afeM
ba&§ j ubijalski*)
Štev. 5.
Leposlovert in znanstven list:
V Ljubljani  1. velikega travna  1891.
Leto XI.
Godčeva pesem.
> J    očiva v grdbu zgodnjem sin, Najdražji moj  otrdk jedin.
Kot hrast krepak, ravdn kot b6r, Življenja meni bil je z6r.
Ponosno zrla v&s je nanj, Vzplamtela grajska hči je zanj.
A godcev sin in knežja hči Jednake nista si krvi.
Zaklinjal hčer je ljuti knez: ,Pretrgaj z godcem nično vez!'
Zavračal sem jedinca jaz: ,Sin moj,  pozabi nje obraz!-
Toda ljubezni prave moč, To pMmen je požigajoč.
Odnesel leto časa val, PrijeV.dil v grad je vitez zaL

Na harfo pevam zdaj Kar svet razdvaja —
Očetov slišala je glds: Poroko praznovala vas.
Na  grad je zrl potrt mi sin, Nevesta knežja solzna z lin.
Hčer in sinii sva dan na dan Očeta tešila zaman.
Obrazov dvoje zornih prej Molče" bledelo je odslej.
Ko prva vzcvela je pomlad, Za mrtvo hčerjo plakal grad.
Ko drugič je odbeguil mraz, Jedinca sem izgubil jaz.
Grobar izkopal grob je nov: Ob nje je gr6bu — grob njegov,
Zapustil kraj  sem solz in tog, Po svetu hodim sam okr6g.
oprt: druži   smrt !«
Bistran.
17