjake (kozanke) po 320 do 380.^ Dnevno je na goriškem trgu 250 do 300, na trgu v Krminu okoli 80, na trgu v Dornbergu pa okoli 20 do 30 kvintalov. Črešnje gredo predvsem v Avstrijo, potem na Češko, malo v Nemčijo. Za žveplarje so predrage, ker žveplarji ne morejo plačevati več kot 140 do 160. Ribes 400.
^ Zelenjad: Solata 120, špinača 110 do 120. navadne vrzote 40 do 50, zob# čate (temnozelene) 100 do 120, kole# rabe 40 do 50, rdeča pesa 100, grah 40 do 60, šparglji 220 do 240. Graha je na trgu dnevno okoli 100, špargljev pa 15 kvintalov. Grah gre v Jugoslavijo in Avstrijo, šparglji predvsem v Trst, malo v inozemstvo.
Krompir: lanski 40 do 45, novi 50 do 60, jajca 35 do 40, maslo 11.50.
Če cepiš trte.
pomni, da se vino težko proda, prav lahko se pa prodajo dobre vrste na# miznega grozdja. Poleg grozdja sv. Ane (avguštana — uva santa Ana) po# znamo različne vrste moškata. žlaht# nine in drugega namiznega grozdja. Ker ga je pri nas malo, so na trgu le# pe cene. Na leto gredo iz Italije sto# tine vagonov namiznega grozdja v inozemstvo. Iz naše dežele, ki je naj# bližja osrednji Evropi, gredo le posa# mezne košare. Cepite le prvovrstno namizno grozdje!
Če pa že ceniš vrste za vino, ne cepi klarne meje, različnih gler, tržark in
Potrti naznanjamo v svojem in v imenu osta# lih sorodnikov, da je naš priljubljeni oče, sta« ri oče, brat, stric, tast in svak gospod
Fran Suša,
posestnik v Senožečah,
danes ob 8. uri zvečer, previden s svetimi za« bramenti za umirajoče, v visoki starosti 91 let po kratki bolezni nenadoma zatisnil svoje oči.
Zemske ostanke nepozabnega položimo v sredo dne 3. t. m. ob 5. uri popoldne v lastno grobnico na domačem pokopališču v Senože« čah k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale dne 4. t. m. v župni cerkvi v Senožečah.
V Senožečah, dne 1. junija 1930.
Hinko, Ivanka, Fran in Ivan, otroci; Josip, brat; Marija roj. Čehovin, sinaha; vsi vnuki in vnukinje.
Mesto posebnega obvestila.
podobnih vrst, ki dajo sicer precej* šnjo, a slabo kapljo. Vinska kriza je danes za slaba vina, dobra sc že od* dajaj o.
Tržni pregled.
Krušna žita: Pisali smo že, da je danes na svetu več krušnih žit, kot jih je mogoče prodati. Porabila bi se že, a mnogi nimajo sredstev, da bi si jih nabavili in morajo stradati, med* tem ko so žitnice polne. Žetev kaže prav dobro v skoraj vseh žitorodnih državah. Zdi se, da bodo drugo leto zaloge žita tako velike kot nikdar, odkar je na svetu človeštvo.
Posledica bodo nizke cene. V Se* verni Ameriki stane danes bušel (	35.24 litrov = 27.5 kg) pšenice od
1.01 do 1.05 dolarjev ali okoli 70 lir za naš kvintah Približno enaka cena je tudi v podonavskih žitorodnih drža* vali, to je v Jugoslaviji, Romuniji in Ogrski, kjer kaže letina prav dobro. Kar velja za pšenico, velja v glavnem tudi za koruzo.
Tudi v Italiji kaže žetev v splošnem prav dobro. Pridelek bo pa najbrž ne* koliko nižji od	lanskega,	ker	je v
severni Italiji mnogo žita poleglo in je bila v južni ponekod pomladanska suša. Tudi v naši deželi je kazala pše* niča zelo dobro, a je trpela od veter* ni h valov, ki so marsikje pšenico po* legli in pospešili razvoj rje, da ne bo postalo zrno kleno in debelo.
Na italijanskem trgu so danes sle* deče cene v lirah za kvintal (100 kg): mehka pšenica	130	do	135
trda pšenica	140	do	150
domača koruza	61	do	65
jugoslov. koruza	54	do	58
rž	80	do	81
češki oves	78
ječmen	95
moka št. 1	182
moka št. 0	190	do	195
moka št. 00	205
koruzna moka	72
koruzni zdrob	86
Živina: Ker kaže krmska letina prav dobro in so hlevi hudo izpraznjeni, bi človek mislil, da bo živina draga. Sa* mo v naši deželi manjka skoraj polo* vica glav živine. In vendar je živina zelo po ceni, na zadnjih trgih je cena skoraj padla. Dobre vole prodaš po 3.50 lir za kg žive teže; 4 lire doseže le plemenska žival. Teleta so po 4.60 do 5.50, prašiči po 5 do 5.60 za kg žive te* že, mladi prašiči za rejo pa približno 100 lir za šest* do sedemtedensko glavo.
Krma: Seno dobiš po 15 lir in tudi za manj; greh ga je prodajati po tako nizki ceni. Otrobi so po 65, oljnate tropine po 85 do 90' lir.
Vino: Nič novega. Zaloge so še vedno velike, povpraševanje zelo pičlo, cene nizke. Poluradna cena za briško rebulo je 140 do 160, dobiš jo pa tudi po nižji ceni. Približno 10 lir manj stane vipavsko vino, le do 20 lir ce* nejlše je istrsko razen na Koperščini; kraški teran gre po 2.25 do 2.60. Trta kaže po vsej pokrajini zelo dobro.
Mleko in mlečni izdelki: Živimo v dobi, ko ima mleko z njega izdelki najnižjo ceno. Mlekarniško maslo plačujejo v Milanu po 12 lir, po nekod
ZAHVALA.
Ob bridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše predrage mamice, soproge, hčerke, sestre, tete in svakinje
PEPCE WINKLERJEVE roj. Počkaj,
sc prav prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so bili nam in blagi pokojnici v tolažbo. Iskrena za* hvala tudi preč. g. dekanu iz Postojne, č. g. župniku iz Štivana za pogrebno asistenco, po* grebnemu društvu, gospem, ki so nosile sveče in vence in vsem znancem iz bližnjih in dalj* nih vasi, ki so ob težkih urah z nami sočuvstvo* vali in nas tolažili ter prihiteli, da izkažejo po* slednjo čast naši tako dragi in nepozabni Pepci. Gospod vsem tisočkrat poplačaj!
Postojna, 25. maja 1930.
Žalujoči sorodniki.

ZAHVALA
Ginjenega srca se tudi jaz z globoko hva* ležnostjo zahvaljujem vsem, ki so spremili k večnemu počitku mojega dragega nepozabnega brata
MILANA PUJSI
iz Bovca.
Južna Amerika, 4. maja 1930.
Žalujoči brat Oskar Piusi.

Z žalostnim srcem naznanjamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala dne 27. aprila 1930. ob 7. uri zjutraj naša preljubljena hčerka, soproga in sestra
Štefanija Leban, roj. tasasšM,
v 32 letu starosti.
Buenos Aires — Vrhovč, 6. 6. 1930.
Žalujoči soprog Leopold, sin Izidor, mati Katarina, sestre.; bratje, svaki in vnuki.
Občni zbor
Centralne posojilnice v Gorici,
reg. zadr. z omej. zav., sc bo vršil dne 23. junija 1930. ob 10. uri v zadružnih prostorih (Corso Verdi št. 32) s sledečim dnevnim redom:
1.	poročilo načelstva o delovanju in čitanje poročila o reviziji,
2.	odobritev računov za 1. 1929. in sklepanje o razdelitvi čistega do* bička,
3.	odstavitev nadzorstva,
4.	volitev novega nadzorstva,
5.	slučajnosti.
Načelstvo.
Kmečka posojilnica v Čepovanu,
r. z. z n. j., vabi na
REDNI OBČNI ZBOR,
ki sc bo vršil dne 22. junija po popoldanski službi božji v župnišču.
Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzor* stva, 2. potrditev računskih zaključkov, 3. vo* litev načelstva in nadzorstva, 4. slučajnosti.
Kmečka posojilnica v Šempasu
!	vabi vse člane na
REDNI OBČNI ZBOR,
ki sc bo vršil dne 15. junija 1930. ob 10. uri do* poldne v uradu posojilnice. — Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva, 2. odobri* tev računskega zaključka za 1. 1929., 3. volitev novega načelstva in nadzorstva, 4. slučajnosti.
V slučaju nasklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na števi* lo navzočih članov.	Načelstvo.
Na novo se je otvoril
vzoren brivski salon
V CERKNEM (Gor. pokr.) last I. Filipiča.
Točna postrežba tudi na dom; moderno striženje za moške in ženske; električno sušenje las; pranje las »shampooing«.
Nizke cene.
tomainilii JOTH"
OOb, ki drže
oor, „ „
Ob, ,, ,, ib, ,, ,, It, „ „ i. t. d. -
stanejo:
40 litrou bir 340 50 litrou „ 400 65 litrou „ 410 120 litrou „	510
130 litrou „ 560 i. t. d. — i. t. d.
10 letno jamstvo - plačilne olajšave.
Zastopnik :
JUST UŠAJ,
GORICA,
Piazza della Vittoria 4.
Po istih cenah prodaja te posne-mainike trgovec MUNIH pri SV. LUCIJI.
M’
Velika razprodaja bombaževiH in sviienin po tovarniških cenah pri tvrdki
BIL’ ECOfiOlfllfl FataiBLIBKE
Trsi - Fissata Ponterosso N. 5
Madapolam jajčna kožica platno za rjuhe perkal za halje perkal dvojne višine težka svila za halje težka svila maroken bela svila za birmo popelin za srajce rigadin in oxford cefir
batist za perilo
od L 1.90 naprej, od L 2.20 naprej, od L 4.40 naprej, od L 1.50 naprej, od L 3.50 naprej, od L 2.90 naprej, od L 4.50 naprej, od L 4.50 naprej, od L 3.50 naprej, od L 2.50 naprej, od L 1.50 naprej, od L 2.20 naprej,
perkal za narodne noše	od	L	2.90	naprej,
izgotovljene halje	od	L	15.—	naprej,
izgotovljeni predpasniki	od	L	8.—	naprej,
prti, dvojna višina	od	L	4.90	naprej,
ženske nogavice	od	L	—.95	naprej,
otroške nogavice	od	L	1.—	naprej,
prtiči za pojužnik (6 oseb) od	L	14.80	naprej.
Razen tega še velika izbera kotenine. črnega in barvanega satena, nogavic, moških in otro* ških maj, traližev za žimnice, brisač itd., itd. po cenah brez konkurence.
Poslužite se, dokler traja zaloga!
še po nižji ceni, pri nas v srednjem po 14. Svetovno znano dansko maslo ima danes približno uradno ceno 10 lir za kg in tudi po ti ceni ga Danci ne mo* rejo prodati, ker jim dela na Angle* škem velikansko konkurenco maslo iz Nove Zelandije pri Avstraliji, ki pošilja na Angleško cele ladje shlaje* nega masla. Nizka je tudi cena za sir: dvomesečni tolminski polnomastni gre po 6 do 6.50 in enako ceno ima v notranjosti države tudi lanski panne* žan in polletni domači ementalec.
Umetna gnojila: superfosfat 22 do 24, čilski soliter 110.
Modra galica je padla, danes je na debelo po 220 lir.
ÌS Tr-stu
ne h® osrednje mlekarne*
V začetku lanskega leta je tržaška občina sklenila, da se ustanovi v Tr* stu osrednja mlekarna. Sklep se je naslanjal na vladni odlok, ki vsebuje zdravstvene predpise glede mleka. V tej mlekarni bi moralo biti vse mleko, namenjeno tržaškemu prebivalstvu, pasterizirano ali razkvašeno, to je: iz mleka se odstranijo vse glivice, ki ga kmalu pokvarijo, predvsem pa morajo izginiti vse tiste snovi, ki ško* dujejo zdravju. Sem spadajo med dru* g im tudi jetične bakterije, radi k a te* rili umre v Trstu letno na stotine iju* di. Kmalu za tem so morale predložiti svoje načrte tudi vse one tvrdke, ki so se potegovale za zgraditev os-red* nje mlekarne. Predloženih je bilo 5 načrtov, od katerih so bili trije telo* čeni, ker niso bili primerni; ostala sta dva: prvi od Delavskih zadrug (Coo* perative Operaie) v zvezi z Julijsko kmetijsko zvezo (Federazione agraria Giuliana) in sindakatom kmetoval* cev, drugi od neke lombardske indù* sirijske družbe. Občinski možje so dolgo proučevali oba načrta. Tudi v časopisju se je vnela živahna polemi* ka radi njiju. Odločitev pa ni padla v Trstu, temveč v Rimu, ko je tninistr* stvo odredilo, naj se ukinejo vsa pro* uče vanj a glede ustanavljanja osred* njih mlekaren po mestih. Vlada se je odločila k temu koraku na podlagi iz* kušenj pri dosedaj ustanovljenih osrednjih mlekarnah v Milanu, Nea* polju, Ravenni, Monzi in drugod.
Kaj sedaj?
Ni treba misliti, da se je s tem javna oblast odrekla nadzorstvu nad pro* dajo mleka, ki je najvažnejša hrana najširših ljudskih plasti, Nadzorstvo se bo tu dii nadalje vršilo, mogoče še strožje kot dosedaj. Vsa trgovina z mlekom pa bo popolnoma v rokah za* sebnikov, ki bodo konkurirali drug drugemu.
Kot je znano, porabi Trst dnevno -TO do 600 hi mleka. V veliki večini ga dobi iz Julijske Krajine, okoli 100 hi dnevno pa iz notranjosti kraljevi* l ne. V naši deželi je mnogo podežel* i skih mlekaren, ki pošiljajo v Trst po* j polnoma zdravo, to je pasterizirano j mleko. Sem spadajo predvsem mie* • Farske zadruge v Hrušici pri Podgra* ?u, v Trnovem pri Bistrici, Novi Su* ' sici pri Št. Petru na Krasu, v Kočah in }
j
Kupujemo drugo številko lanskega j letnika »Družine« in plačamo dve liri > za izvod, četudi je brez krojne priloge. 1
Tvornica tehtnic, uteži in mer
iiiseppe Florenc & C.o
T$RST, via Vidali 9, tel. 84-03
z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
Listnica uprave.
Vabil na plesne prireditve tudi proti plačilu
Priporoča se
J. Zirmann, fotograf, jgS§?'"« Postojna,
Viale Oberdan,
zadnja hiša na levo naprej od trg. Zvblf.
Moderno slikanje. Nagrobne slike iz porcelana. Povečave. — Zmerne cene.
©jble!«e jzsl molke pri tvrdki
„ALLE GRANDI FABBRICHE “
TRST - CORSO GARIBALDI 10 - TELEF. ŠT. 79-35 — TRIESTE
Bogata izbera narejenih oblek za moške, mladeniče in otroke.-Površniki vseh vrst, zadnje novosti.
B*osel>:nos8 : obleke za birmance. - Športne oblekce, kot za odrasle. - Mornariške oblekcc z dolgimi ali kratkimi hlačami; najlepši vzorci iz trajnega platna, ki ne zbledi.
Prodajamo po resničnih tovarniških cenah.
V zalogi imamo tudi vseh vrst sukna za naročila po meri, ki jih izvrši na roko naša ITlOdGFHcl kfOjžlCniCžt v prvem nadstropju.
TRGOVINA ČEVLJE? IRflmPUŽ & KORCIi)
SEM - lila Basitile 30 - MM.
Cenjenim odjemalcem sporočamo, da smo si nabavili za praznike bogato izbero vsakovrstnih čevljev najbolj priznanih tovaren.
Velika zaloga belih čevljev za birmance. Platneni čevlji z gumijevim podplatom po najnižjih cenah.
Poleg tega bogata izbera čevljev
domačega izdelka.
Konkurenčne cene.
Postrežba točna in solidna.
ne priobčujemo.
Prestranku, Hruševju pri Postojni, Senožečah, Št. Vidu pri Vipavi, Fiu* micchi, Romansu, Viscu, Ogleju in v še par drugih krajih.
V	zadnjem poldrugem letu je bila malokatera mlekarna urejena za po* šiljanjei mleka v Trst, ker ni nihče ve* del, kako ravnati z ozirom na bližnjo uradno ureditev vsega vprašanja. Se* daj' vemo, da uradne osrednje mie* kame ne bo, radi tega bodo zasebni* ki skušali to vprašanje rešiti, seveda predvsem v svojo korist. V tem po* gledu je najbolj delavna podružnica mlekarne Soresina, ki je do sed a j pro* dajala predvsem dopolnjeno mleko (latte reintegrato), katerega je dobi* vala v; zgoščenem stanju od svoje ma* tiče v Soresini pri Cremoni. V zad* njem času je pa začela prodajati tudi domače sveže mleko in zato sklenila dobavljalno pogodbo z Mlekarsko za* drogo v Št. Vidu pri Vipavi ter vzela v najem od Zadružne Zveze v Gorici ustanovljeno mlekarsko podjetje v Trstu, tako imenovano »UIri« (Unio* ne Latterie Regione Isontina.) Obe pogodbi sta bili sklenjeni v tem me* seču in sta najbrže le prvi korak v na* dalj nji organizaciji prodaje mleka v Trstu, kjer si bo skušala Soresina naj* brže zagotoviti nekak monopol.
Za gospodarstvo Julijske Krajine bi bilo gotovo bolje, če bi slonela vsa prodaja mleka v Trstu na zvezi mie* karskih zadrug, ki delujejo v Julijski Krajini. Mogoče bo do te zveze prej ali slej prišlo (mogoče pod pokrovi* teljstvom in s sodelovanjem Delav* skih zadrug). Na ta način bi bilo mo* g oče tudi najugodneje rešiti
vprašanje »juc«.
V	Trstu imenujejo »juce« vse tiste ženske, ki prinašajo v Trst mleko iz bližnje tržaške okolice, to je iz se* verne Istre (Koprščine, Rižanščine, Osapske doline), potem iz bližnjih tr* žaških vasi ter iz tržaškega Krasa. Če bo tržaško mesto vztrajalo na tem, da mora biti vse mleko pasterizirano in da ga je treba raznašati po hišah v pol* in enolitrskih steklenicah, bodo »juce« morale izginiti, s čemur pa bo hudo prizadeta marsikatera družina, ki danes živi od kupčije z mlekom. Danes še ni točno ugotovljeno, ko* lik o mleka nrinesejo »juce« dnevno v Trst, a rac, aa se, da nad 150 hi. Ožko zvezano z -ducami« je tudi vprašanje tistih voznikov, ki dovažajo v Trst mleko iz bolj oddaljene okolice. Tudi njih gospodarski položaj postane lahko ogrožen.
Zaključek.
Uradne centralne mlekarne v Tr* s tu torej ne bo, pač pa izgleda, da se bodo zasebniki borili za prvenstvo v mlečni trgovini in bodo nekateri, sku* šali trg nadvladati. Uprava tržaškega mesta bi morala pri vseh nadaljnjih ukrepih glede trgovine z mlekom vpoštevati, da žive tržaški trgovci predvsem od svojega zaledja, čigar nakupna moč je pa ozko zvezana z vprašanjem mleka. Zato bi morala tr* žaška mestna uprava izdati glede mleka le take odredbe, ki bodo krepile gospodarstvo zaledja.
Kmetska poso j. in hranilnica v Devinu
vabi k
REDNEMU OBČNEMU ZBORU,
ki se bo vršil v nedeljo dne 1. junija 1930. ob 3. uri pop. v Sv. Ivanu pri Devinu v prostorih g. Antona Legiše. — Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva, 2. potrditev bilance za 1. 1929., 3. volitev nadzorstva, 4. raznoterosti.
V slučaju, da bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil 1 uro pozneje z istim dnevnim redom drugi občni zbor ob vsaki udeležbi navzočih članov. Načelstvo.
OBČNI ZBOR
Mlekarske zadr. v Št. Vidu pri Vipavi,
reg. zadr. z neom. zavezo, se bo vršil dne 15. junija 1930. ob 8. uri dopoldne v dvorani mie* karne s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva in nadzorstva, 2. čitanje in odobritev računskega zaključka in bilance za 1. 1929., 3. volitev načelstva in nadzorstva, 4. slučaj* nosti. — V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor ob vsaki ude* ležbi.	Odbor.
Vsi morajo vedeti, da so
čevlji Mire Forcessin
najboljši In najcenejsl.
■ f	Velika izbera m bino.
m TEST, M [APRII! S, (Su. Molil.
L~;V>r Ì
Govorimo slovenski.
m
m
m
m
-st
m
m
-st
sì
-Si
Si
s
..MAGAZZINI DEL POPOLO."

(L. CHIEDO).
TRST, GORICA,
Piazza Garibaldi 1.
Via Mazzini 8.
«SSfSfi
4
Si
Si
Si
Si
m
Si
Si
Si
Si
Si
Si
3ll
Si
Si
POZOR!!! Maljip se razprodaja
Si
1!
a
io izredno ugodnih cenah.
Platno zn rjuhe,
Disello ISO cm. sb prodeja po Lit ¥10, pri m po Lit 370, družinsko platno
zelo fino, 80 cm. „	„	„	„	3‘ZO,	„	„	„	.,	ZIO,
zefir za srajce „	„	„	„	Z ZO,	„	„	„	„	VZO,
grizBt za halje „	„	„	„	ZID,	„	„	„	„	V90,
suil. platno oseh bare,,	„	„	„	ZIO,	„	„	„	„	Z’ZO,
moške maje „	„	„	„	310,	„	„	„	„	2*50,
oprsniki zb ženske „	„	„	„	3*50,	„	„	„	„	1*90,
in vse drugo blago: moško in žensko sukno, pisane
srajce i. t. d, i. t. d. vedno po zelo nizkih cenah.
OKORisnte sen
m
m
m
m
m
m
m
m
B-
m
m
m
»
m
iis-
m
m
*
m
~3i<Sr*čX9'~5xs ~
m
m
m
m
m
m
m
m
fe
m
Nove
postave.
POOBLASTILNA POGODBA.
(Mandat.)
V zadnji številki smo razložili neka* tere važne določbe o pooblastilni po* godbi, ki jih hočemo danes zaključiti.
Ali mora pooblaščenec položiti račun?
Pooblaščenec mora položiti račun o vsem, kar je napravil. Če je sprejel za pooblastitelja denar, mu ga mora iz s ročiti; mora tudi plačati obresti od de* narja, ki mu ga je pooblastitelj izročil, če ga je zase uporabil. Obratno je po* oblastitelj dolžan plačati pooblaščen* cu nagrado, ki sta jo ob sklepu po* godbe določila.
Ako je pooblaščenec pri izvrševa* nju naročila založil svoj denar, mu ga mora pooblastitelj vrniti z obrestmi. Če je pooblaščenec, ko je izvrševal naročilo, pretrpel kakšno škodo brez lastne krivde, mora pooblastitelj to škodo poravnati.
Pooblastitelj se ne more oprostiti obveznosti, češ da opravilo ni uspelo ali da ni izpadlo v njegovo korist; tu* di ne more zmanjšati troškov, češ da bi bili lahko manjši.
Kdo pridobi pravice in prevzame ob* veznosti nasproti tretjim osebam?
Če je pooblaščenec izvršil naročilo, pridobi pravice in postane odgovoren nasproti tretjim osebam le pooblasti* tel j. Če pa je pooblaščenec prekoračil pooblastilo, je odgovoren on, v koli* kor ga je prekoračil. Pa tudi to lahko pooblastitelj naknadno odobri.
Kdaj preneha pooblastilo?
1.	Pooblastilo preneha, ko se pre* kliče. Prekličeš ga, kadar hočeš, in si* cer izrecno ali pa molče. Recimo, da si dal odvetniku pooblastilo, da te za* stopa v pravdi. Če nisi ž njim zadovo* Ijen, lahko prekličeš pooblastilo s tem, da mu pišeš, da mu odvzameš pooblastilo, ali pa greš osebno k nje* mu in mu izjaviš, da mu prekličeš po* oblastilo. To je izrecni preklic. Molče Pa mu prekličeš pooblastilo s tem, da mu pismeno ali ustno javiš, da si ime* noval drugega odvetnika. Če pa se tretje osebe še nadalje pogajajo s tvo* jim pooblaščencem, ker niso bile ob* v eščene o preklicu, ne moreš uvel ja* viti preklica nasproti njim. Seveda od* govarja pooblaščenec za vso škodo, ki J:o moraš pretrpeti zaradi tega, ker ni uvaževal tvojega preklica. Toda tretje osebe ne nosijo pri tem nobene odgo* vornosti, če niso bile obveščene o Preklicu.
2.	Pooblastilo nadalje preneha, če v? mu pooblaščenec odreče. Poobla* Sc®nec lahko to stori, kadar hoče. Se* veda mora odpoved javiti pooblasti* telju. Pri tem pa mora pooblastitelju poravnati vso škodo, ki jo je pretrpel zaradi tega, ker se je pooblaščenec od* rekel pooblastilu. Tega pa pooblašče* nec m dolžan storiti, če bi moral sam
pretrpeti znatno škodo, ako bi hotel izvršiti pooblastilo.
3.	Istotako preneha pooblastilo: a) če je umrl pooblastitelj ali pooblašče* nec; b) ako je bil enemu ali drugemu imenovan oskrbnik (kurator) ; c) če je prišel eden ali drugi v konkurz. Treba si je pa zapomniti, da so opravila po* oblaščenčeva za pooblastitelja obvez* na, ako ni vedel, da je pooblastitelj umrl, da mu je bil imenovan oskrbnik ali da je prišel v konkurz in če tega niso vedele tudi tretje osebe.
Pooblaščenec ne sme nikdar namah opustiti opravila, ki mu ga je naložil ! pooblastitelj, marveč mora opravilo j nadaljevati in ga dokončati, če bi dru* j gače lahko nastala škoda za poobla* I stitelja.
Pooblaščenčevi dediči morajo takoj ; obvestiti pooblastitelja. ako je po* ! oblaščenec umrl. Slednjič preneha po* • oblastilo tudi takrat, ko postane po* : oblastitelj ali pa pooblaščenec pravno nesposoben, ako je opravilo tako, da ga je mogoče opraviti le s posredo* vanjem oskrbnika.
MLINARSKE LICENCE.
Mnogim mlinarjem je prefektura prepovedala nadalje mleti, ker niso pravočasno napravili prošnje za ličen* co, drugim je prošnje odbila. Da ne bo brez potrebnih prizadevanj, javljamo, da je ministrstvo vsem prefekturam prepovedalo izdajati nove mlinarske licence. Še toliko manj je mogoče po* magati mlinarjem, ki niso pravočasno napravili prošnje.
»Jadranski almanah«.
Zopet bo izšel priljubljeni »Jadran* ski almanah«. Ker so sodelovali pri njem mnogi priznani naši pisatelji in znanstveniki, bo nudil zelo bogato in pestro vsebino.
IZJAVA.
Podpisana obžalujem, da sem dne 11. 4. t. 1. neopravičeno žalila Alojzijo Bremec, roj. Kri* vec na Lokvah štev. 12, preklicujem svojo nes utemeljeno obdolžitev in se Alojziji Bremčevi zahvaljujem, da mi je odpustila in odstopila
od kazenske ovadbe proti meni.
Štefanija Kolenc, Lokve štev. 15.
iza munisti

prodajamo
i peti* 6. in i stólti 7. t. m.
vse IzdelSce gospe
Ira IstileHke: aai otroke z
m
I
■ -
;W:: 1
odbitkom.
Stm 'i. E-lili it. 18
*®§8W s^iErčf liti

Sprožanja in eipwi.
Vprašanje št. 403: Nadel sem na črešnjeva drevesa lepilne pasove, na katerih se je ujelo precej samic zimskega pedica. Kljub temu je drevje objedeno. Poleg tega so črešnjevi listi porjaveli kot po strupeni rosi. Kaj naj napra« vimo, da se to ne ponovi tudi drugo leto? — Odgovor: Letošnje leto je dokazalo, da ne zadostujejo lepilni pasovi, temveč da je treba drevesa tudi škropiti z antiparasitom. V Brdih so sedaj zelo zadovoljni vsi, ki so v zimskem času črešnje poškropili. Listi so na črešnjah porjaveli radi posebne glivične bolezni, ki je zelo podobna peronospori na trtah. Kako se najprikladneje uniči ta peronospora sadnega drevja, ni še ugotovljeno.
Vprašanje št. 404:	Pravijo, da se nahaja v
Gorici »kabinet«, kjer brezplačno preiščejo bolnika z električnimi žarki in ugotovijo vsako bolezen? Ali je to res? — Odgovor: V Gorici kakor tudi v Trstu in v drugih mestih je več takih »kabinetov«, kjer ugotove s pomočjo električnih žarkov (takoimenovanih rentgene« vi h žarkov po Nemcu Rentgenu, ki jih je od« kril) marsikatero bolezen, a ne vseh. Brezplač« no pa pregledajo samo tistega, ki ima posebno izkaznico od bolniške blagajne ali drugih orga« nizacij.
Vprašanje št. 405: Na solati je vse polno polžev. Kako jih uničim? — Odgovor: Polže imate, ker se niste držali navodila, ki smo ga dali v 7. št. letošnjega »Novega lista«. Potre« site okoli solate živega apna. Polž bo' s sluzna« tim delom telesa prišel v dotiko z apnom, se opekel, izcedil in crknil. Če tega nočete, ne po« maga drugo kot polže pobirati z roko. Do da« nes še ne poznamo kemičnih snovi, ki bi polže zatrle in pustile solato užitno.
Vprašanje št. 406: Ali sme mlekarna odda« jati svojim članom maslo (recimo po 1 kg) za lastno rabo in potrebo? Ali mora tudi za to maslo plačati običajno užitnino? — Odgovor: Vi lahko dajete članom maslo. Od 1. aprila naprej Vam ni treba plačati nobene užitnine, ker je bila odpravljena. Za dobo od 1. januarja do 31. marca tega leta pa morate užitnino pla« čati, ker je mlekarna članu v resnici maslo prodala, saj ga je pri obračunu odbila. Užit« nine bi nei bilo treba plačati samo v slučaju, da se mlekarna ne bi sama pečala s kupčijo.
Vprašanje št. 407: Citai sem v »Novem li« stu«, da kupujete liste od šmarnic in tudi dru« ge cvetlice. Prosim za natančnejša pojasnila. — Odgovor: V »Novem listu« niste čitali, da ku« pujemo mi šmarnične liste. Mi smo le pisali, da se take in druge zdravilne rastline lahko prodajo. Kupujejo jih trgovci z zdravilnimi rastlinami.
Vprašanje št. 408: Ko so bile črešnje že pre« cej debele, sem jih poškropil s svinčenim arze« natom. Ker pa je slednji hud strup, prosim za navodilo, kako jih napravim užitne in za raz« prodajo? —- Odgovor: Kdo Vam je svetoval že debele črešnje škropiti s svinčenim arzenatom? Mi gotovo ne! Take črešnje niso niti za gnoj, ker jih lahko dobe kokoši in se zastrupijo. Ravnotako ne smeš škropiti že debelih hrušk ali jabolk.
Vprašanje št. 409: Kako bi pregnal ščurke iz stanovanja? — Odgovor: Povprašajte v dro» geriji za primeren strup in navodila.
Vprašanje št. 410. Vino sladi in ima duh po žveplu. Kako odpravim duh? —■ Odgovor: Vi« no pretočite. Pri tem pazite, da pride vino v obilni meri v dotiko z zrakom. To dosežete, če teče vino skozi pipo v globoko podstavljeno posodo in če vino še mešate z brezovo metlico.
Zelmi z dl 8*$$ trnih;
ir. teteri SIsmI»
sprejeama
od 9. do 13. iti od 16. do 19. ure
v TRSTI?, via S. Lazzaro št. 23 - 1L tta sredah ta sobotah ordinila w POSTOJNI
MOŠKE OBLEKE.
CAVALIE1SO,
IBSI, COSSO GARIBALDI 5, tei. 79-32.
Največja izb e ra oblek, površnikov, nepremočljivih plaščev, trench coatov, hlač, krojev, pisanih hlač; posebnost : PLAVE IN ČRNE OBLEKE.
Domače in tuje sukno za moške obleke.
unii IHMÌIIU HI ŠTEV. M.
NIZKE CENE.
Za obuvalo rabite SAMO
SIDOL COMPANY
TEST — ¥ia S. Zaccaria Ilei. 4
Telefon štev. 72-73.
STORAVMISS:
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni, sprejema usak dan u CsOFloi, MM VITTORIA (na IvrnM)
(nasproti gostilni »Fiegta)
osi O. - 12. In 3. >4.
Ob spadah po četrti uri na lastnem tismu v
Biljami B**dSh
À TOLMIN k
Zdravnik - kirurg - zoimi zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
izvezimo »a klinikah na Dunaj« in v Mon tikovem (na Bavarskem)
sprejema
v TotosiHiM vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju),
^ V Sorici druge dneve v tednu (via Dante 10).^
DARILA
dobite v zlatarni
F. BUDA — TRST,
Corso Garibaldi 35, via Roma 16.
pouf
jf Francoska zanaravaliia družba Jf H, asa žrvlfeiraje trs. ptožar-
Glavno zaslopslvo
TEST, Trn S. Lazzaro 8. tel. 48 - 50. Zastopnik za goričko in tržaško pokrajino g. ANTON POSEGA, RAZDRTO.

F
t'&'&v.&g.L.
I
•*v 1'
I
lil
I
/.'..■F" ■
m

AKRlisA
so čokoladni bonbončki, jako okusni in brzo učinkujoči. Delujejo sigurno in so edino nedosegljivo sredstvo proti glistam. Izvrstno zdravilo za vsacega, velikega in malega. Otrokom velja za slaščico, prinaša družinam zadovolnost veselje in srečo.
Kupi se m vseh iskemsh v zeianih zavoiskib po Liro 1.—
"■■■. -A.-mmm
'tudi sladki okus bo pri tem izginil, ker izvira najbrže iz žveplenega kisa.
Vprašanje št. 411: Ali ima edini sin, ki je Pred tremi meseci postal gospodar po umrlem očetu in bil z zadnjimi naborniki poklican pod orožje, pravico do skrajšanja vojaške službe kljub temu, da ni napravil predvojaških vaj? Kam naj naslovi prošnjo? — Odgovor: Če je dotičnik edini sin matere vdove, ima pravico do najkrajše vojaške službe. Ker nima predvo« jaških vaj, bi služil 6 mesecev. Če pa je tudi mati umrla, mora služiti celo dobo, ker nima za nikogar skrbeti. Vojak pod orožjem naj vlo« ži prošnjo preko svojega polka na vojno mi« nistrstvo.
Vprašanje šl. 412: Že 30 let sem vknjižen za dediščino. Ali lahko zahtevam liro za krono in za koliko časa lahko zahtevam obresti? — Od: govor: Lire za krono ne morete zahtevati, pač pa 60 vinarjev (stotink) za krono. Obresti te* èejo le za tri leta nazaj.
Vprašanje št. 413: Kot delavec plačujem že več časa prispevke v bolniško blagajno. Ali imam pravico zahtevati od bolniške blagajne kak prispevek za očeta, ki je obolel, bil v bol« Hišnici in tam umrl ter sem moral vse stroške sam plačati? — Odgovor: Bolniška blagajna ni dolžna prispevati za bolniške stroške, ki ste jih plačali za bolnega očeta, pač pa bi morala Povrniti stroške, če bi bili Vi bolni.
Vprašanje št. 414:	L. 1929. sem bil radi
nošnje orožja obsojen na 3 mesece ječe in 900 lir kazni, a pogojno za 5 let. Ali je zločin po« miloščen? — Odgovor:	Zaporna in denarna
kazen Vam je bila gotovo odpuščena. Ali Vam je bil tudi zločin pomiloščen, ne moremo z go« tovostjo reči, ker nq vemo, na podlagi kate« lega zakona ste bili kaznovani. Natančno pa stvar lahko ugotovite pri sodniji.
Vprašanje št. 415:	Prodal sem zemljišče.
Kupec mi je v redu plačal, a sem še vedno vknjižen, četudi smo delali pogodbo pri notar« ju. Kako se razknjižim? Ali je drago? — Od: govor: Pojdite k notarju, ki Vam je delal kupno=prodajno pogodbo in vprašajte ga, za« kaj ni napravil prošnje za prepis lastninske pravice na kupca. Notar tega najbrže ni na« Pravil zato, ker ga ni nihče plačal. Troški od« vise od kupnine; čim večja je kupnina» tem« večji so stroški.
Vprašanje št. 416:	Sin je bil zavarovan na
življenje pri zavarovalnici Phonix, umrl pa je *• 1919. Prispevki so bili redno plačani. Ali imam kot mati pravico terjati, da se mi zava« rovalnina plača, ko sem zadostila vsem pogo« jem police? —■ Odgovor: Če so bili prispevki redno plačani in če so bili tudi vsi drugi po« geji police izpolnjeni, ima pravico do zavaro« valnine oseba, kateri jo je pokojni za slučaj svoje smrti zapustil. Obrnite se na ravnatelj« stvo »Penice« v Trstu.
Vprašanje št. 417: Pred vojno sem si pokva« ril nogo in dobival pokojnino do 1. 1919. Kam naj se obrnem, da mi plačajo zastanke in da bi dobival pokojnino še naprej? — Odgovor: lutino se nam zdi, da se komaj sedaj ganete y-a pokojnino. Če ste težko poškodovani, na« Pravite prošnjo na finančno ministrstvo, da Vam prizna pokojnino. Če pa gre za zavaro« x alnino, se morate obrniti na zavarovalnico, ki 3 am je izplačevala zavarovalnino do 1. 1919.
k Prašanje št. 418: Zadevo svoje vojne škode sern izročila tuji stavbni zadrugi, ki je dvignila nekaj predujmov, a ni ničesar napravila. Kam naj se obrnem za ugodno rešitev? Odgovor:
Prašanje Vaše vojne odškodnine je precej zamotano. Zato bo najbolj pametno, da izro« vite zadevo strokovnjaku.
Nove orgle.
Na Vogerskem so dobili nove orgle. Posta« vila jih je goriška tvrdka »Cecilija«. Dispozi« ! cija je sledeča: 1. Principal 8, Salicional 8, 3. Gcdeckt 8, 4. Gamba 8, 5. Flote 4, 6. Mikstura 7. Subbas 16, 8. Pianobas 16, zraven še pedal« na in superoktavna zveza. Orgle so v vsakem oziru prav dobre, registri karakteristični, me« hanika pa tako precizna, kakor pri najboljšem klavirju. Tvrdka »Cecilija« je lahko ponosna na svoje delo. Vogerska župnija pa je lahko vesela, da je dobila tako krasne orgle po raz« meroma nizki ceni.	Vinko Vodopivec.
Boteréki in boffice!
Krasna birmanska darila po zniža« nih cenah in prave švicarske ure znamk »Omega«, »Langines« in »Ze« nith« itd. so vedno v zalogi pri
FR. KEBRU,
m POZABITE,
da so vedno nove pošiljotve pri tvrdki
5. LEIH, Trititi, eia S. Lazzaro 9.
Par primerov:
Batist v barvah za perilo .	a	L	1.90
Svile za obleke		a	L	3.50
Madapolan		a	L	1.90
Borgo za srajce ....	a	L	2.80
Panama za srajce ....	a	L	2.80
Najfinejši popelin ....	a	L	3.50
Platno »naturai« ....	a	L	3.20
Svila za perilo		a	L	1.90
Pelle uovo, fino ....	a	L	3.50
Gobaste brisače ....	il		3.50
Platnene brisače na meter .	a	L	2.90
Ca j h za moške obleke . a	L	6,	9, 10
itd. Za krojače poseben popust. Češko platno za pernice — izredna prilika.
Beli prtiči ...................a L 0.90
Namizni prti na meter . . a L 4.20 Črn saten ... od L 3.-— naprej Velika izbera nogavic, maj itd. Pazite na številko!
urarju in zlatarju v Idriji.
aesgeassizžiB8a«ro®®se@885@9ssgQB!g6as3g9s@ts«
| Tvrdka Te«.!» Hribar - Goniča |
g|	CORSO G. VERDI št. .32
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh fg$ g vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in ^ » platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.
Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse M »S potrebno za njihovo popolno opremo.	§jg
H BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE. §§
Josip Kerievani» Gorico»
Cavour Štev.
Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren _MUNDLOS“ in „PFAFFe, dvokoles originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica:
GORICA — Piazza Cavour štev. 5 Bencin „LAMP0“	Bencin ,,LAMPO"
Najboljši pletilni stroji nemške tovarne »Sandler & Graff“. Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju.	Telefon it. 415. Brzojavke: KERSKVANJ. GORIZIA. CICLI
ÀLEA I AVAL
„ ALFA LAVI!"


Vam kaže na sliki
-m
P0SNEMALW1K
(tip 1®30>
z bobničem, Li ne porjavi.
Družba ALFA LAVAL
S. Via Fsrneti - 1BMKÌ19 - Via FsmeIì 5.




Valuta — tuji denar.
Dne 4. junija si dal ali dobil za 1 dolar	19.06	lir
1 angl. funt	92.72	lir
100 dinarjev	33.75	lir
100 šilingov (avstr.)	269.25 lir
100 čeških kron	56.62	lir
100 nemških mark	455.50 lir
100 švic. frankov	369.40	lir
100 franc, frankov	74.83	lir
100 belga	266.35	lir
Beneške obveznice 74.50; obveznice »Consolidato« 84.95.
Loterijske številke
Dne 31. maja 1930.
Bari	50	10	48	79	90
Florenca	25	79	81	84	17
Milan	74	69	32	84	81
Neapolj	70	3	67	7	57
Palermo	27	3	55	67	26
Rim	59	67	68	47	79
Turin	76	6	64	48	77
Benetke	56	68	74	41	81
Semnji v prihodnjem tednu.
Ponedeljek, 9. junija: Podgrad, Dekani, Vrhpolje pri Vipavi, Lom, Sv. Duh pri Buzetu.
Torek, 10. junija: Št. Peter, Škofije, Sv. Lovrec Pazenatički, Žminj, Za? gorje, Oprtali, Bate.
Četrtek, 12. junija: Gorica, Sežana, Senožeče.
Petek, 13. junija: Kobarid, Kanfa? nar, Sv. Nedelja pri Labin ju.
TOLMIN.
Preizkušeni
zobni zdravnik ROBERT BERKA
SPREJEMA kot doslej'
vsako letieljo p?j Serjim&s v Tolanmu,
ostale dni pa v OOElSSg, Cera® ¥ei»d$ 38»
ZDRAVNIK
dr. Eresio Ititelo,
malia nit
(starejši sin,)
sprejema vedno v svojem aimluul.e&loriju v GORICI.
«s Trpnika (Flszzg Vittoria) št. IM.
a nad lekarno Cristofoiefti,
Domače branje. “
Kdor hoče brati tudi prvi del sik no napetega detektivskega roma? na »Boj za pravico«, naj brž na? roči 1. zvezek, ker bo kmalu TUDI DRUGA NAKLADA »Domače? ga branja« pošla!
Fili @ibsi
im
Vsaka beseda stane 30 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir. — Na vprašanja brex znamke ne od-»•■«saliamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite poundbe <?U odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji jer Pubblicità G. Čehovin, Trst. viale X.X Settembre 65, tel. 83—34,
BIRMANSKA zlata in srebrna dari? la in ure najboljših znamk dobite naj? ceneje pri zlatarju in urarju REBCU, IDRIJA.	___________
HOTEL DIDIČ — IDRIJA, išče veščo natakarico, zmožno obeh jezi? ■ kov. Nastop takoj._______________________
Pohištvo nudi širom nase dežele znana industrija pohištva Štefan Gomiščck, Solkan zhti. Ta j» velik», izbere oprave k trdega lesa po M iniž jih caneh. N» sam edite prilik«!
Proda se P° ugodni ceni popolnoma nov ameriški radi jo na 8 lučk, zvočnik na elektri» ko. Slišite ga lahko od 20. do 22. ure. Riva Piaz? zutta 14/1.
Velika zaloga škropilnikov, razpršilnikov, iveplalnikov, mehov, kotlov itd. — Sprejemam vsa popravila. — Alojz Leban, kotlarski moj« ster v C-orici, via Morelli 15.
Prizmatične daljnoglede kupuje Giusto Hirsch, optik, Trst — via Mazzini 36.
Zlatnino in srebrnino, s*ar°, kupujem
vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila ker najhitreje, — Birmsks, poročne m krstna da? rila. — Modema zlat »mn, Corso Verdi it, 13 (Gorica, nasproti novemu Zelen jadnezna trga).
Trgovec s 50.000 lirami gotovine se želi oženiti z gospodično od 26 do 30 let staro. Po? šljite ponudbe pod geslom A. U. 211 na Pub? blicità Čehovin —■ Trieste.
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulst, Gorica, Corso Vift Eman. III. štev. 7.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Castellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’ Istria 7, tel. 64—85,
Novo hišo z dvema stanovanjema in vr? tom, ob državni cesti, prodam radi selitve. Matija Hladnik, Slejkoti 107 —- Sturje pri Ajdovščini.
Kapljice Minerva za želodec, (česni?
kov izvleček in druge zdravilne rastline) so najboljše sredstvo proti slabemu prebavljanju, napetosti, bolečinam in krču v želodcu. Služijo tudi pri zastaranem kašlju, težki sapi ali nadu? hi in poapnenju žil. — Čibejeva lekarna v Tr? stu. Piazza S. Francesco.
Na prodaj J® motor na nafto 10 HP zelo pripraven za mlatilnico, žago ali mlin v Vrh? polju štev. 25.
Odgovorni urednik dr. Engelbcrt Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici.
Riva Pi «fr Butte žfcev. IS
Tolminska Zaloga pohištva naznanja, da ima v zalogi v Tolminu veliko izbero spalnih sob, priprostih in finejših.
Iščem bika švicarske pasme od 3 do 8 me? secev starega. •— Bikorejec v Vojščici št. 67.
Državni uslužbenec želi znanja v svrho skorajšnje poroke z mladenko od 24 do- 32 let staro, pošteno, verno- in blagega značaja. Resne ponudbe s sliko pošljite pod geslom »Mirni dom« na naslov: Pubblicità Čehovin — Trie» ste. Viale XX Settembre 65.
Iščem. za goriško okolico hlapca, veščega pri konjih in trtah. Naslov pove uprava.
V Ajdovščini, zraven cerkve, prodajam vsakovrstno stavbeno opeko, šamot opeko za štedilnike, majolične plošče in raznovrstne ce? mentile izdelke po najugodnejših cenah. —-Žnideršič.
Rihenberška gospodarska zadruga nazna? nja, da je o tvorila v Ajdovščini zalogo lastne» ga vinskega pridelka.
Dražba: 1L junija ob 9. uri bo na sodniji v Gorici dražba hiše štev. 36 na Lokvah, last Gašperja Grudna. Hiša s 600 m2 zemljišča je na lepem mestu in ima 6 prostorov, med temi 3 sobe za vsakoletne letoviščarje.
Učenca za trgovino z mešanim blagom, | krepkega in zdravega, sprejmem takoj. Naslov
j pove uprava,-
Prodam bika švicarske pasme 20 mesecev starega. Mikuletič Anton, Harije 35, p. Bi?
strica.
Kamjonček »Ford« prodam po ugodni c e? ni. — Benko, Trst, via Rossetti 83.
Prodam 4 parcele, travnik z njivami, šupo in vrt v Postojni. — Andrej Mavrič, Postoj? na 164.
Gospodična z enoletnim trgovskim teča? jem, vešča slovenskega, italijanskega in še .pre? cej nemškega jezika ter strojepisja išče službe v mestu ali na deželi. — Naslov pove uprava pod geslom »uradnica«.
Ker se preselim, prodam enanadstropno hišo z vrtom. Hiša je ob državni cesti v dol? njem delu Solkana, pripravna za vsako obrt ali trgovino. Gomišček Anton — Solkan 25.
Pekovskega učenca 14—15 let starega sprejme pekarna Jejčič, Dobravlje pri Aj? dovščini.
Vipavska vina namizna in sortirana: pi? nela, rizling, burgundec, silvanec, zelen iz kleti Kmetijskega društva v Vipavi točijo:	hotel
Sepia, Sturje in hotel Garzarolli — Postojna.
Birmanci! Priporoča se vam fotograf A-Jerkič, Gorica, Corso Verdi 36 (hiša zobnega zdravnika Berke). Kdor naroči 6 razglednic, doba eno v barvah zastonj.
Išče Se za v naJem hiša z večjim hlevom, p° možnosti tudi z zemljiščem. Javite kraj, ste» vilo sob, velikost hleva in ceno. Ponudbe p0? šljite na naslov: Casa Agenzia Čehovin — Trst.
Iščem poštenega in pridnega vajenca za pc” karno. Pekarna Iv n n Krtel, Sv. Križ pri Aj? dovščini.
Prodam ugodno- posestvice s pritiklinami zaradi selitve. Križ pri Sežani 34.
Dvokolesa, pneumatike, raznovrstno orod? je ter vse elektromehanične potrebščine dobite vedno po nižjih cenah kot v mestu. Sežana 30.
Posnemalnike »Diabolo« si lahko, Kraševci. nabavite pri Šoncu v Tomaju.