Polfni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurf
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurl
Posamezni Izvod 1,20 Sil., mesečna naročnina 5 iilingov
P. b. b.
Letnik XXII.	Celovec, petek, 6. oktober 1967	Štev. 40 (1323)
Grolše Erreguog in Volkermarkt
Unter diesem Titel brachte die Volkszeitung vom 28. 9. die Nach-richt, dafl in der ersten Klasse der Knaben-V olksschuleV olkermarkt von 34 Schiilern ein Schiller nach dem Minderheitenschidgesetz zum zviei-sprachigen Unterricht gemeldet wor-den ist.
Die Scbliisse, die daraus im Artikel der Volkszeitung gezogen vierden, seien hier angefiihrt:
»Im gegenstandlichen Fali bedeu-tet dies, da ji den restlichen 33 Schiilern nur anndhernd die Hdlfte der U nterrichtszeit fiir direkte Kontakte mit dem Lehrer zur Verjiigung ste-hen, da ji 33 deutschsprachige Schiller den slovienischen Unterricht mit-anhoren miissen, dafl der betreffende Klassenlehrer in dieser Klasse auf-steigen mu ji, weil er als einzige Lehr-person dieser Schule die Qualifika-tion fiir den Unterricht besitzt, da ji bei vieiterer Anmeldung ... die restlichen Lehrer durch solche mit einer Priifung in Slowenisch ausgetauscht vierden miissen.«
Dann wird von dem Unmut der betroffenen Eltern, aber auch der ge-samten nichtslowenischen Bevolker-ung gesprochen und angefiihrt, dafl eine Delegation der Elternschaft beim Landtagsprdsidenten Dr. Mayrhofer vorstellig wurde, der sich der Ange-legenheit annahm.
Wie er sich der Sache annahm, viollen mir hier beleuchten. Herr Landtagsabgeordneter Dr. Mayrhofer ist zmeiter Prdsident des Kdrntner Landtages. Als solcher miiflte er die gesetzlichen Bestimmungen kennen. Auf Ersuchen der »gesamten nicht-slovienischen Bevolkerung« ging er aber zum Vater des angemeldeten Schiilers und legte ihm die Abmel-dung nahe. Der Vater bekam aujler-dem telefonische Anrufe von un-bekannten Personen, die ihn auffor-derten, das Kind abzumelden. So ist es nicht vermunderlich, dafl man eine Abmeldung erzviang, die allerdings nur zum Ende des Schuljahres vor-genommen vierden kann und deshalb dem Landesschulrat zur Entscheidung vorgelegt wurde. Diese Abmeldung nahm der Landesschulrat nicht zur Kenntnis, da dies eine offene Ver-letzung des Gesetzes gewesen vidre.
In Jahre 1959 kat man besonders in rechtsgerichteten deutschsprachigen Kreisen die Kdrntner Schulregelung als mustergiiltig bingestellt und sich gebriistet, dafl auch nur ein einziges gemeldetes Kind vollen zmcisprachi-gen Unterricht erhdlt. Heute opperiert man in Volkermarkt schon damit, dafl es unzumutbar sei, wenn deutschsprachige Schiller den Slovrenisch-unterricht mitanhoren miiflten, ob-viohl viir iiberzeugt sind, dafl in Volkermarkt dieser zmeisprachige Unterricht nicht hundertprozentig nach dem Buchstaben des Gesetzes erteilt viird. An den meisten Schulen im Unterlande viird der zvieisprachige Unterricht jedoč h ohne nennensmerte padagogische Schmierigkeiten erteilt. Nur in V olkermarkt ist es — ein Problem!
Anstatt auf die Volkermarkter Heiflsporne beruhigend einzumirken, macht sich der Herr Prdsident Dr. Mayrhofer zu ihrem Sprecher. Man viird sich dies sehr merken miissen, da er sich bei anderen Gelegenheiten und besonders bei Wahlen gerne von seiner betont christlichen Seite zeigt.
In einer zvieiten Meldung vom 29. September schreibt die Volkszeitung, dafl in V olkermarkt beabsichtigt ist, eine Elternvereinigung zu bilden, die die Interessen der deutschsprachigen Eltern vertreten kann und dies deshalb, weil der Prdsident des Landes-schulrates in Bcachtung der gesetzlichen Regelung die Riickziehung der Anmeldung nicht zur Kenntnis genommen hat. In diesem Zusam-menhang mufi eindeutig festgestellt vierden, dafl die Anmeldung des
Proračun z novimi bremeni
Trda borba v vrstah 'OVP za posamezne postavke v državnem proračunu za prihodnje leto, ki je minuli teden sprožila resno vladno krizo, se je v bistvu končala s tem, da hoče vlada primanjkljaj v državnem proračunu v precejšnji meri zmanjšati z zvišanjem davkov. V torek je bilo na zasedanju kluba poslancev OVP in članov vlade sklenjeno, da se bo vlada parlamentu predstavila s proračunom, katerega primanjkljaj bo znašal 9 milijard šilingov, čeprav hoče dohodke proračuna povečati za 2,5 milijarde šilingov.
Na istem zasedanju je bilo skle-
Mcioobmejni premet:
Vsak dan čez mejo
Na zasedanju mešane avstr i j sko-jugosIovanske komisi-je za maloobmejni promet, ki je bilo minuli teden v Ankaranu je bil ob zaključku podpisan enoten sporazum, v katerem niso le združeni številni dosedanji sporazumi, marveč vsebuje tudi nadalj-ne olajšave v maloobmejnem prometu.
Ko bo sporazum en mesec po ratifikaciji s strani vlad obeh držav stopil v veljavo, prehod meje v maloobmejnem prometu ne bo več omejen. Posestniki obmejnih izkaznic bodo lahko vsak dan prestopili mejo. Zvišan bo tudi dovoljeni znesek denarja, ki ga bodo lahko nesli čez mejo. V šilingih bo to 208 šil., v dinarjih pa 100 novih dinarjev. Novi sporazum vsebuje tudi nekatere carinske olajšave.
njeno, da bodo na tej osnovi še na-daljna pogajanja v vladi in da bo vlada pravočasno predložila osnutek proračuna parlamentu. Še isti dan je predsednik SPO, dr. Kreisky dolžit vlado, da pripravlja proračun, katerega postavke ne bodo odgovarjale resnici.
Zvišanje proračuna na strani dohodkov hoče 'OVP pokriti z zvišanjem davka na blagovni promet od 5,25 na 5,50 odstotka, z zvišanjem prometnega davka na margarino od 1,7 na 5,25 odstotka in z zvišanjem izenačevalnega davka, Poleg tega hoče zvišati pokojninske prispevke uradnikov od 5 na 6 odstotkov. Zvišati pa hoče tudi nekatere posredne davke. Istočasno ‘je bilo sklenjeno, da bo črtala nekatere namenske ‘izdatke in sicer v višini 1 milijarde ši!inqov, pri čemer bo najbolj prizadeto socialno ministrstvo, ker mu bo črtan znesek 700 milijonov šilingov.
Na področju kmetijstva bo znižana cena pšenice in zvišana cena krmnega žita, za zboljšanje stanja sklada za gospodarstvo z mlekom pa bodo kmetje obremenjeni z na-daljnimi 5 groši pri ‘litru mleka. To obremenitev so imenovali prispevek za pospeševanje eksporta in so jo
Jugoslovanski veleposlanik je sprejel predsednika ZSO in NSKS
V	ponedeljek 2. oktobra je novo akreditirani veleposlanik SFRJ in opolnamočeni minister Lazar M o j s o v na predhodno povabilo sprejel v poslovnih prostorih jugoslovanskega generalnega konzulata v Celovcu v navzočnosti generalnega konzula ing. Karmela B u d i h n e in konzula Željka Jegliča predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dr. Francija Z w i 11 r a in predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Valentina I n z k a .
V	daljšem, čez uro trajajočem prisrčnem razgovoru sta predsednika obeh osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem seznanila visokega predstavnika sosedne države s trenutnim stanjem in s problemi koroške slovenke narodnostne skupnosti ter mu tolmačila izhodišče in načela manjšinske politike koroških Slovencev.
Veleposlanik Lazar Mojsov, ki ni pokazal le veliko zanimanje, temveč tudi dobro poznanje naših problemov, je v odgovoru zagotovil, da bo na svojem položaju v kontaktih z avstrijskimi oblastmi vedno podpiral težnje manjšine in le-fe posredoval tudi svoji državi, ki kot podpisnica Državne pogodbe in kot država tudi slovenskega naroda stalno spremlja življenje slovenske manjšine na Koroškem in se živo zanima za njen obstoj in razvoj. Ob dejstvu, da se odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo razvijajo vedno boljše in razen manjšinskega vprašanja med obema državama praktično ni spornih vprašanj, je izjavil prepričanje, da bo tudi to vprašanje našlo sodobnemu odgovornemu postavljanju znosno rešitev. Jugoslavija pa nikakor ne bo pristala na kakršnokoli rešitev, na katero ne bi pristala manjšina sama, kajti le-ta sama najboljše pozna svoje potrebe in svoj položaj.
nabili na sedanja 2 groša, ki jih kmetje od litra mleka prispevajo v krizni sklad.
Kancler Klaus o našem vprašanju
Ob priložnosti svojega bivanja na Koroškem je imel kancler Klaus v nedeljo na Urhovi gori pri Celovcu govor, kjer je v zvezi s koroškim manjšinskim vprašanjem dejal:
Tako preko državnih meja, kakor v okviru meja so danes v svetu mnogokrat iz ‘nasprotnikov od včeraj postali prijatelji od danes in jutri. Tudi Koroška je primer za to, kakor se
more iz začetnega nasprotovanja različnih plemen, narodnosti, jezikov in kultur razviti iskanje drug drugega in skupna pot, primer za to, da sta toleranca in lojalnost najboljša učitelja in najboljša poroka mirnega sporazumevanja znotraj nekega državnega območja.
Kar tiče naše odnose do naših slovenskih sodeželanov, bi rad povedal
samo to-le: v kolikor ‘bolj se bomo čutili kot Korošci in Avstrijci, tem močnejše bodo vezi zavesti skupnosti v isti domovini in tem hitreje bomo preko medsebojnega razumevanja prerasli v medsebojno spoštovanje in praktično vsakdanje sodelovanje. Noben državljan te dežele z odgovornostjo, vseeno, če dela kot državnik ali politik, ali pa je v drugi funkciji, ne bo poskušal zožiti življenja te narodnostne skupine, dokler manjšina enako kakor nemško govoreči sode-želani ne bo odstopila od priznanja k republiki Avstriji, k demokraciji, k državi prava, k pogodbeni zvestobi in k nedotakljivosti meja te države.
Šesti kongres Zveze sindikatov Avstrije zaključen
Zveza sindikatov ni opozicijska stranka niti ne del državnega aparata
Schiilers auf Grund der gesetzlichen Bestimmungen erfolgte. Deshalb viird an die dafiir zustandige Behorde die dringende Aufforderung gerichtet, die beabsichtigte Griindung des El-ternvereines Volkermarkt, deren Td-tigkeit eindeutig gegen verfassungs-rechtlich garantierte Rechte der Min-derheit gerichtet wdre, zu verbieten.
In der Volkszeitung viird auch offen gefragt, ob es nicht im Inter-esse der Eltern und des Schiilers lie-gen viiirde, von der Anmeldung zum zmeisprachigen Unterricht Abstand zu nehmen. Einen stdrkeren Druck auf die Eltern des Schiilers kann man sich viohl nicht mehr vorstellen! Deshalb ist es auch nicht verviunderlich, vienn in den letzten ]ahren in Volkermarkt keine Anmeldung zum zvieisprachigen Unterricht mehr erfolgte. Uns ist eine Reihe von Fdllen bekannt, dafl Eltern ihre Kinder in Volkermarkt anmeldcn viollten, die aber dann »im Interesse der Eltern und Schiller<r iiberzeugt viurden und so auf die Anmeldung verzichtcten. Das Elternrecht ist also in Volkermarkt und an einer Reihe anderer Schulen eine Farce und dient nicht dazu, die Glaubviiirdigkeit geviisser Leute zu untermauern, sondern laflt im Gegen-teil ihre Unaufrichtigkeit zutage tre-ten. So betrachtet ergibt sich fiir die geforderte Minderheitenfeststellung ein Bild, in dem die IVirksamkeit der kiinstlich crzeugten »offentlichen Mei-nung« zur Geltung kdme, nicht aber die tatsdchliche VPahrhcit.
Minuli teden je stal šesti kongres Zveze sindikatov Avstrije sredi notranjepolitičnega zanimanja. Vršil se je namreč v času, ‘ko je po zadnjem kongresu, ki je bil leta 1963, tedanjo stabilno koalicijsko vlado zamenjala čedalje laibilnejša vlada OVP, proti kateri opozicija socialistične stranke čedalje bolj narašča. Socialisti pa so v sindikatih dominirajoča sila.
Kongres pa se je vršil tudi v času, ko se mora avstrijska javnost konfrontirati z vprašanji, ki jih pred njeno gospodarstvo postavlja čedalje obsežnejša recesija. Ta recesija postavlja gospodarstvo, pa tudi gospodarsko politiko, ki nujno združuje tako problematiko delojemalcev in problematiko delodajalcev, pred neizprosno zahtevo iskanja novih poti. Le-te pa morajo odgovarjati tako razvijajoči se mednarodni liberalizaciji blagovne izmenjave, kakor tudi razvoju mednarodne industrijske kooperacije in delitve dela.
Vprašanja tega razvoja so bila bolj ali manj tudi vprašanja, s katerimi se je bavil zadnji kongres Zveze sindikatov, ki ni le strnjena, strankarsko nevezana organizacija delojemalcev, marveč s svojimi 1,5 milijona članov tudi najmočnejše in najbolj strumno organizirano združenje v Avstriji sploh.
Kaj je torej šesti kongres te organizacije dejal k gospodarskapolitični problematiki Avstrije?
To vprašanje je zaradi tega najvažnejše, ker je bila že na začetku kongresa postavljena na prvo mesto zahteva po večjem soodločanju sindikatov pri koordinaciji gospodarske in socialne politike vkjučno pravice, ki jo imajo uradna poklicna zastopstva, to so zbornice. Ta pravica obstoja v tem, da zavzemajo stališča k osnutkom zakonov in da stavijo z njimi v zvezi svoje predloge, preden zakone obravnava parlament. To pravico si hočejo priboriti tudi sindikati.
V svoji zaključni besedi je znova izvoljeni predsednik, dr. posl. Anton B e n y a omejil položaj in
vlogo Zveze sindikatov z ugotovitvijo, da ta zveza ni opozicijska stranka, niti ne del državnega ali upravnega aparata. Soodločanje, za katerim stremi, pomeni soodločanje s partnerjem v gospodarstvu, sodelovanje z vlado in sodelovanje s parlamentom. Njena trenutno najvažnejša zahteva je, da se z vsemi sredstvi zagotovi polna zaposlitev prebivalstva.
Kongres ni izdelal gospodarskega koncepta, marveč se je omejil na ugotovitev, da mora priti iniciativa za njega od zvezne vlade, vendar hočejo sindikati pri njegovi izdelavi sodelovati enako, kakor druga poklicna zastopstva.
Kongres pa je zavzel tudi stališče do vprašanja zvišanja zaslužkov delojemalcev. Pri tem je tendenco delodajalcev in njihovih predstavnikov v vladi, da bi z neke vrste sporazumom pustili zamrzniti mezde, zavrnil z ugotovitvijo, da to ne pride v poštev, ker bi že v naprej povzročilo hromljenje povpraševanja, s tem pa tudi konjunkture. Zaslužke je treba zviševati skladno z možnostmi poživitve proizvodnje, vendar se mora zvišanje gibati v mejah, da za podjetja, ki so sposobna za obstoj, ne predstavlja neznosne obremenitve.
Skladno s tem stališčem je kongres prijavil tudi zahtevo sindikatov po pravici večjega vpliva po podjetjih. Kakor je bilo s tem v zvezi rečeno, odgovornost za podjetje ni stvar sindikalne organizacije v njem, marveč stvar podjetnika, vendar morajo sindikati vztrajati na svoji zahtevi po popolnejših informacijah s strani podjetnikov in po večjem upoštevanju sindikalnih nasvetov in stališč.
Zaključno te še to: Kongres Zveze sindikatov Avstrije je bil po petih dneh trajanja zaključen v soglasju vseh frakcij. Takorekoč vseh 125 predlogov je izglasoval soglasno. S tem pa je tudi v dani in uvodoma nakazani situaciji pokazal, da so delojemalci strnjena enota, s katero mora v prihodnje vsak računati.

Kriza
INSTITUT ZA RAZISKOVANJE GOSPODARSTVA:
Zadnji tedni nam čedalje bolj kažejo, da imamo v naši državi opravka s politično krizo, ki je takega značaja, da bo sedanjo gospodarsko recesijo spravila v trajnejšo gospodarsko krizo. OVP in njena vlada nista v stanju rešiti perečih gospodarskih vprašanj, ki jih je nakopičil čas zadnjih dveh let. Istočasno drsita v čedalje resnejšo krizo. Nad tri tedne že razpravljata o državnem proračunu za prihodnje leto in sta v času, ko pišem te vrstice, prav tam, kjer sta bili pred tremi tedni in še prej.
Kriza, o kateri je tukaj govora, se ni začela pred tremi tedni, njeni začetki segajo v čas, ko se je OVP odločila, da bo sama in po svoje uredila in krmarila državno gospodarstvo in sicer »za vse Avstrijce«, kakor je v vladni izjavi lani pomladi dejal kancler Klaus. Od tedaj naprej čedalje bolj bojkotira mnenje opozicije v parlamentu, v paritetični komisiji pa hromi načelo socialnega partnerstva. Njen »Wirtschaftsbund«, hi je v bistvu omogočil njeno zmago pri volitvah 6. marca 1966, si je v OVP osvojil vlogo vladajoče sile. VZitbalm, Schmitz in Bock so začeli narekovati gospodarsko politiko, Klausu in drugim pa verjetno ne preostaja drugega, kot da ji sledijo.
Kakšna je ta vrsta politike, najbolj kažejo zadnji tedni. »Wirtschaftsbund« je določil načela proračuna za 1968, »Bauernbund« in »Ar-beiter- und Angestelltenbund« pa sta proti njim brez moči. V prid njihovih upravičenih zahtev, ki so v veliki meri naslonjene na zahteve delovnih ljudi, med katere sodijo tudi kmečki ljudje, »V/irtschajtsbund« doslej (do ponedeljka tega tedna — op. ured.) ni popustil niti trohico. Zato so se odnosi med finančnim ministrom Schmitzom na eni in med ministri za kmetijstvo, za pouk, za socialno skrbstvo in za vojsko tako zaostrili, kot nikoli v času koalicijske vlade.
Namesto poti sporazumevanja v lastni stranki ubira »VŽirtschaftsbund« pot ostrega diktata. Vprašanje sodelovanja je za njega vprašanje sprejema njegovih načel. Med drugim so to nedvoumno pokazali tudi eksponenti koroške OVP na zadnjem občnem zboru kmetijske zbornice v Celovcu: sodelujte, kakor mi hočemo, vašega mnenja pa ne upoštevamo.
Ta politika pa je avstrijskemu ljudstvu prinesla že mnogo slabega. Vlada Wirtschafts-bunda — ne moremo namreč več dobro reči OVP — je začela s podražitvami (mleko, železnica, pošta, bencin), se lotila zakonov rasti, ki so se v bistvu že izjalovili, in prešla na davčno reformo. V začetku je le-ta vsebovala nekatere davčne olajšave, sedaj pa so v ospredju napovedi davčnih zaostritev, ob njih pa še napovedi novih socialnih bremen. Ustaljenega gospodarskega koncepta ali vsaj njegovih osnov pa ta vlada še ni predložila in ga je še vedno dolžna. Investicijska dejavnost industrije vedno bolj popušča. Njen delež na skupnih investicijah je od 26 odstotkov leta 1961 zdrknil na 13 odstotkov v tekočem letu, čeprav mednarodno velja pravilo, da je pot iz gospodarske recesije mogoča le po poti primernega gospodarskega koncepta in po poti večjih, dejansko v gospodarsko rast usmerjenih investicij. Letos pa je poleg industrije pri nas tudi država skrčila svojo investicijko dejavnost. V prihodnje pa jo hoče vlada krčiti še bolj.
Tako stoji naše gospodarstvo, katerega koordinator mora biti brezpogojno zvezna vlada, sredi gospodarske recesije pred večjo negotovostjo in bolj desorientirano, kot je stalo kedaj-koli prej v povojni dobi. Ali je spričo tega še mogoče verjeti v obljubljeni gospodarski koncept OVP, ko si o njem niso edini niti njeni trije stebri »Wirtschaftsbund«, »Arbeiter- und Angestelltenbund« in »Bauernbund«f
Zgodovina nas uči, da je kakršnokoli krizo mogoče prebroditi le, če je na tej poti vlade kot koordinatorja narodnih interesov mogoče združiti vse aktivne in pozitivne sile narodnega hotenja. Klasični primer uspešnosti takšne akcije je na začetku druge svetovne vojne postavil tedanji angleški premier Churchill. Po tej poti so v naši državi uspešno hodili Renncr, Figi, Schiirf in Raab, pa tudi Gorbach. Šolski primer te potrebe pa je v zadnjem času demonstrirala vlada Zahodne Nemčije na začetku gospodarske recesije. Od samovlade OVP podobne stranke je stopila v koalicijo z SPD skoraj v istem času, ko je OVP pri nas koalicijo s SPO pokopala.
Zadnje čase je bila tudi v naši državi večkrat naglašena potreba po sodelovanju vseh aktivnih in pozitivnih faktorjev v državi, da bi se rešili nakopičeni gospodarski problemi. 6. kongres Zveze sindikatov Avstrije, ki je najmočnejša organizacija v državi, je koncem tedna to zahtevo in pripravljenost najbolj izpričal. Stvari sedaj ležijo pri vladi in pri »Wirt-schaftsbundu« kot vlaani gonilni sili. Njegov donos do vseh teh faktorjev pa nas iz gospodarske recesije sili v gospodarko krizo, ker ob svojem stališču ne prizna in noče priznati drugih stališč.
Notranja kriza OVP je torej glavni vzmet porajajoče se splošne gospodarse krize. Zato je sedaj odgovornost pri OVP in njeni vladi. Če si je ne bo svesta s polno odgovornostjo, potem
Malo izgledov za zboljšanje položaja
Gospodarstvo stagnira naprej, slabosti v proizvodnji in pri vnovčenju blaga zavirajo in hromijo investicijsko dejavnost podjetij. Ko inštitut za raziskovanje gospodarstva v svojem zadnjem mesečnem poročilu ugotavlja ta dejstva, nadaljuje, da je mogoče nastale zaloge spraviti v denar le v toliko, kolikor je za njimi povpraševanje. Pričela je popuščati tudi rast privatnega konzuma in sicer vidno, ker stagnirajo množični dohodki in ker so gospodinjstva podjetnikov pričela omejevati svojo potrošnjo. Impulzi za zboljšanje konjunkture prihojajo le s strani javne roke in deloma s strani zunanje trgovine.
Zarodi velikega primanjkljaja v državnem proračunu (cenijo ga na 6 milijard šilingov — op. ur.) kljub nekoliko ugodnejšemu razvoju zunanje trgovine letošnja gospodarska rast ne bo večja od 2 odstotkov, v industriji pa bo storilnost komaj dosegla lansko. Le obrt, kmetijstvo in energetsko gospodarstvo bodo odrezale nekoliko boljše kot lani. Pri teh panogah pa se pojavljajo težave pri vnovčenju.
Ko poročilo podrobneje razčlenjuje gospodarski razvoj v državi, pravi, da je gradbeništvo v poletnih mesecih nekoliko zaživelo, ker je dobilo od javne roke nekaj večjih naročil, v industriji tožijo številna podjetja nad pomanjkanjem potrebnih naročil, upadajoči potniški promet pa je močno osla-
bil donose podjetij z uslugami. Na tem področju delavci brez dela že težko najdejo zaposlitev.
S strani denarnega sektorja je bilo le malo impulzov, denarni zavodi so svojo likvidnost obdržali le s pomočjo kapitalnih importov. Njihova tekoča sredstva so manjša kot so bila v prejšnjih obdobjih. Zato morajo večja podjetja najemati denar na inozemskem denarnem trgu.
Poročilo s tem v zvezi pravi, da je gospodarska recesija v Avstriji tesno povezana s podobno recesijo v zahodni Evropi, kjer zlasti Zahodna Nemčija preživlja najtežjo recesijo v povojni dobi. Zaenkrat ni izgledov, da bi prišlo do potrebne gospodarske poživitve. Znamenj ki bi to pričakovanje opravičevala, namreč ni.
Rekorden pridelek pšenice v Jugoslaviji
Kakor poročajo, bo letos Jugoslavija pridelala 4,8 milijona ton pšenice. V primerjavi z lanskim pridelkom bo letošnji za 5 odstotkov višji.
Proizvodnja pšenice v Jugoslaviji v zadnjih desetih letih stalno narašča. Medtem ko je njen pridelek v obdobju 1930—1939 znašal povprečno 243.000 vagonov, je povprečni pridelek v letih 1948—1957 zdrknil na 219 tisoč vagonov. V razdobju 1958—1967 je pridelek iz leta v lleto naraščal. Povprečni letni pridelek je bil v tem naraščanju registriran s 375.000 vagoni. Lani je pridelek znašal 460 tisoč vagonov, letos pa znaša 480.000 vagonov. Takega pridelka pšenice v Jugoslaviji doslej še niso dosegli.
V zadnjih desetih letih se je v Jugoslaviji pridelek pšenice podvojil. V prihodnjem letu hoče Jugoslavija pridelek pšenice dvigniti na 5 milijonov ton. Ta količina bi zadostovala za kritje tekočih potreb in za ostvaritev potrebnih zalog, ki jih je že pričela ustvarjati. Za prehrano prebivalstva potrebuje letno okoli 4.15 milijona ton, za seme je potrebnih nadalj-nih 529.000 ton, za prehrano živine, raz'sip in ostalo pa se potroši 33.000 ton.
Glavni pridelovalci pšenice v Jugoslaviji so še vedno zasebni kmetje. Letos računajo, da bodo skupno sejali 1,9 do 2 milijona hektarjev s pšenico. Družbena posestva (agrokombinati in zadruge) je bodo posejale okoli 420.000 hektarjev, zasebni kmetje pa 1,480.000 do
10 let
avstrijske letalske družbe
Avstrijska letalska družba (AUA) je v soboto praznovala desetletnico svojega obstoja. V soboto pred 10 leti je bila na Dunaju podpisana listina o njeni ustanovitvi, 31. marca 1958 pa je zletelo njeno prvo letalo proti Londonu.
Ob svoji desetletnici poseduje AUA 11 letal, od tega 5 Caravell, ki pristajajo na 31 letališčih v 19 državah. Do 9. marca 1965 je naštela 1 milijon potnikov, kii so se posluževali njenih letal.
Prostor v letalih, ki je bil 1958 izkoriščen s 26 odstotki, bo letos predvidoma izkoriščen s 55 odstotki. Leta 1958 so v njenih letalih našteli 28.441 potnikov, lani pa 406.234. S tem je svoj potniški promet povečala za 1660 odstotkov, tovorni promet je povečala za 2300 odstotkov, poštni promet za 2360 odstotkov, število prodanih kilometrov pa se je povečalo za 1560 odstotkov.
se prav lahko zgodi, da bosta naša državna suverenost in neodvisnost postavljeni na kocko, kakor sta bili postavljeni pred 35 leti, ko so taisti krogi s svojo nestrpnostjo pričeli kopati grob demokraciji in republiki in ko so ga ji tudi skopali. Tega pa si delovni ljudje v naši državi drugič ne smejo dopustiti, ker so demokrati, ker gre za njihovo delo in ker gre za njihov zaslužek.
1,580.000 hektarjev, od tega približno eno četrtino v kooperaciji z družbenimi posestvi. Treba pa je ugotoviti, da dosegajo družbena posestva znatno večji pridelek po hektarju površine, kakor ga dosegajo zasebni kmetje, zlasti tisti, ki pšenice ne pridelujejo v kooperaciji z družbenimi posestvi, ki kooperante oskrbijo tako z ustreznim semenom, kakor tudi s potrebnimi gnojili in škropili proti škodljivcem.
Praksa je pokazala, da dosegajo družbena posestva povprečne donose 40 q po hektarju, kmetije v kooperaciji 30 q, zasebni kmetje izven kooperacije pa 21 q. Iz tega pa tudi sledi, da so hektarski donosi pšenice v Jugoslaviji močno narasli, kajti v obdobju 1948—1957 so v povprečju zabeležili le 12 q pridelka po hektarju. Zvišanje pridelka je predvsem posledica setve boljšega semena. 85 odstotkov posejane pšenice odpade na visokorodne sorte.
Transalpinski naftovod že dela
V	petek minulega tedna je pričela teči nafta po transalpinskem naftovodu od Trsta preko Avstrije v Ingolstadt, kjer je center nemških rafinerij. Ta naftovod je dolg 460 kilometrov, njegova gradnja pa je stala 5,2 milijarde šilingov. S to dolžino je hkrati najdaljši naftovod v Evropi, istočasno pa prvi naftovod v svetu, ki ga upravljata dva elektronska centra, eden v Trstu, drugi v Ingol-sfadtu.
V	začetku bo po naftovodu steklo 25 milijonov ton nafte letno, pozneje pa bodo letno količino povišali na 54 milijonov ton. Na začetku tega naftovoda je v Trstu nastalo novo pristanišče, ki hkrati lahko sprejme štiri tankerje z nosilnostjo 160.000 ton.
Posojilo
za kmetijsko zadružništvo
Avstrijska Raiffeisenova zveza je sporočila, da bo v kratkem ustanovila družbo za financiranje investicij v kmetijskih blagovnih in predelovalnih zadrugah ter v svojih industrijah, ki se bavijo s predelavo kmetijskih pridelkov. Ta družba bo prihodnje leto razpisala javno posojilo, s pomočjo katerega bo potrebne investicije izvajala.
S tem sporočilom je pred kratkim v Linzu stopil pred javnost predsednik avstrijske Raiffeisenove zveze Rasser. Ob tej priložnosti je poslevodeči direktor Raiffeisenove gradbene hranilnice Klaohs tudi poročal o razvoju tega zavoda. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da je zavod v prvem polletju sklenil 46.000 pogodb o gradbenem varčevanju v skupni vrednosti 6,7 milijard šilingov. Od aprila naprej se vendar pri tem zavodu opaža tendenca nazadovanja gradbenega varčevanja. Število sklenjenih pogodb je bilo za 20 do 25 odstotkov nižji od lanskega števila v tem času. Vzrok za ta pojav je pripisal upadanju konjunkture v naši državi.
tli
osiROKeavsv
MI
BEOGRAD. — Minuli teden se je kot gost zveznega izvršnega sveta mudil v Jugoslaviji na obisku japonski minister za zunanjo trgovino Wataro Kanno. Tekom obiska je prišlo tudi do razgovorov o jugoslovansko-japonski trgovini in o gospodarskih odnosih sploh.
Ob tej priložnosti je japonski gost povabil Jugoslavijo, da bi sodelovala na mednarodni razstavi v Osaki, ki bo leta 1970.
SAIGON. — Ameriško poveljstvo je sporočilo, da je prejšnji teden padlo v Vietnamu 128 ameriških vojakov, 1434 je bilo ranjenih, 4 pa pogrešajo. Teden dni prej je padlo v Vietnamu 236 ameriških vojakov, ranjenih pa je bilo 1774. Druge države, ki sodelujejo v vietnamski vojni na strani Američanov, so imele v teh 14 dneh 83 padlih in 214 ranjenih vojakov. Američani so tudi sporočili, da znašajo njihove skupne izgube v tej vojni skoraj 100.000 mož. Doslej je padlo 13.490 vojakov, 84.877 je bilo ranjenih, pogrešajo pa 753 vojakov.
RIM. — Italijanski vojaški proračun bo znašal prihodnje leto 1310 milijard lir, kar je za 3,2 odstotka več kot letos. Obrambni minister Tremelloni je s tem v zvezi sporočil, da bodo porabili 511 milijard lir za vojaške nakupe, preostali znesek pa za vzdrževanje vojske. Po njegovem mnenju je vojaški proračun Italije v tem znesku prenizek.
Rio DE JANEIRO. — Na letošnjem zasedanju mednarodnega denarnega sklada in svetovne banke je 36 afriških držav v skupnem memorandumu izrazila nezadovoljstvo z dosedanjimi prizadevanji za rešitev temeljnih problemov svetovnega gospodarstva, 20 latinskoameriških držav pa je soglasno zahtevalo reformo mednarodnega denarnega sislema, da bi taka pospešili napredek držav v razvoju. Latinskoameriške države doživljajo gospodarski zastoj, saj se je njihov brutodonos v zadnjem letu zmanjšal za 4 odstotke.
ZAGREB. — Ta teden sta se v Zagrebu pričela Dunajska tedna. V teh tednih se Dunaj Zagrebčanom predstavlja z vrsto prireditev. V okviru prijateljskega sodelovanja med Dunajem in Zagrebom so v .dunajskih tednih” nastopi uglednih glasbenih ansamblov in solistov, likovne razstave in razstave knjig, muzi-kalij in podobnega. Na sporedu pa so tudi še športne prireditve, predavanja in trgovinske razstave. Zagreb se bo Dunaju na ta način predstavil prihodnje leto.
GORNJA RADGONA. — V petek minulega tedna sta predsednik občinske skupščine Gornja Radgona Ivan Kovač in okrajni glavar okraja Radkersburg dr. Otto Dinacher odprla novi most za osebni promet čez Muro. Most je bil zgrajen v tesnem skupnem sodelovanju in bo vidno prispeval k prijateljskemu sožitju v tem delu avstrijsko-jugoslovanske meje.
ATLANTA. — Ameriški senator Robert Kennedy je koncem tedna izjavil, da so Združene države Amerike pred največjo notranjo krizo v zadnjih sto letih, pred hudimi upori razočaranih revnih množic. Robert Ken-nedy, ki je govoril na nekem sprejemu, je poudaril, da .reveži v Ameriki skoraj nimajo upanja, da se jim bo zboljšal položaj. Vemo, da bomo morali ukrepati.
Ce se ne bomo upali, bomo mi in naslednja generacija Američanov spet doživeli, da se bomo bojevali na ulicah naših mest."
ILISKI VENAC. — V soboto popoldne so na FruSki gori izstrelili 7,6 metra dolgo in 568 kilogramov težko amatersko trisfopensko raketo, ki so jo izdelali mladi tehniki iz Celja. Raketo so imenovali po znanem slovenskem znanstveniku na področju topništva .Vega lil C”. Raketa je švignila proti nebu tako kot so amaterji iz Celja pričakovali. Najmlajši med njimi je star 19 let, najstarejši pa 23. let.
NEW YORK. — Generalni sekretar OZN U Tant je poslal v petek Izraelu In Združeni arabski republiki nujen poziv, naj se vzdržita akcij vzdolž Sueškega prekopa. V svojem poročilu, ki ga je imel pred varnostnim svetom, je U Tant poudaril, da Je bil spopad, do katerega je prišlo v sredo minulega tedna, zelo vznemirljiv, ker bi lahko povzročil vtis, da je premirje na tem področju neuspešno. Pri tem spopadu so Izraelci na Ismailljo Izstrelili kakih 1000 granat, pri čemer so ubili 48 Egipčanov, večje število pa so jih ranili. Egipčani so na napad odgovorili s protinapadom, pri katerem je 14 Izraelcev zgubilo življenje, uničenih pa je bilo 20 tankov, 5 skladišč razstreliva, tovorni vlak in radarska postaja.
BRUSELJ. — Izvršna komisija EGS je minuli teden končala poročilo, s katerim poziva vlade šestih članic skupnosti, naj začno s pogovori z Veliko Britanijo, ki bi pripeljali do sprejema te države v skupni trg. Komisija je pravtako priporočila sprejem Norveške, Dansko in Irske v skupni trg.
PEKING. — LR Kitajska je v nedeljo praznovala svojo osemnajstletnico. Ta dan so bile pekinške ulice očiščene rdečegardistlčnih plakatov, dveurnemu mitingu pa je prisostvovalo okoli pol milijona ljudi. Parada mladine in vojske je bila najkrajša, kar so jih doslej priredili ob kitajskem narodnem prazniku.
SAIGON. — Saigonska vlada je prepovedala demonstracijo v glavnem mestu Južnega Vietnama, ko Je & narodna skupščina razpravljala o tem, ali naj sprejme priporočila za razveljavitev predsedniških volitev, ki so bile 3. septembra. Po treh dneh razprave je skupščina, ki je le provizorična, sklenila, da so bile to volitve veljavne. Poslanci so se sporazumeli, da po svojih kriterijih znižajo število oddanih glasov od 1,65 milijona na 1,2 milijona, s čemer so omogočili generalu Van Thiu še večjo premoč pred svojim nasprotnikom Dzujem. S tem so zavrgli 38 pritožb, ki so zahtevale razveljavitev volitev.
MURSKA SOBOTA. — V nedeljo je bil končan obisk madžarske delegacije mest Kttszeg In Szombathely v Murski Soboti. Obisk delegacije je sodil v razvoj prijateljskega sodelovanja, ki med temi mesti traja !• leto dni. Ob tej priložnosti so se dogovorili, da bodo to sodelovanje na raznih področjih le poglobili In da ga bodo razširili tudi na gospodarsko sodelovanje. Mesto Szombathely pa se je tudi z mestom Mariborom dogovorilo za gospodarsko sodelovanje.
6. oktober 1967
si ia a •a Mi* 2 u
v-e^nvt\jus
PRAKSA REFORME RADIA IN TELEVIZIJE:
Boljša opredeljenost in več pestrosti oddaj
Zakon o nalogah in ustroju družbe z omejenim jamstvom »Avstrijski radio", ki ga je parlament sklenil 8. julija 1966, je le-ta pričela izvajati z zadnjo nedeljo. Precej pomešane in med seboj se križajoče oddaje treh radijskih in dveh televizijskih programov je s 1. oktobrom 1967 zamenjala nova opredelitev programov in razporeditev oddaj, pri katerih ima vsak program svojo določeno nalogo. Sedanji program »Avstrija 1” je program na kulturno visoki ravni, »Regionalni program" je v bistvu program deželnih studiov in zaradi tega deželno in krajevno aktualen program, program »Avstrija 3" pa je izrazit zabavni program na UKW-frekvencah.
Spremembe do katerih je s tem prišlo, so praktično naslednje: Avstrija 1 slišimo na valovih prejšnjega 2. programa, regionalni program na valovih prejšnjega prvega programa, Avstrija 3 pa na UKW-frekvencah prejšnjega tretjega programa. Kakor pa je bilo povedano na tiskovni konferenci minuli petek, je bilo s to opredelitvijo in s časovnimi spremembami oddaj preprečeno, da bi se radijski in televizijski programi križali. Čeprav je
bila večina dosedanjih oddaj pridržana tudi v novih programih, jih je bilo precej prenešenih tako na drugi čas, kot na drugi program. Nekaj nekdanjih oddaj je bilo opuščenih oziroma zamenjanih z novimi oddajami.
Spremembe, do katerih je prišlo, so najbolj razvidne iz objavljenih novih programov in z vsakodnevnih napovedi programov v Avstrija 1 ob 18.30, v regionalnem programu pa 19.57.
Akademski pevski zbor »Tone Tomšič«
je v Gorici odlično zmagal
Na šestem mednarodnem tekmovanju pevskih zborov »C. A. Seg-hizzi” v Gorici koncem septembra je sodeloval tudi med našim ljudstvom znani Akademski pevski zbor »Tone Tomšič" iz Ljubljane. Nastopil je v folklorni kategoriji, kjer je daleč pred ostalimi sedmimi sodelujočimi zbori iz Prage, Zagreba, Trsta, Feltre, »Volkschorom" iz Št. Vida ob Glini in Verone in Vidma zasedel prvo me st o.
Od osem nastopajočih moških zborov je v isti kategoriji zasedel prvo mesto zbor »Lino Mariani" iz Pulja, medtem ko je dvojni kvintet »Millstatter See" zasedel tretje mesto, tržaški zbor »Vasilij Mirk" iz Kontovel pa četrto mesto. Od ostalih slovenskih zborov v tej kategoriji je zbor »Jacobus Gallus” iz Trsta pri mešanih zborih zasedel četrto mesto, moški zbor »Mirko Filej" pa med moškimi zbori sedmo mesto.
Primorski dnevnik je s tem v zvezi zapisal: »Uspeh slovenskih zborov je bil na letošnjem tekmovanju nadvse časten. Če naj kot zbor, ki deluje v posebno ugodnih pogojih in z možnostjo široke izbire glasovnega materiala, izvzamemo zbor »Tone Tomšič", katerega kvaliteta sega v n a j v i š j i zborovski razred in ki je danes gotovo najbolj reprezentativen slovenski mešani zbor, smo lahko tudi z uspehi naših zamejskih zborov povsem zadovoljni..."
Akademski pevski zbor »Tone Tomšič" bo nastopil v nedeljo 22. oktobra v veliki dvorani celovškega Doma glasbe.
Celovške galerije letos jeseni
Z jesenjo so spet oživele razstave po celovških galerijah. S prvo razstavo je začela Koroška deželna galerija začetkom septembra s slikami, risbami in slikanicami znanega pisca zgodbic za otroke Wilhekna B u -s c h a . Razstava je bila zaključena 24. septembra. Dva dni prej pa je bila v presbiteriju evangelške cerkve Celovec-vzhod odprta razstava akvarelov župnika Reischerja. Ta razstava je odprta do 15. oktobra.
Tri dni navrh je bila v bivši galeriji Wulfengasse, ki je sedaj grafična delavnica, odprta tridnevna razstava grafike, ki so jo pripravili Erhard S t o b e, Ewald K o 11 a n d in Franz Moro-Petschounig. V Galeriji 61 je bila 27. septembra odprta razstava pod nastlovom »Umetnost iz industrijske pokrajine«, ki je obsegala železne plastike Štajerca Gerharda Moswitzerja.
Minulo sredo se je celovško Društvo za umetnost na Koroškem v Domu umetnikov predstavilo s svojo letno razstavo, ki je povezana s kolektivno razstavo Hilde F r o d 1. Ta razstava bo odprta do 22. oktobra vsak dan od 9. do 11. ure in od 15. do 18. ure.
Galerija Hlldebrand bo letos prinesla le še dve razstavi. Od 20. oktobra do 15. novembra bo tam razstava risb in gvašev Švicarja Heinza Miillerja, 18. novembra pa bo sledila razstava koroškega kiparja Bruna G i r a n c o 11 i j a , ki živi na Dunaju. Potem bo galerija do septembra prihodnjega deta zaprta.
Medtem pa bo Celovec obogačen za novo galerijo. 20. oktobra bo na Benediktinskem trgu odprta galerija Huberta Slame z razstavo del koroških slikarjev K. Bauerja, A. Mah-ringerja in M. Floriana.
Z novim zakonom in z njegovim izvajanjem so dobili deželni študiji
—	ki ne nosijo več imena glavnega mesta, marveč zveznih dežel — svoje določene naloge. Te naloge se nanašajo, kakor je dejal intendant »Studia Koroška", prof. Peter G o r i t s c h n i g , na oblikovanje in proizvodnjo regionalnih programov v izmenjavi z drugimi deželnimi študiji. Vsak studio pa ima pri tem še nalogo, da skrbi za proizvodnjo oddaj za zvezno deželo, ki ji je namenjen, koroški studio pa ima kot posebni nalogi še oblikovanje slovenskih oddaj in sodelovanje z RTV Ljubljana in Radio Trst.
Vse te naloge zajemajo vsa področja živi jena, ki jih radiu in televiziji prepušča zakon. To pa so:
—	širjenje izobrazbe med ljudstvom in mladino,
—	posredovanje in pospeševanje znanosti in umetnosti,
—	uprizarjanje brezhibne zabave,
—	posredovanje objektivnih informacij v obliki poročil, reportaž, komentarjev, stališč in kritike,
—	objektivno poročanje o delu zakonodajnih organov in
—	pospeševanje zanimanja za šport.
V tem pogledu so bile z novimi programi postavljene osnove, da bosta radio in televizija zadostila duhu in črki zakona. Težje bo tu doseči drugo določilo zakona, ki pravi, da imajo vsi poslušalci radia in
Podružnica
Ljudske visoke šole Celovec
v „Volksheim Waidmannsdorf‘
Druifvo, ki ima na skrbi Ljudski dam Oloče — kakor se Waidmannsdorf slovensko imenuje, se je sporazumelo z Ljudsko visoko iolo pri koroiki delavski zbornici, da je v lem domu ustanovila svojo podružnico. S tem je dobilo prebivalstvo tega celovškega dela mesta, katerega Število znata že 12.000, svoj kulturni center. Slavnostna otvoritev podružnice Ljudske visoke Sole Celovec je bila 29. septembra. Prve prireditve pa so se pričele ta teden.
Prireditve podružnice Ljudske visoke Sole Celovec na Otočah so razdeljene na tečaje za strokovno in praktično izobrazbo, na predavanja in na diskusijske večere. Od tečajev so se že začeli tečaji italijanščine. Šivalna tečaja in tečaj serviranja. Prihodnji teden se bo začel tečaj o opremi stanovanja, nato pa tečaj nemSčine, govorni tečaj, stenografska tečaja in tečaj angleščine.
Predavanja bodo vsebovala svetovno literaturo, vzgojne probleme danaSnjega časa in ciklus predavanj pod naslovom „KoroSka v sliki in besedi” Poleg teh sta predvideni Se predavanji o opremi stanovanja in predavanje pod naslovom »Skozi Panamski kanal v Novo Zelandijo”. Diskusijski večeri s temami mladina in Šport, lahka atletika, plavanje, nogomet in enakopravnost žene terminsko Se niso določeni.
20 let Biotehnične fakultete v Ljubljani
Biotehnična fakulteta v Ljubljani praznuje v teh dneh 20 let svojega obstoja. Ustanovljena kot agronomska fakulteta je pričela 6. oktobra 1947 s predavanji. Pozneje je bila razširjena na študij veterine, pred leti pa je dobila v okviru ljubljanske univerze naziv Biotehnična fakulteta. V prvih 20 letih je na njej končalo študij 600 agronomov.
Proslave dvajsetletnice obstoja Biotehnične fakultete v Ljubljani so se začele v sredo s simpozijem o družbeni vlogi kmetijstva v Sloveniji. Simpozij bo obsegal štiri uvodne referate. Prof. Bogdan Vovk je govoril o kmetijskem prostoru Slovenije in o možnostih za nadaljni razvoj kmetijstva. Za njim bo govoril prof. D. Ogrin o kmetijskem prostoru in urbanizaciji Slovenije, prof. Rudolf Turk o družbeni vlogi in produktivnosti kmetijstva, prof. France A dami č pa o študiju agronomskih ved, o kadrih in o strokovnih službah. Na te referate se je prijavilo 22 koreferentov.
Danes ob desetih pa je v dvorani Šentjakobskega gledališča v Ljubljani svečana seja fakultetnega sveta. Po otvoritvi in pozdravu gostov s strani dekana prof. E. M a y e r j a bo predsednik fakultetnega sveta, prof. Ivan J e 1 a č i n govoril o vilogi Biotehnične fakultete v razvoju znanosti in produktivnosti kmetijstva Slovenije. Simpozija in slavnostne seje se udeležuje tudi delegacija izvršnega odbora Slovenske kmečke zveze v Celovcu.
gledalci televizije pravico do kvalitativnega sprejemanja oddaj. Za dosego tega cilja pa bo treba pri koroškem studiu in pri drugih še vrsto tehničnih zbaljšav in novih naprav. Med njimi je gradnja velikega oddajnika na Dobraču ena najvažnejših, ki pa ne bo zgotovljen pred letom 1970, verjetno pa šele 1971.
Vsak poslušalec radia bo s časoma prišel na vrsto programskih novosti. Zato in zaradi pomanjkanja prostora tukaj ne bomo navajali vseh posebnosti, ki so jih našteli odgovorni oblikovalci oddaj glasbe, literarnih oddaj, oddaj za ljudstvo in domovino, folklorističnih oddaj, slovenskih oddaj ter oddaj aktualne službe in zabavnih oddaj koroškega studia. Omeniti pa je med nami treba
— da je medlem obseg slovenskih oddaj narasel od mesečnih 22 na 24 do 25 ur in da doživlja ta
program izpopolnitve zlasti na kulturnem in umetniškem, literarnem in folklornem področju;
—	da je vsak drugi četrtek med pol deseto in deseto uro pod naslovom »Dežela ob Dravi" oddaja, ki jo producirata skupina Ljudstvo in domovina in skupina za slovenske oddaje koroškega studia;
—	da je enkrat mesečno, in sicer v sredah ob 22.20 uri na sporedu oddaja »Obračalnica jugovzhod", ki je namenjena poglabljanju kulturnega sodelovanja v območju Alp in Jadrana in
—	da hoče koroški studia poglobiti kulturno izmenjavo z RTV Ljubljana in z Radio Trst. Kot prvi v tem sklopu je 23. oktobra ob osmih zvečer v Celovcu na sporedu koncert orkestra RTV Ljubljana, zatem pa koncert celovških madrigalistov in celovškega igralnega krožka v Ljubljani.
V pričakovanju novih slovenskih kompozicij
Danes teden je bila v Ljubljani končana akcija Društva slovenskih skladateljev za nove slovenske skladbe. Na sprejemu, ki ga je priredil predsednik društva dr. Danilo Š v a -r a, iso skladatelji, ki so se v določenem roku priglasili, podpisali pogodbe za nova komorna in solistična dela ter jazzovske skladbe.- Rok za oddajo partitur je določen z 31. marcem prihodnjega leta, skladatelji pa so prejeli po 1500 novih dinarjev ob podpisu pogodbe.
Pogodbe za nove slovenske kompozicije je podpisalo 23 skladateljev. Podpisali so jih skladatelji Božič. Bravničar, Ciglič, Jež, Juvanec, Krek, A. Lajovic, Lebič, Lipovšek. Lovec, Magdič, Petrič, Ramovš, Srebotnjak, Štibilj, Šivic, Štuhec, Švara.
Vremšak, Janez Gregorc, Lesjak, Robežnik in Ati Soss. Sprejema sta se udeležila 'tudi predsednik 'kuilturno-prosvetnega zbora skupščine SRS Miloš Poljanšek in pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in 'kulturo Radko Polič.
Podobno akcijo je društvo slovenskih skladateljev izvedlo že lani. Z njo je imelo veliko uspeh, saj je slovenska glasbena literatura dobila z njo vrsto novih partitur, ki so deloma že posnete, večina izmed njih pa je bila tudi javno izvajana. Od skladateljev, ki so podpisali prvo pogodbo, obljube ni mogel izpolniti le Marjan Kozina, ker je umrl lani junija. Na sedanjem sprejemu so navzoči počastili njegov spomin.
SLOVENSKE LJUDSKE PESMI NA PLOŠČI
Glasbeno-narodopisni inštitut v Ljubljani je v sodelovanju z zagrebškim podjetjem za izdelavo gramofonskih plošč »Jugoton" pred kratkim izdal longplay ploščo z dokumentarnimi posnetki slovenskih ljudskih pesmi. Sodelavci inštituta so jih posneli v letih 1955 do 1966 v Beli krajini, po Reziji, na Dolenjskem, v Prekmurju, na Primorskem, na Gorenjskem in na ptujskem polju. Plošči je dodan obširen spremni tekst, ki nadrobno razčlenjuje posamezne pesmi ter njihovo glasbeno in metrično sestavo. Tekst je napisal dr. Valens Vodušek, ki je pesmi tudi izbral. Dodana sta prevoda v nemščino in angleščino. Iz bogatega arhiva inštituta je izbranih 22 pesmi, ki naj nudijo vpogled v načine ljudskega petja, posebno večglasnega in v razvoj slovenske ljudske pesmi v tonalnem pogledu.
Bogastvo in raznolikost slovenske pesmi, njene globoke korenine, ki segajo daleč v preteklost, so nam zdaj menda prvič prišle v taki
obliki do izraza. Melodika in ritmika naše pesmi sta daleč bogatejši od tega, kar smo doslej poznali. Odkrile so se nam njene specivič-ne vrednote, izvirnost in svojskost. Kakšna ar-haika preveva recimo belokranjske pesmi, polne neke stroge obrednosti in elementarne želje po rodovitnosti polj, vinogradov, živine in ljudi. Posebno odkritje so pesmi iz Rezije (iz Učije), kjer se je še ohranil eden izmed najstarejših slovenskih dialektov. Ta deželica je zaradi svoje odmaknjenosti ohranila staro kulturo, ki ji le redko najdemo primere v Evropi. Njihove večglasne pesmi z burdonom v spodnjem glasu ali njihove epske pesmi s svojim primitivnim načinom petja (verzi si sledijo v brezkončnem ponavljanju ene same kratke melodije) pomenijo redkost v Evropi in celo na Balkanu, ki je sicer ravno tako bogato torišče za raziskovanje ljudskih pesmi. Svoj poseben značaj imajo tudi prekmurske pesmi. Značilnost slovenskega ljudskega petja je fantovsko triglasno petje:
en pevec poje vodilni glas, eden zgornji glas, vsi drugi pa basirajo. Ta način ima več različic, od katerih je najstarejši ohranjen na Koroškem (na »tretko"). Vse te različne vrste in oblike petja so v izboru zastopane.
Izbor pesmi sega tako na vsa mogoča področja in prikazuje izredno zanimiv izrez iz bogastva slovenske ljudske pesmi. Pri odkrivanju vsega tega gradiva, njegovemu ohranjevanju in znanstveni obdelavi ima največ zaslug Glasbeno-narodopisni inštitut.
Plošča je s svojo pristno ljudsko neposrednostjo in iskrenostjo ter ne nazadnje tudi zaradi izvrstne tehnične obdelave (človek skoraj težko verjame, da so vsi posnetki s terena) po pravici zbudila že veliko zanimanje muzikologov na nedavnem kongresu mednarodnega muzikološkega društva. Zanimiva pa ne bo le za strokovnjaka marveč za vsakogar, ki mu je pri srcu prava slovenska ljudska pesem. Zaradi vsega omenjenega, predvsem pa tudi zaradi natančne znanstvene obdelave bo plošča Slovenske ljudske pesmi lahko zelo uspešno tudi na zunaj reprezentirala našo kulturo. Želeti je le, da ne bi ostalo samo pri tej plošči, marveč da bi bilo podobnih plošč izdanih več, tudi takih, ki so doma pri nas na Koroškem.
Francu Prusniku
za osemdesetletnico
Eden naših narodnih, prosvetnih in gospodarskih buditeljev je spet dosegel osemdeset let starosti. Tokrat je bil to Franc Prusnik, pd. Velflnov oče v Lobniku. Svoj osmi križ je sprejel, kan.or da ga ne čuti, sproščen, veder in bister, kakor ga poznamo in kakor so ga poznali njegovi prijatelji iz mladih let. Prevzel ga je minuli ponedeljek, proslavil pa ga je v nedeljo v krogu svoje žene, svojih otrok, vnukov in pravnukov. Ob tej priložnosti so mu biile iz vrst njegovih dragih poklonjene te-le preproste, a za to bolj prisrčne kitice:
Preživel si osemdeset polnih, rodovitnih let,
29.200 sončnih dni in ravno toliko temnih noči,
sedemstotisoč in osemsto ur v -ljubezni lepih spominov, bolečin
in temnih zločinov.
Rodil si se v -grapi solčavski pod Olševo in Raduho; teh gorskih planin sin
zakoreninil si v kapelskih se grapah, lepo si cvetel, ljubezen je plamen objel.
Bil si v stiski vesel, si godel in pel, tarnal
in za družino garal.
Pomagal sosedom, predaval, učil, dajal nasvete, ga kak glažek izpil,
čebele vsajal, tobak si kadil, remce napravljal, iz -njih pa strd cedil.
Postavljal čebelnjake, poslušal čebelji šum, premišljal, pospravljal, častne goste predstavljal.
Po gozdu zelenem, tihi livadi si tudi -lovil srnjadi,
nastavljal za -madre trlice,
za ptičke pa li-mance.
Pregnali so te z domačije, ki bila je tebi najdražja, odtrgali cvetu so korenine, da zabrisali bi spomine.
Po svetu -tujem slovensko pesem si pel,
* tvoj up na dom je vedno živel.
A dočakal si lepe še dni, tak gorski sin pač utrujen nikoli ni.
Drevo, ki si ga vsadil, je raslo in cvetelo, v gorskem soncu dozorelo.
Za leto osemdeseto želimo ti zdravja, da bil bi vesel in med nami še pel.
Zatorej živi naj tvoj duh še mnogo let, da -tako zbrani bi ostali in veliko starost s teboj dočakali.
Te vrstice je staremu očetu svoje žene poklonil Tonči Ha-derlap. V njih je zapopadeno življenje, trpljenje in delo starega Volflnovega očeta. Ob njih so naše nadaljne besede odveč. Reči moramo le še: hvala lepa Velflnov oče, najiskrenejša hvala za tvoje narodno delo in za tvoj trud. Uživaj njegove sadove v zdravju in sreči še -mnoga, mnoga leta!
Izdajatelj, založnik In lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava; 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasomotergasso 10, tel. 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 2021 Klagenfurt - Celovec, Postfach 124.
Ceiovčani gredo v nedeljo na volišče
Po preteku petih let bodo prihodnjo nedeljo v Celovcu volitve občinskega sveta. Pri teh volitvah bo 50.019 volilnih upravičencev volilo kandidate, ki so jih postavile SPO, dVP, FPO, KPO in Olahova stranka FDP, ki pri celovških volitvah prvič nastopa. Kakor pri drugih volitvah, veljajo tudi pri teh volitvah uradne glasovnice.
Pri zadnjih volitvah 7. oktobra 1962 je bilo 47.470 volilnih upravičencev, od katerih se je volilne pravice poslužilo le 82,4 odstotka, od oddanih veljavnih glasov je na SPO odpadlo 17.177 (17 mandatov), na OVP 13.456 (13), na FPO 5528 (5) in KPO 1804 (1).
VABILO
Na povabilo Slovenske prosvetne zveze v Celovcu bo imel v nedeljo 22. oktobra 1967 ob pol treh popoldne Akademski pevski zbor „Tone Tomšič" iz Ljubljane
KONCERT
v veliki dvorani celovškega Doma glasbe.
Vstopnice so v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, Wu!fengasse.
Vsi prijatelji slovenske pesmi prisrčno vabljeni
Pri vseh povojnih volitvah v Celovcu so bili socialisti najmočnejša stranka. S tem niso le vedno dosegli mesto župana, marveč je v največji meri njihova zasluga, da se je Celovec -razvil v lepo urejeno mesto, da zgledno skrbi za gradnjo stanovanj in za nastanek novih delovnih mest, ki krepijo celovška obrtna podjetja in gospodarsko moč občine.
Doslej je bila pri vseh občinskih volitvah v Celovcu navada, da so stranke postavljale na prvo mesto kandidate, ki so bili izkušeni v upravljanju občine mesta ter v vprašanjih komunalne politike. Pri teh volitvah stojijo stvari drugače, kar tiče desničarski stranki DVP in FPD. Ker DVP za sedanjim podžupanom Novakom, ki s temi volitvami odstopa, nima izkušenega komunalnega politika in ker ji morebiti sedanji deželni svetnik Flu-oher stoji preveč -levo, si je za nosilca liste izposodila namestnika deželnega glavarja dr. Weissman-na, ki sicer sodi med pristaše »železnega generalnega sekretarja
KOROŠKI TURIZEM:
OVP VVithalma, a je v občinski upravi in komunalni politiki še večji novinec kot v deželni politiki.
Njenega zgleda se je držala tudi FPD, ki je že pri zadnjih volitvah zaradi nesposobnosti zgubila svojega mestnega svetnika. Mimo svojih petih zastopnikov v občinskem svetu si je v dunajskem parlamentu izposodila poslanca dr. Scrinzi-ja, ki pa bo prav gotovo celovškim volivcem manj koristil, kakor ostali kandidati, ker se svojemu poslanskemu mestu ne bo odpovedal.
Z izkušenimi komunalnimi politiki se pri teh volitvah predstavlja le SPO. Nosilec liste je sedanji župan Hans A u s s e r w i n k I e r , ki na-čeljuje občinskemu svetu in mestnemu senatu že 10 let in ki je bil že prej mestni svetnik. Na drugem mestu kandidira SPO sedanjega mestnega svetnika dr. Rom au-c h a, -ki je izkušen finančni strokovnjak. Za njima pa je na-listi dolga vrsta 'kandidatov, ki so v občinskem svetu sodelovali že več 'let.
Slovenski volivci v Celovcu bomo tudi pri teh volitvah podpirali kandidate SPO, ker želimo, da bi se Celovec razvijal, kot se je doslej, in ker nočemo, da bi prišlo v mestni upravi do zdrah in do nestrpnosti katere žrtev bi bili mi. Zato bomo volili SPO — listo 1.
B I L C O V S
Sredi septembra nas je vse izne-nadi-la žalostna vest, da je na svojem domu v Branči vasi nenadoma preminul upokojenec Primož S i -tar. Še malo prej se je udeležil izleta tukajšnjih upokojencev na Zgornjo Avstrijsko, ko pa se je vrnil, sta ga zgrabili stari bolezni naduha in srčna hiba, katerima je tokrat podlegel. Obe bolezni je dobil ipri delu, ki se ga je moral lotiti, komaj da je zapustil šolsko klop. Pozneje je služil kot kmetijski delavec, nato pa je postal drvar. Vsi smo ga radi imeli, ker je bil priden in varčen. Kot tak je ustanovil družino in si postavil svoj domek v Bra-nči vasi.
Na njegovi zadnji poti na bilčov-ško pokopališče ga je spremljala velika množica sovaščanov in občanov, ob odprtem grobu pa se je od njega poslovil domači pevski zbor in se mu s tem zahvalil za njegovo jekleno narodno zvestobo in za sodelovanje v naših narodnih prizadevanjih. Mi pa ga bomo še dolgo pogrešali in ohranili v trajnem spominu. Njegovim svojcem tem potom še enkrat izrekamo naše iskreno sožalje.
TO IN ONO
OD ŠMOHORA DO LABOTA
ŠMOHOR. — Mestna občina je na trgu pred magistratom zgradila ispomenik žrtvam vseh vojn. Spomenik bodo odkrili v nedeljo ob 10. uri dopoldne. Slavnostni govor bo imel župan -iti predsednik deželnega zbora Tillian. -Pred odkritjem pa bosta katoliška in protestantska maša.
BELJAK. — Boljaška hranilnica je v soboto praznovala stoletnico svojega obstoja. Ustanovljena je bila 1. oktobra 1867. Ta denarni zavod, -katerega letni promet se giblje med 8 in 10 milijardami šilingov, je za svoj jubilej razdelila prostovoljnih prispevkov v višini 1,2 -milijona šilingov.
BELJAK. •— Dober zgled za gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo je v soboto dala 'beljaška veleblagovnica Warmuth, ko je orprla svoj jugoslovanski teden. V tem tednu so njene špeciali-tete jugoslovanski eksk-lusivni izdelki zlasti s področja domačč obrti.
PODROŽCICA. — Pri delu s bagerjem so v ponedeljek blizu elektrarne naleteli na 250 kg težko letalsko bombo iz druge svetovne vojne.
ŠKOFIČE. — V torek zjutraj so -na neki njivi v bližini Gorič naleteli na -mrtvega 68 letnega upokojenca Jožefa Segerja. Mrtvec je bil le na pol oblečen. Kakor so ugotovili, se je v -ponedeljek zvečer vračal domov v alkoholiziranem stanju. Med potjo je odvrgel del svojih oblačil. Blizu svojega doma je prišel s poti in se zvalil kakšnih 30 metrov po bregu navzdol, kjer je obležal. Smrt je verjetno povzročila njegova srčna hiba, na kateri je trpel.
CELOVEC. — Minim-undus — malo mesto ob Vrbskem jezeru — je zabeležilo v letošnjem -poletju rekordno število obiskov. Našteli so nad 200.000 obiskovalcev, katerih vstopnina služi organizaciji »Rešimo otroka«. V nedeljo je malo mesto zaprlo svoja vrata in jih bo odprlo šele prihodnjo pomlad.
ŠT. RUPERT. — V Št. Rupertu pri Velikovcu je župnik in konsi-storial-ni svetnik dr. Franc Zeichen praznoval svojo 75 -letnico. Župnik Zeichen je doma iz Lipe nad Vrbo in je do leta 1931 služboval kot kaplan v Pliberku, pozneje pa na Suhi pri Žvabeku. Od leta 1938 naprej je župnik v Št. Rupertu.
GLOBASNICA. — Na zadnji seji je občinski svet oddal dela za ureditev i-n asfaltiranje treh kilometrov občinskih cest. Istočasno je odobril nakup župnijskega zemljišča, ki ga občina rabi za gradnjo nekaterih občinskih objektov. Na seji se je zahvalil tudi gradbeni skupnosti, ki je zgradila cesto med Globasnico in romarsko cerkvijo -Pri Rozaliji.	i
BISTRICA NAD PLIBERKOM.
Pri malih Benetkah v grabštanjski občini je prišlo v nedeljo do prometne nezgode, ki je nastala, ko sta trčila kombi, ki ga je vozil Ši-mcn Wosehank, i-n avtomobil, ki ga je vozila 23 letna Petra Hasel-stei-ner iz Velikovca. Smrtna žrtev te nezgode je bila Adelinde Jan-nach iz Wolfsberga.
Plemenski sejem v Lienzu
Rejska zveza plncgavskega goveda za Koro-!ko in Vzhodno Tirolsko priredi v torek 10. oktobra v Lionzu na Vzhodnem Tirolskem plemenski sejem. Ponudba 100 bikov in 110 krav In telic. Pričetek ob 9.30 uri.
Tudi v avgustu manj nočitev
Mesec avgust je potrdil napoved, da bomo letos s turizmom v deželi slabše odrezali, kakor smo odrezali lani. Kakor v juniju in juliju so tudi v avgustu koroška turistična podjetja vključno campingov, mladinskih domov in množičnih ležišč naštela manj turističnih nočitev kot v minulem letu. V avgustu so v deželi našteli 4,347.300 turističnih nočitev ali za 55.371 manj kot lani avgusta. Pri tem je treba posebej ugotoviti, da je število nočitev inozemskih gostov nazadovalo za okroglo 70.000.
K temu nazadovanju števila nočitev v avgustu pa je treba prišteti še nazadovanja v juliju in juniju. Julija je število nočitev nazadovalo za 591.419 (14 %) na 3,575.994 nočitev, junija pa je nazadovalo za 157.910 (10 °/o) na okroglo 1,610.000 nočitev. S tem pa pridemo do tega, da so glavni meseci koroške turistične sezone dali letos okroglo 9,543.000 nočitev, to pa je okroglo 805.000 manj, kakor v istih treh mesecih minulega leta. Padec nočitev znaša torej 8 odstotkov, kar je toliko .kolikor je v povprečju zadnjih let znašal porast nočitev.
Ce pri tem še upoštevamo, da je v zadnjih letih vsako leto število turističnih postelj močneje naraščalo od števila nočitev in da je njihov porast med 31. avgustom 1966 In 31. avgustom 1967 znašal gotovo spet 8 odstotkov, potem postaja očitno, da prihajajo turistična podjetja letos v zelo mučen položaj, kajti ena nova postelj je pri njih povezana z investicijo okoli 100.G00 šilingov.
»GLOSAR]EVI ZAPISKI«•
Kritika dovoljena
Ne živimo samo v kritičnem času, temveč tudi v času kritike. Kjer je dialog, tam je tudi kritika. To se odraza v tem, da vsakdo vsakomur gleda na prste. Svet se občutljivo krči in človek se z brzino standarta približuje človeku. Zato pa si ljudje ne gledajo samo po prstih, temveč tudi v obraz. Tabu-ji počasi padajo s konjev, čeprav bi jih nekateri “se vedno radi obdržali v sedlu. Zmanjkuje jih — in to celo na cerkvenem področju.
Dunajski kardinal dr. Franz Konig je pred kratkim javno potrdil, da smemo kritizirati tudi cerkev. Poudaril je, da mora biti cerkev odkrita nasproti tisku; to more samo koristiti njenim odločitvam. Kritiko zmotljivih in nejasnih ali dvomljivih zadev v cerkvi je omenil kot dobro stvar. »Res je, da more objektivna kritika boleti, posebno kadar gre v podrobnosti. Toda na dolgi rok gledano bo cerkev le pridobila simpatije, če bo kritiko dovolila«, pravi kardinal dobesedno.
Jasno je (v času specializacije), da so laiki v cerkvi na številnih področjih bolj podkovani in pristojnejši kot kleriki. Na to dejstvo, katerega prisotnost v današnjem modernem svetu je kardinal prostodušno potrdil, bi se morali ozirati pri cerkvenih odločitvah. Večja odkritost cerkve nasproti tisku, nasproti izmenjavi mnenj znotraj cerkve bo nujno naletela na zadovoljiv odmev. Dovoliti kritiko pomeni sprejeti pravila demokratične igre. Kritiko gojiti pomeni kontrolo samega sebe, svoje verodostojnosti, pomeni kontrolo, če smo še zasidrani v resnici.
KOLEDAR
Petek, 6. oktober: Brunon Sobota, 7. oktober: Kralj R. V. Nedelja, 6. oktober: Brigita Ponedeljek, 9. oktober: Janez
Torek, 10. oktober: Frančišek Sreda, 11. oktober: Mati M. D. Četrtek, 12. oktober: Maksimilijan
Kako dozoreva to spoznanje med koroškimi cerkvenimi krogi? Glede na to, da vrši celovški škofijski ordinariat in z njim velik del poslušne duhovščine dokaj žalostno vlogo v najnovejši zgodovini koroškega ljudstva, moramo ugotoviti, da se je doslej v pretežni meri oddaljeval od demokratičnega razvoja, kot ga je začrtal kardinal. Do tega cilja, ki žal ni sama po sebi umevna zahteva in želja cerkvenih krogov, bo torej še dosti let hoda. Da mu tudi slovenski cerkveni krogi niso preveč na sledi, je v naši suženjski ubogljivosti povsem razumljivo.
Kako bi se sicer moglo dogajati, kar se je dogajalo. V Slovenskem vestniku si je pred letom nekdo dovolil kritično pripombo k akciji »Boj proti raku« Katoliške mladine. Uspeh je bila občutljiva užaljenost, blatenje in zmerjanje, ki je končalo pri tiskani ugotovitvi, da je pisec »mrzeč sovražnik cerkve«. Sploh je bil doslej še vsakdo, kdor je cerkveno ali versko reč kritiziral, navaden hudoben napadalec in vse prej kot kristjan. Ali: ko je SV ob lanski akademiji slovenske gimnazije zapisal kritično pripombo k izboru med drugim tudi verskih pesmi, joj kakšno mahanje okrog sebe je to sprožilo pri prizadetem pevovodju.
Da se je morda zmotil pisec — laik v SV, človek še razume; da so se nato zmotili kar po vrsti še »strokovnjaki«■ v »katoliškem«- ali cerkvenem tisku, ne bi bilo nujno treba; kajti izrek, da odmeva iz gozda, kot človek zavpije vanj, je v teh rečeh pač na napačnem mestu. Vsekakor stvar s kritiko pri nas še ni čisto zrela.
Morda je bila simbolična, prav gotovo pa značilna kretnja, da je avstrijski cerkveni dostojanstvenik spregovoril o svobodi kritike v cerkvi daleč stran od domovine: poleti 1967 na teološkem kongresu — v Kanadi.
-nsch
OL&mj^ni pjfrLfuAi
»Malo ugrinziti, tnalo dahniti, malo ustnice zmočiti", je napisal baročni pesnik Paul Fleming o poljubu. Že od nekdaj ta nežnost razvnema duhove pesnikov. Zdravnikom pa je sumljiva: po njihovem mnenju ije ta uteha zaljubljencev vir bolezni.
Ameriški zdravnik dr. Kenneth Rose meni, da poljubljanje povzroči »bolezen, zaradi katere so predvsem mladi ljudje določen čas nesposobni za delo”: infekcijska mononu-kleoza, ki jo imenujejo tudi »Kissing disease" (poljubovolna bolezen), pač po načinu okužbe.
Rose je na nekem zdravniškem posvetovanju v VVashingtonu poudaril, da so zdravniki doslej napačno menili, da je skrivnostna bolezen nenevarna. Nurnberški internist profesor Friedrich Meythaler je označil ljubezensko bolezen teenagenjev za »kugo civilizacije". Bolezen, katere žrtve mučijo otekle vratne bezgavke, vročina, mrzlica in glavobol, se vedno bolj širi.
Švedski podatki trdijo, da se ije v zadnjih dveh desetletjih število obolelih za »polju-bovolno boleznijo" povečalo kar za štirikrat. V združenih državah Amerike se je število tovrstnih bolnikov od leta 1960 podvojilo. Ameriški zdravnik Alfred S. Evans je na strokovnem sestavu v Wasbingtonu povedal, da vsako leto obleži kakih 10.000 ameriških študentov — približno mesec dni po usodnem poljubu.
Kljub naglemu širjenju bolezni, ki prehaja v epidemijo, so zdravniki »v enakem položaju kot pred pol stoletja", piše ameriški strokovni časopis »Medical World News". Še vedno niso odkrili povzročitelja bolezni in uspešnega postopka za zdravljenje.
Že od začetka tega stoletja so v strokovnih knjigah opisani simptomi te bolezni, o načinu razširjanja pa ni ničesar napisanega. Leta 1920 so na Hopkinsovi univerzi v Baltimoru (država Maryland) prvič odkrili skriv-
V naseljih bronaste dobe so našli poleg okostij drugih živali tudi okostja mačk. S čim so lahko koristile mačke našim davnim prednikom, če ne upoštevamo njihovega predenja okoli ognja? V starem Egiptu je -bila mačka sveta žival. Njej je bilo posvečeno celo neko mesto — 'Bubastis. Diodor Siciljski poroča, da je bila določena v tistem času v Egiptu za usmrtitev mačke najstrožja kazen. V srednjeveški Angliji !so morali tisti, k so mučili mačke, plačati velik znesek za kazen. V Franciji pa so obtoževali mačke čarovništva ter jih sežigali skupaj s čarovnicami. •
Naj bo kakorkoli čudno, vendar dejstva ostajajo to, kar so: mačko štejemo kot eno
nostne spremembe krvi bolnikov: v njihovem telesu nastajajo nenavadno velika bela krvna telesca.
Toda šele pred dvema desetletjema so prišli na sled načinu razširjanja bolezni. Dva dni pred božičnimi prazniki leta 1950 je neki kadet v vlaku spoznal študentko. Poljubljala sta se in potem oba istočasno zbolela za omenjeno boleznijo. Zdravnik Robert J. Hoagland v West-Pointu je sklepal, da sta se bolnika med poljubljanjem nalezla klic. Domnevo je še potrdil podatek, da je nekaj tednov po dopustu več kadetov zbolelo za isto boleznijo.
Tej teoriji v prid govori še dejstvo, da je poljubovalna bolezen najpogostejša pri ljudeh v starosti, v kateri so najbolj nagnjeni k erotiki: okrog dvajsetih let. Razen poljubo-vanja lahko omenjeno bolezen prenaša tudi steklenica coca-coie ali piva, ki kroži od ust do ust.
Po bolezni sodeč zdravniki sklepajo, da jo povzroča virus. Prav to pa ovira zdravljenje. »Zdravljenje z zdravili," pravi nurnberški zdravnik Meythaler, »doslej sploh ni vplivalo na mononukleozo".
Tudi v laboratorijih se je virus izkazal za zelo odpornega. Tako je na primer ameriški epidemiolog dr. James C. Niederman poskusil okužiti s to boleznijo 90 prostovoljcev. Bolezen je nameraval prenesti z izločki grla, krvjo in krvnim serumom bolnikov. Toda poskus ni uspel: pri 21 poskusnih osebah je bil rezultat dvomljiv, pri drugih pa ni bilo opaziti nobenih znakov bolezni.
Kot kaže, klicam ni ustrezalo ozračje brez erotike, v kakršnem je bil poskus opravljen. Zato se je raziskovalec poljubovalne bolezni Hoagland odločil, da bo podrobneje opisal poljub, ki prenaša bolezen. Na kongresu v VVashingtonu je dejal: »To je poljub z nekaj več kot otroško intenziteto in ne le poljubček na lička."
najbolj skrivnostnih bitij. Njena narava niti še ni do konca dognana.
Mačka je predvsem nedružabna žival. Je in-dividualistka in lastnica. V »svojo« hišo ne pusti nobenih repatih obiskovalcev. V »njenem« lovskem revirju je bolje, da je ne srečamo. Res je, da njena soseda sme stopiti v njen revir, vendar to ni^ drugo kot oboroženo premirje. Če opazi mačka prdkršek, kršilca takoj prisili k begu. Če se, srečata mački na nevtralnem ozemlju, sovražnici nekaj časa gledata druga drugo. Samca se, po pravilu, spoprkneta in mora premaganec zbežati z bojnega polja. Če je med samci v starosti prevelika razlika, zahteva starejši pokorščino. Slabo bo zvozil mla-
dič, ki se bo izognil natančnemu ovohavanju. Boj bo težak.
Mačka je strasten lovec. Pri lovu ji pomaga posebna sposobnost njenih oči. Ni povsem ugotovljeno, ali vidi v temi. Vendar ustroj njene zenice, ki se lahko spreminja od velikega kroga do komaj vidljive špranje, omogoča zaznavanje in sprejemanje najmanjše količine svetlobe. Mačka pa slabo loči barve.
Mačka je pravi ropar. Svojo žrtev ubije z ugrizom v tilnik.
Pripeti se, da mora mačka pobegniti z bojnega polja pred svojim sovražnikom — psom. Vendar je tudi v tem pogledu treba upoštevati, da le redkokateri pes vzdrži spopad z licem
v lice z mačko, čeprav jo vsi preganjajo. Ali pa je sovraštvo psov in mačk le nadležen nesporazum? Obe živali izražata svoje občutke z mahanjem repa. Vendar pomena pri psu dvignjen rep jezo ali grožnjo, spuščen mahajoč pa zadovoljstvo, medtem ko je pri mački vse to obratno. Kako bi ob takšnih pogojih razumela drug drugega?
Znano je, da se mačka privadi na hišo in se bo vrnila na svoj dom, če jo odnesete tudi 10,km daleč. Svetovni rekord v tem pogledu ima Vsekakor mačka ameriškega zdravnika Martina. Ta ni smatrala za pametno preselitev svojega gospodarja z Indiane v Pennsilvanijo. Nekega lepega dne je odšla in se pojavila na svojem starem domu. V enem mesecu je prehodila 1120 km.
Na kakršenkoli način bo padla, <na tleh bo vedno pristala na vseh štirih. To je posledica teoreme, dobro znane v mehaniki, o momentu količine gibanja: če mačka pada, stisne tace in rep k telesu vse do trenutka, ko zavzame telo položaj, da so tace spodaj. V tem trenutku jih iztegne, vrtenje preneha in mačka pristane na vseh štirih.
Njen živčni sistem je nenavadno občutljiv. Ne samo z brki, vsaka dlaka njene kože zaznava najmanjšo gibanje.
Nekateri psihologi skušajo pojasniti vzajemne odnose ljudi z mačkami; v ta namen so razdelili človeštvo na dva dela, na prijatelje psov in prijatelje mačk. Ti trdijo, da med prijatelji mačk ni aktivnih, delovnih ljudi. Vsekakor na enem primeru tega ne bi mogli trditi: kardinalu Richelieuju bi lahko vse očitali, samo odsotnost aktivnosti ne. Govori se namreč, da on ni mogel delati, če v njegovem kabinetu ni predla mlada mačka.
Še podatek statistikov o mačkah; letno ulovi ca. 600 miši in štiri ptice.
Gc ne vesf e...
1.	Pri katerem skladatelju ima tretja simfonija vzdevek »škotska«, četrta pa italijanska?
2.	Kateri dve morji veže morska ožina Bab-el-Mandeb?
3.	V kakšnih industrijskih obratih najdemo Bessemerjeve hruške?
4.	Katera slavna ruska balerina je nehala plesati šele ob svojem petdesetem rojstnem dnevu?
5.	Po čem so imeli ime mitraljezi BREN, ki so jh dobro poznali tudi partizani?
6.	Katera vrsta opic živi v gibraltarskih pečinah kot edina zastopnica opic v Evropi?
7.	Večji narodi pogosto uporabljajo za tuja mesta svoja imena in ne originalnih. Kaj je Aix-la-Chapelle pri Francozih, l'Aia pri Italijanih in Leghorn pri Angležih in Amerikancih?
8.	Kaj pomeni v japonskih zemljepisnih imenih »jama«?
9.	Katere od naslednjih pesmi ni napisal Anton Aškerc: Brodnik — Čaša nesmrtnosti — Ilirska tragedija — Ubežni kralj — Mejnik?
10.	Kdo je prvi hotel združiti vse evropske države v celoto?
... lahko pogledale
1. Pri Felixu Mendelssohnu-Bartholdyju (1809—1847). 2. Rdeče morje in Adeniki zaliv Indijskega oceana. 3. V jeklarnah. 4. Galina Uianova. 5. Ime je sestavljeno iz začetnih črk mesta BRno (CSSR), kjer so te mitraljeze začeli izdelovati, in ENfield (Velika Britanija), kjer so jih izpopolnili, ko so jih Angleži prevzeli v svojo oborožitev. 6. Opice vrste magot. 7. Nemški Aachen, nizozemski Haag in italijanski Livorno. 8. Gora. 9. Ubežni kralj je Levstikov. 10. Napoleon.
(	>y
Avtomati
pod zemljo
Leta 1968 bodo v Londonu izročili prometu novo linijo podzemne železnice. Novi objekt bo popolnoma avtomatiziran in za potnike izredno udoben.
Iz centralne postaje bodo upravljati z vsemi kompozicijami s pomočjo električnih impulzov, katerih ena vrsta bo skibela za hitrost, druga pa za pospeške in ustavljanje. Vsaka kompozicija bo za seboj prekinjala te signale, tako da se bo vlak, ki bi prišel za njo, ustavil in čakal, dokler kompozicija, ki bo spredaj, ne bo zapustila tistega odseka proge. Povprečna hitrost na tej podzemski železnici bo 80 km, medtem ko znaša na sedanjih odsekih samo 60 km na uro.
Novost bo tudi v tem, da bodo imeli novi vagoni večja okna in dvojne šipe, kar bo zmanjšalo hrup. Po mikrofonih bodo potnike obveščali o bližajočih se postajah in drugem.
V______________________________________
Mačka - zagonetna žival
..........O"'1'111.............................""..............................mn.......imminiiiiiiii:...................... ..................imuni...........................................................................................................
ROBERT MERLE	54
Povzpeli smo se po stopnicah in prišit v prostor s pečmi. Hkrati z nami je prišlo dvigalo šfev. 2, vrata so se avtomatično odprla in jetniki iz sonderkommanda so začeli trupla nalagati na vozičke. Vsak voziček je nato zapeljal naprej h komandi, ki je snemala prstane, nato h komandi brivcev, ki so strigli lase, in h komandi dentistov, ki so ruvali zlate zobe. Četrta komanda je metala trupla v peči.
Himmier si je ogledal vse faze postopka, ne da bi rekel besedico. Malo dalje je postal pri dentistih: delali so s čudovito spretnostjo.
Naposled sem odpeljal Himmlerja v secirnice in raziskovalne laboratorije krematorija I. Dobro sem vedel, da se Reichsfiihrer silno zanima za znanost, zato sem te prostore uredil s posebno skrbjo. Oprema secirnic in laboratorijev bi lahko delala čast vsakemu najmodernejšemu medicinskemu inštitutu. Reichsfiihrer si je z velikim zanimanjem ogledal vsako podrobnost, pozorno poslušal mojo razlago, a fu-di zdaj ni ničesar pripomnil, njegov obraz je ostal zaprt.
Ko smo stopili 'iz krematorija, je Himmier pohitel naprej in posvetilo se mi je, da ne namerava obiskati taborišča. Hodil je tako hitro, da je njegov glavni štab zaostal in tudi jaz sem ga komaj dohajal.
Ko je prišel do svojega avtomobila, se je sceloma obrnil proti meni, oči so se mu uprle v neko nevidno točko nad mojo glavo in rekel je s počasnim in mehaničnim glasom: »Težka naloga, vendar jo moramo opraviti do konca.” Zravnal sem se in rekel:
»Javvohl, Herr Reichsfiihrer."
Pozdravil sem, vrnil mi je pozdrav in stopil je v avto. Dvanajst dni po fem obisku, natanko 30. julija, sem prejel iz Berlina' naslednje pismo:
»V zvezi s poročilom šefa administrativne skupine D, Reichsfiihrerja SS, o obisku dne 18. julija 1942 v KL Au-schvvifz, sporočamo, da je Lagerkomandantu SS-Sturm-bannfuhrerju Rudolfu Langu podeljen čin SS-Obersturm-bannfuhrerja, in to z dne 18. julija 1942.
Takoj sem pričel graditi še ostala dva krematorija. Ker sem si z dosedanjo graditvijo pridobil že veliko izkušenj, sem bil prepričan, da bodo dela končana pred določenim rokom. Potreba po povečanju obrata pa je tudi postajala čedalje bolj občutna, kajti takoj po Himmlerjevem obisku je RSHA pričel pošiljati transporte v tako pospešenem ritmu, da je dvojni krematorij I komaj zmagoval svojo nalogo. Ker smo na specialni postopek pošiljali samo za delo nesposobne, je ostali priliv še povišal že tako visoko število prebivalcev taborišča. Jetniki so se gnetli v pretesnih barakah, higienski in prehrambeni ukrepi so vsak dan bolj šepali in nenehoma so se širile epidemije—^ predvsem epidemije škrlafinke, diflerije in tifusa. Položaj je bil brezupen, kajti tovarne, ki so na tem področju rasle kakor gobe po dežju — zaradi številne in cenene delovne sile — so v tem času zaposlovale še malo ljudi, število jetnikov, ki so delali v tovarnah, je bilo v primeri s prenaseljenostjo taborišča zares neznatno.
Že večkrat sem RSHA prosil, naj mi ne pošilja toliko transportov, a vse moje prošnje so bile zaman. Po ovinkih
sem od nekega dokaj neprevidnega urada zvedel, da bo po posebnem navodilu Reichsfuhrerja vsak šef SS, ki bi hote ali nehote še tako neznatno zavrl program iztrebljenja, kaznovan s smrtjo. Da, židovski transporti so imeli povsod prednost, celo pred transporti orožja in vojske, namenjene na rusko fronto.
Ni kazalo drugega, ko da se uklonim. A kljub temu sem se dan na dan bolj in bolj zgražal: v taborišču, ki je bilo spočetka organizirano tako zgledno, je vladala vedno hujša, nepopisno zmešnjava. Jetniki so umirali kakor muhe, epidemije so pokosile skoraj toliko enoi kot plinske celice in trupla so se pred barakami kopičila tako hitro, da so ekipe komand, ki so jih vozile v krematorij, omagovale.
Dne 16. avgusta sem dobil iz Berlina telefonsko sporočilo, da bo Standartenfuhrer Kellner prišel na informativni obisk v KL Birkenau. In res je Kellner prišel že naslednji dan navsezgodaj. Izkazal sem mu vso potrebno čast in mu odprl vsa vrata. Posebno se je zanimal za specialni postopek in za organizacijo krematorijev, opoldan pa sem ga povabil k sebi na kosilo.
Sedla sva v salon in čakala, da bo v jedilnici vse pripravljeno. Čez nekaj časa se je pokazala Elsie. Kellner je skočil pokonci, udaril s petami, nadvse spretno ujel monokel, se prelomil v dvoje in Elsie poljubil konce prstov. Nato je spet prav tako naglo sedel, kakor je bil vstal, obrnil glavo proti oknu, da se je pokazal njegov popolni profil, in rekel:
»Kako se počutite v Auschwifzu, gnddige Frau?”
Odprla je usta, a že jo je prehitel:
»Ja, ja, seveda, ta neprijetni vonj ...”
Odsekano je zamahnil z roko.
„ ... in vse to. A verjemite mi, da imamo pri nas v Kulmhofu prav takšne nevšečnosti .. ."
DROBNI OPRAVKI PRED ZIMO:
Kako jeseni uredimo vrt
Če smo bili vse poletje skoraj samo na vrtu, prihaja zdaj čas, ko se veselimo tople sobe. Vendar natega vrta ne smemo kar tako zapustiti. Ko smo vse sadove pobrali in uskladiščili, moramo tudi zemljo, poti in vse, kar ostane na vrtu urediti in pospraviti. Ko smo shranili vse sočivje in so gredice prazne, zemljo prekopljemo in jo pustimo ležati v velikih grudah, da jo mraz predela.
Ves plevel, cime krompirja, pese, korenja in drugih sadežev vržemo na kompost, ga dobro potolčemo in v plasteh potresemo z apnenim dušikom. S tem pospešimo predelavo tudi debelejših vejic, ki sicer ostanejo v kompostu nepredelane in nam pri delu spomladi nagajajo. Zemlje vmes ne smemo dajati, ker bi to predelavo v kompost le podaljševalo. Na ta kompostni kup nanosimo tudi vse listje, ki ga nagrabimo po poteh. Ko imamo lep, štirioglat kup vseh odpadkov, si začnemo nalagati novega.
Po prvi slani vzamemo iz zemlje gomolje dalij in gladiol. Če listje gladiol še tli od-
Otrok in grožnja
Kar priznajmo, da včasih v nemoči zagrozimo otroku. Z grožnjo napovedujemo, kaj se bo zgodilo, če otrok ne bo ubogal. Seveda z grožnjami večkrat pretiravamo, kot »Potrgal ti bom ušesa,* ali »Še beračil boš,* ali »Še na, vislice prideš.* Z njimi vzgojno zelo škodujemo otroku, saj se mu lahko vzbude manjvrednostni kompleksi, ali pa ga navajamo na kljubovalnost. S takimi in podobnimi besedami škodimo tudi sebi, saj je povsem jasno, da grožnje ne bomo izvršili in v otrokovih očeh bomo zaigrali oziroma zmanjšali svojo avtoriteto.
Če že otroku moramo zagroziti, storimo s takimi besedami, da jih bomo tudi realizirali. Povsem zgrešeno je tudi, če malemu porednežu zagrozimo, da ga bo kaznoval oče. Saj tako lahko očeta otroku odtujimo, če bi moral ta vedno igrati vlogo eksekutorja. Napačno je tudi zato, ker otrok do očetovega prihoda doma lahko že pozabi svoj prestopek in se mu zdi očetova kazen popolnoma neupravičena.
Prepogosta graja ne bo imela zaželenega učinka, saj se otrok ne bo zavedal, da jo narekuje resnična skrb, ampak bo mislil, da izvira iz sovraštva ali nenaklonjenosti.
Poskusite!
TELEČ/I VAMPI NA LAŠKI NAČIN
Mehko kuhane vampe zreži na rezance in stresi na olje, kamor si dala sesekljane prekajene slanine in nekaj zrn sfrtega česna ter drobno zrezanega peteršilja. Praži nekaj časa, nato prilij malo juhe in nekoliko gostega paradižnika ali mezge. Soli in popopraj. Se nekoliko popraži, posuj z nastrganim parmezanom, premeiaj in serviraj.
KUHANO VINO
V lonec vlij 1 Hter vina, kolček cimeta, 2 klinčka, po okusu tudi malo muikatovega oreSčka in približno 30 do 40 dkg sladkorja. Ko zavre, vlij v pogreti vrč In daj na mizo.
padlo, 'jih v zavetju pred dežjem in vremenskimi neprilikami sušimo še toliko časa na zraku, da listje odpade. Če je mogoče, naj bo ta prostor sončen. Nato prenesemo čebulice v klet, kjer jih na lesenih pladnjih ali policah sortiramo po barvah.
Gomolje dalij vzamemo z zemlje v kepi in jih razdelimo te toliko, kolikor so nam za drugo leto prevelike ali kolikor se razdele same od sebe. Stebla odrežemo ped nad gomolji, potem pa jih posušimo na soncu pod kako streho. Šele ko odpade vsa prst od gomoljev, jih čiste spravimo v klet. Tu jih razvrstimo po barvah, vrstah in višini rasti.
Tudi vrtnice lahko že zakopljemo. Les je dozorel in postal odporen in tako steblo ne bo gnilo, če bo pokrito z zemljo. Preden pa vrtnico upognemo in položimo krono v zemljo, moramo odstraniti na njej vse listke, ker bi lahko povzročili gnitje in bi vrtnica odmrla. Preden bo zapadel sneg, jim damo potem še odejo iz smrečja. Da se nam ne bodo dvignile, jih blizu krone pritrdimo v zemljo z leseno kljuko.
Ko smo pospravili vse gomolje in čebulice ter imamo spet vsajene spomladanske narcise, krokuse, zvončke, tolpe in hiacinte, uredimo še tiste okrasne grmičke in cvetlice, ki jih pozimi gojimo v sobah, na stopniščih in oknih.
Vedno zeleni Ivonimus, ki je vse poletje stal v senci ali na soncu ter bil zadovoljen s sušo ali mokroto in so se njegovi temnozeleni listi vedno enako svetili, prenesemo v bližino hiše, v zavetje kakega zidu na sončni strani. Ko pade mraz pod ničlo, ga prenesemo v hladno stopnišče k oknu. Za to nam bo prihodnje leto spet hvaležen. Če nimamo prostora v hiši, ga lahko pustimo tudi na prostem. Spomladi bo spet ozelenel, vendar pozneje kakor tisti, ki smo ga zavarovali pred hudim mrazom.
Oleandre, ki so cveteli do septembra, postavimo v klet, blizu okna, da tu počakajo nove pomladi. Zalivamo jih le toliko, da se ne posuše. V hudem mrazu moramo vsako noč okno zapreti, da nam ne pozebejo. Kdor je imel čez poletje kakteje na prostem, jih mora prenesti v hladno sobo. Tu morajo ostati, dokler ne pokažejo popje, šele takrat jih prenesemo v toplo sobo k oknu in jih močneje zalivamo s preslano vodo.
Vse cvetice in listnate rastline se morajo na novo stanovanje privaditi. Mnogim listje porumeni ali odpade celo nov poganjek. Vse to skrbno odstranimo, da ne povzroča gnilobe in ne okuži ali pokvari rastline.
Belušom zdaj porežemo stebla, ki že rumene in jih pustimo le nekaj centimetrov nad zemljo. Grebene izravnamo in naložimo na vso gredico topel hlevski gnoj, po možnosti konjski.
Travnik mora biti lepo počesan, potem pa ga potrosimo s kompostno zemljo, da bo spomladi hitro lepo zelen. Izpraznjeno toplo gredo napolnimo z listjem, da jo bomo februarja že lahko napolnili z zemljo in posejali prvo solato in redkvico.
Vse okrasne grmičke, ki niso občutljivi za mraz, jih pa težak in moker sneg lahko občutno polomi, zaščitimo z lesenim ogrodjem, ki ga potem še obložimo s smrečjem.
Tako pospravljen in urejen vrt bo veselje pogledati tudi pozimi. In če bomo tu ali tam postavili še hišico za ptičke, v katero bomo nasuli bučnega semena ali sončnic ter obesili na vejico sadnega drevja košček surovega loja, bo vrt tudi pozimi poln ptičjega živžava, vesel in lep.
Drobni nasveti
® Madeže od ‘krvi odstranimo z obleke, če jih namažemo ts škrobovo kašo in pustimo, da se posuši; s perila pa jih odstranimo, če jih namilimo in denemo na sonce.
■	Če vas muči nespečnost, skuhajte pest endivije, pe9t vrbovega listja, pest limbarja, pest vijolic, pest kamilic in dvajset makovih glavic. S tem si zdrgnemo roke, noge in senca.
■	Žaltavo olje premešamo z lesnim ogljem, žlico na liter olja, in precedimo skozi flanelasto 'krpo.
■	Vsaka pečenka je okusnejša in mehkejša, če jo pečemo na slanini, namesto na masti in če se ob njej peče paradižnik in nekaj gob.
• Robove štedilnika večkrat namažite s kapljo lanenega olja, pa se bodo svetili in ne 'bodo rjaveli.
■	Madeže od kakava ali čokolade odstranimo s terpentinom. Čez čas jih speremo še z mlačno vodo.
■	Vroče posode ne smemo politi z mrzlo vodo.
Čas prehladov
V vlažnih in oblačnih mesecih prašen zrak, poln izgorin, rad draži dihalne organe in posredno tudi nos in grlo. Za vnetja v grlu so prav posebno dovzetni otroci, vendar se tem obolenjem ne morejo vedno izogniti tudi starejši. S tem, ko prah, megla in izgorine dražijo sluznico, manjšajo njeno obrambno sposobnost, kar omogoča hitrejši razvoj infekcijskih bacilov. Na to »invazijo« virusov in bacilov odgovori limfni sistem in začne se ‘boj med napadalci in branilci, ki se kaže potem v bolečinah v grlu In vnetju mandljev. Vnetja so lahko akutna in jih v tem primeru spremljajo očitni, jasni simptomi, vročina. Kadar pa so vnetja kronična, takrat znaki niso tako jasni in tudi bolečine niso tako hude.
‘Pogosto spremlja vnetje grla močan prehlad. V tem primeru čuti bolnik v grlu srbečico, ki sili h kašlju. Bolnik je zelo žejen in mu moreči kašelj često preprečuje, da bi zaspal.
Kadar ima vnetje svoje središče v grlu, je najočitnejši simptom znižanje glasu.
Zdravljenje je odvisno od bolezni same in od učinkovitosti zdravil, predvsem pa od dobre volje, ki nas mora spraviti v posteljo, posebno če nastopi vročina. V nasprotnem primeru se bodo ponavljala različna vnetja in celoten organizem bo oslabel. Koristno je v podobnih primerih manj kaditi. Za spanje in delo niso primerni preveč segreti prostori s suhim zrakom. Koristila bo tudi dieta z zelenjavo in sadjem (predvsem limonami in pomarančami). Tudi ne bo napak, če večkrat vzamemo tableto C vitamina, ki poveča obrambne sposobnosti dihal.
© PREHLAD navadno povzroči prepih ali vlaga v obleki in obuvalu, ker telo ne more takoj izenačiti nagle toplotne spremembe; toploto oddaja za sušenje obleke.
Znaki: mrzlica, kihanje.
Zdravila: Čaji bezga, griževnjaka, islandskega lišaja, jabolka, janeža, kamilic, kislice, komarčka, kopinjaka, lapuha, lipe, lučnika, medene detelje, pirike, potrošnika, ramšele, regrata, sovca, vijolice, zebrata.
Čaj lahko pripravimo npr. iz lipe (cvet), zebrata, ramšele, lapuha, islandskega lišaja, lučnika, janeža in potrošnika. Pijemo ga trikrat na dan po eno skodelico. — Ali: Iz lapuha, pirike, regrata, kislice iin potrošnika ter lučnika, bezga im benediktinke. Dobro dene tudi krapova parna kopel.
© NAHOD nastane zaradi vnetja (katarja) nosne Isluznice. Katar nosne sluznice je navadno posledica prehlada, zlasti premraženja nog. So pa še drugi vzroki, kot prah ali kemikalije, ki dražijo nosno sluznico in povzročajo kihanje in nahod.
Znaki: Izločanje sluzi, ki je v začetku vodena, pozneje sluznata, končno pa tudi gnojna. Ker sluznica oteče, je nos zamašen. Nos peče, boli, kar je posledica dražljajev vnete sluznice. Pojavi ise celo vročina, zlasti pri otrocih.
Zdravljenje: Razen zdravil, ki jih lahko dobimo v lekarni, priporočamo preizkušena domača zdravila, kot spiranje nosnic z brusničnim, gladišnikovim, kamiličnim, lipovim ali smetlikovim čajem, proti kihanju vzamemo prašek iz be.toni'ke, čemeri.ke, fižola, kopitnika, milnice, perunike, ‘šmarnice, črnega teloha itd. Učinkovit prašek pripravimo iz črnega teloha, šmarnice, kopitnika in perunikine korenine ali majorana, čemerike in perunikine korenine. Prav tako uporabgn prašek napravimo iz be-tonlke, rutice, kopitnika, majorana in črnega teloha.
llliiiiiiiiitiiititimtNimfHitNminaHmniiHiiiiMttrtiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiaiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nataknil si je monokel ter živahno in s prijaznim obrazom pogledal okrog sebe.
»Ampak lepo ste si uredili... čudovito lepo ste si uredili stanovanje, gnadige Frau .. ."
Skozi steklena vrata je pogledal v jedilnico.
» ... In vidim, da imate čudovito lepo izrezljano kredenco ..."
»Želite pogledati, Sfandantenfuhrer?" je rekla Elsie.
Stopil sem v jedilnico. Kellner se je usfopi! pred kredenco in si dolgo ogledovali reliefne podobe.
»Religiozni motiv...” je rekel in zavil oči. »Veliko groze... judovsko-krščanska koncepcija smrti...”
Odsekano je zamahnil z roko.
»...in sploh vsa ta šara... Seveda, samo če veruješ v onostranstvo ‘kakor oni, ima smrt svoj pomen ... Ampak kako odlična izdelava, mein Lieber!”
In rekel sem:
»To je izrezljal neki poljski Žid, Herr Sfandartenfuhr-
er.”
»Ja, ja, je rekel Kellner, »je že moral imeti v žilah kakšno kapljo nordijske krvi. Drugače ne bi bil sposoben ustvariti take umetnine. Židje so sto procenfno neustvarjalni ljudje, o, to že dolgo vemo.”
Nalahno in ljubkovaje je šel s svojimi negovanimi rokami po reliefu.
»Oh,"je nadaljeval, »čisto 'karakteristično delo za jetnike ... Ne vedo, če bodo za en sam dan preživeli svoje delo... Seveda, smrt jim je pomemben dogodek ... Vse življenje nosijo s seboj tisto neumno upanje . .."
Našobil se je in v zadregi sem vprašal:
»Ali mislite, Herr Standartenfuhrer, da bi bil moral temu Zidu prepovedati obdelavo religioznega motiva?"
Obrnil se je k meni in se zahahljal:
»Ha! Ha! Lang," je rekel z zlobo v glasu, še zdaleč se vam ni sanjalo, da bo ta kredenca tako v apreki z doktrino ..."
Se enkrat je od strani pogledal kredenco in globoko vzdihnil:
»Srečo imate, Lang, s tem taboriščem ... Ne morete se pritožiti, da vam manjka umetnikov..."
Posedli smo za mizo in Elsie je rekla:
»Jaz pa sem mislila, da tudi vi vodite kakšno taborišče, Standartenfuhrer."
»Pri meni je drugače, je rekel Keltner in razvil prtič. »Jaz nimam stalnih jetnikov ‘kakor vaš soprog. Moji so vsi..."
Drobno se je nasmehnil.
„ . .. samo prehodni."
Elsie ga je začudeno pogledala, a Keltner je že nadaljeval:
»Upam, gnadige Frau, da se vam ne toži preveč po domovini. Toda Poljska je žalostna dežela, nicht vvahr? Sicer pa bomo kmalu odrešeni, če se ne motim ... Če sodim po tem, kako prodira naša vojska, bo Kavkaz kmalu naš in ne bo več dolgo do konca vojne."
Rekel sem:
»Se to zimo bo konec. Pri nas vsi tako mislijo, Herr Standartenfuhrer."
»Najkasneje v dveh mesecih," je s trdim glasom rekel Kellner.
»Se malo mesa, Standartenfuhrer?" je vprašala Elsie.
»Ne, hvala, gnadige Frau ... Saj veste, pri teh letih ..."
In drobno se je nasmehnil:
»Človek mora paziti na linijo.
»Oh, saj ste še mladi, Standartenfuhrer," je prijazno rekla Elsie.
Obrnil se je proti oknu in pokazal svoj odlični profil.
»Prav imate," je rekel s melanholičnim obrazom, »še sem mlad ..."
Čez nekaj časa se je spet oglasil:
»Kaj pa vi, Lang? Kaj boste delali po vojni? Upajmo, da bo tudi taborišč nekoč konec."
»Zaprositi nameravam, naj mi rajh podeli nekaj zemlje v Osfraumu, Herr Standartenfuhrer."
»Moj soprog," se je oglasila Elsie, »je bil namreč zakupnik polkovnika barona von Jeserifza na Pomeranskem. Malo sva obdelovala zemljo m imela žrebčarno."
»Da, da," je rekel Kellner in ujel monokel v desnico, zraven pa me je pomenljivo pogledal. »Poljedelstvo! Konji! ... Več želez imate v ognju, Lang!"
Obrnil se je proti oknu. Njegove poteze so postale plemenite in stroge.
»Zelo dobro," je rekel z resnobnim glasom. »Zelo dobro, Lang. Reich po potreboval kolone, ko bodo Slo- ( vani..."
Zamišljeno se je posmehnil.
„... izginili. O, boste videli... Kako je že rekel Reichs-fiihrer? ... Nemški zgled pionirstva v Osfraumu..."
»Sicer pa," je dodal, »če se ne motim, je to rekel prav o vas."	S
»Res?" je kliknila 'Elsie in oči so ji zažarele. »To, daje rekel o mojem soprogu?"
»Seveda, gnadige Frau," je rekel Kellner z vljudnim glasom, »zdi se mi, da je šlo prav za vešega soproga.
Da, da, če natanko pomislim, sem o tem kar prepričan. Reichsfuhrer zna dobro presoditi."
„Oh," je nadaljevala Elsie, »Kar zadovoljna sem! Rudolf toliko gara! Tako vestno opravi vsako stvar!"
»Beži no, beži, Elsie," sem rekel.
(Se nadaljuje)
ARVID JARNEFELET:
OTROCI
SONCA IN SREČE
2e so zabučali jesenski vetrovi. Dolge smrekove veje so žvižgaje udarjale druga ob drugo. Kar se je čez poletje posušilo in strohnelo, se je odlomilo in padlo hrupno na tla. Po gozdu je bobnelo. Vsak večer so se ma obzorju kopičili novi temni oblaki.
Drobne gozdne miške, ki so prebivale okoli nizke, razrasle smreke, so se skrile že globoko v svoja gnezdeca. Pod staro smreko je bila z mahom porasla kopica kamenja z izvrstnimi skrivališči, v mreži smrekovih korenin so imele rovke nešteto hodnikov. Tam spodaj so samo votli, komaj opazljivi tresljaji tal izdajali, da zgoraj besni vihar: tam je bilo življenje kakor po navadi, miške so se igrale in cvilile, kolikor jih je bila volja. Navzkriž so prišle samo, če se je kakšna miška pokazala pred tujim gnezdecem; tedaj je planilo prebivalstvo gnezdeca glasno cvileč nad njo. Nepovabljeni gost je navadno pripadal družini tistih miši, ki so bile še premlade, da bi lahko mislile na ustanovitev lastne družine, ali pa prestare, da bi v gnezdu še sesale. Te so potem tekale po tujem področju, jedle pri tujih zalogah in tako venomer povzročale hrup. Najhuje izmed vseh je zganjal neki mišek, ki je bil tako neustrašen, da je izgubil uhelj in so mu prišLIi vzdevek Predrznež.
Poleg ljubkih opravil s svojimi dragimi so bili torej tudi v mišjem življenju prepiri s tujci, kakor je to pač v navadi vsepovsod, v življenju pod zemljo pa še prav posebno. Sicer pa Predrznež ni bil na glasu malopridneža. Koga naj bi pošiljali na prežo in na stražo, če ne njega? In ker so ga vsi poznali, je bil tako rekoč nekakšen zvezni člen med vsemi.
Razen predrzneža je delovala kot zvezni člen še neka druga miš, stara brezzoba po poli podgana, ki je zamlada videla človeški svet, in kadar je, kakor prav zdajle, obujala spomine na tiste čase so vse miške radovedno prisluhnile.
Kako veličastno, kako mogočno, da, neznansko je miški človeško življenjel Človek je še nekaj višjega od najvišjega, kar si more miška predstavljati, pravi bog, in človeški svet, v katerem blešče zlate kupole cerkva v vsem svojem sijaju, kjer pripadajo milijoni enemu in istemu gnezdu, kjer spreminjajo noč v dan in kjer se niti najbornejšemu slabiču ni treba skrivati v temi, marveč lahko vsi mirno in varno hodijo v najsvetlejši luči, to je vendar blaženost, višja od najvišjega, kar si lahko zamisli bitje teme; to so v mišjih očeh nebesa. Zalo jim je blaženo drhtenje prešinjalo srca, ko so poslušali pripoved o človeškem svetu. Ves ta sijaj je zasenčil celo najdrznejšo mišjo domišljijo. Utihnili so vsi spori, in miške, čepeče na zadnjih nožicah, so poslušale pripoved brezzobe, sovražniki in prijatelji, tujci in sorodniki, mlado in staro, vse križem. Negibno in vdano so sedeli. Samo ob posebnih čudesih so nekoliko zasukali glavice, da so se spogledali s sosedi in potem skladno izrekli svoje občudovanje.
Tako so sedele miške tudi tisti viharni večer. Čas je mineval in niso opazile, da se je vihar počasi polegel in da je zunaj že vse utihnilo.
Tedaj je na vrat na nos planila med nje neka miška, ki je bila šla venkaj pogledat. Blazna od strahu se je zatekla v najgloblje kotičke. Zaman so se trudili, da bi od nje kaj zvedeli, kajti srce ji je tako burno utripalo, da so ji noge otrpnile
in se je miška zgrudila nezavestna. Zdaj so poslali Predrzneža na prežo, ampak to pot se je tudi Predrznež urno vrnil. Zaman je skušal prikrivati, kako se tudi njemu dvigajo prsi. Bil je ves iz uma. Kaj takega pa še ne!
Nemir se je polotil vseh zbranih.
Plaho so začele miške tekati sem in tja in vsi so zahtevali, naj gre stara podganjuha sama pogledat, kaj je, da bo zadevo razložila.
Kakšen poplah, ko se je stara vrnila in povedala, da je tam zunaj človek!
Človek! V grozi so se miške bli-
skovito razbežale in so kmalu tičale v svojih gnezdih, kjer se niso upale ne migniti ne dihniti.
Mrtvaška tišina v mišjem kraljestvu. Zunaj je kukal mesec izza oblakov in razlil svojo medlo svečavo čez gozd. Tudi okolica stare smreke je bila skoro razsvetljena.
Res, bil je človek. Domala se ni ganil. Bilo je kakor bi stal na vrhnjem kamnu kamenite kopice, sklonjeno glavo pa je zamišljeno majal sem in tja.
Čas je mineval. Mišja radovednost je počasi premagala grozo. Ze so zapovrstjo kukale iz lukenj podzemeljskih hodnikov. Njihove svetle prsi so se svetlikale v mesečini, svoje nežne prednje tačke pa so dvigale, vohljale z gobčki in bolščale s črnimi očmi. Ko so ute-šile radovednost, jih je spet obšla groza in so se brž poskrile. Toda komaj je en repek šinil pod zemljo, že je iz temne luknjice pokukal koničast gobček druge miške. Kjer koli so bile mišje luknje, vsepovsod so se pokazale miške, ki bi se bile rade vsaj za nekaj trenutkov nagledale človeka, — človeka, otroka sonca in sreče.
Zdaj so se nekatere celo že upale z lukenj in so stopicale naokoli, zdaj pa zdaj so sedle vedno bliže človeku. Neka miška se je postavila na zadnje nožiče, se vzravnala v vsej svoji veličini in skušala vohljati na koncih človeških nog, ki jih pa ni dosegla.
A kaj si je umislil Predrznež! Splezal je po mahovnatem smrekovem deblu. Potem je krenil in stekel po prvi veji dalje, da je bil naravnost nad človekom.
Je morda nameraval skočiti človeku na teme? Ne, ni mu bilo treba. Stekel je tja dol po nečem, kar je bilo napeto med vejo in človekom: po vrvi. Lej, že je človeku na temenu! Kmalu je bilo smrekovo deblo polno miši. Vse so ubirale isto pot po veji in vrvi tja dot na teme, potem pa po ramenih, rokah in prstih ali pa so spet tekale nazaj na ramena, raziskovale ušesa in plezale čez obraz.
Kajti vse so hotele kar moči od blizu spoznati in najnatančneje o-gledafi človeka, otroka sonca in sreče, o katerem so doslej imele le mračne slutnje.
ža dcbr© voljo
»Meta,« kriči gospodinja, »včeraj ste si predrznih vzeti mojo plesno obleko. Taksne nesramnosti ne pomnim. Sram. naj vas bo!«
»Me je že bilo,« ihte pomočnica. »Poleg tega mi je pa ženin zagrozil, da me bo pustil, če me še kdaj vidi v tako nemogoči obleki!«
9
Mamica krega sinka, ker je rekel svoji teti, da je neumna: »Kako moreš vendar kaj takega ziniti, otrok nesrečni! Takoj pojdi k njej in ji reci, da obžaluješ!«
Sinko uboga in reče teti: »Obžalujem, da si neumna!«
9
Gost: »Kaj, deset vrčkov piva da sem popil? To ni mogoče! V želodec jih spravim največ šest.«
Natakarica: »Že mogoče, zato pa so vam šli štirje v glavo!«
9
Miha: »Kaj je s teboj, Tone?«
Tone: »Ah, žena 'me hoče zapustiti!«
Miha: »No, lepo jo pregovori!«
Tone: »Vse sem že poskušal. Zmerjal sem jo, pustil brez jedi, tudi pretepel sem jo — pa ne pomaga nič. Vedno pravi, da noče ostati pri meni in da gre k svojim domov!«
9
»Našel sem listnico z večjo vsoto denarja. Kaj naj storim?«
»Kot poštenjak objavi to v časopisu!«
»Kateri list ima najmanj naročnikov.?«
9
»Dopust bi radi? Tako, čemu neki?«
»Klali bomo.«
»Zaradi svinje pa res ne boste dobili dopusta. Zapišiva raje — smrt bližnje sorodnice.«
9
Ona: »Sedaj je pa res že čas, da se naša Lenka poroči!«
On: »Ne, počakajmo še malo. Morda se vendar najde mož, ki ji bo
v v
vsec.«
Ona: »Smešno. Mar sem jaz čakala?«
m
»No, kako si zadovoljen s svojim novim avtomobilom?«
»Hm, enkrat je avto v popravilu, drugič pa spet jaz!«
9
Žena: »Kako sem srečna, da imam tako dobrega moža! Kajne, dragi možek, odkar si mene vzel, nisi napravil nobene neumnosti več?«
Mož: »Ne, tista je bila zadnja!«
9
Profesorjeva žena: »Kdaj si pa pogrešil dežnik?«
Profesor: »Ko je prenehalo deževati in sem hotel dežnik zapreti.«
9
»Ah se boste res ustrelili, če vas ne uslišim?«
»Res! Vedno naredim tak konec!«
9
»Prosim vas, da vašega psa čim-prej prodate. Včeraj je morala hčerka prenehati peti, ker je vaše ščene neprestano zavijalo!«
»Oprostite, toda saj je vaša hčerka začela!«
9
»Poglej, Ivo,« je ženka rekla možu, »poglej, kako lepo obleko sem si kupila za tvoj rojstni dan! Kako ti je všeč?«
»Zelo srčkana je,« je pritrdil mož. »Drugi mesec, ko boš pa ti praznovala svoj rojstni dan, dobiš škatlo najboljših cigar!«
•
Mlada gostiteljica ponosno kaže gostoma svoj vrt.
»... zdaj poglejta še drevesce, ki ga je vsadil moj mož v spomin na najin prvi in hkrati zadnji prepir.«
- Pa se obrne gost k svoji ženi: »Vidiš, Lenka, če bi bila midva tako delala, bi imela zdajle že lep gozd!«
A n e k do t e
Znani slikar Giotto di Bondone se je mudil v Neaplju, kjer ga je sredi ustvarjanja obiskal kralj.
..Giotto," mu je rekel vladar, „jaz bi na tvojem mestu, v tej vročini ne slikal."
»Verjamem," odvrne umetnik, „na vašem mestu, če bi bil kralj, tudi jaz ne bi slikal."
Med slavne enciklopediste je sodil tudi d‘Alembert, prosvetljenem matematik in filozof.
Ko so igrali Gluckovo opero „Alcesfe", je bil z nekim komornikom v loži pariške opere. Komornik, ki si je domišljal, da je velik poznavalec glasbe in petja je, nenehno grajal glavno pevko Levasseurjevo.
»Moj bog, kako napačno poje; kar ušesa mi trga," je ponavljal, dokler mu ni d‘Albert rekel:
»Imenitno! Če boste namreč dobili druga ušesa, boste z njenim petjem prav zadovoljni.”
Znani pravnik Francesco Carrara je razlagal svojim učencem, kako važno je, tako za sodnika kot za pričo, da skrbno pretehtajo pomen vsake besede. V predavalnici je zastavil študentom tale problem:
»Denimo, da ste vi preiskovalni sodnik, jaz pa priča. Pripovedujem vam, da so na robu mlake tri žabe. Ena izmed njih se nenadoma odloči skočiti v vodo. Zdaj pa mi vi, preiskovalci, povejte, koliko žab je še na robu mlake!"
»Dve!" zakriče študentje v zboru.
»Zakaj dve!" pravi Carrara. »Tri ostanejo. Rekel sem, da se je ena odločila skočiti v vodo, ne pa, da je tudi skočila."
•
Voltaire je poslal d'Alembertu tragedijo »Olimpia", da bi jo ocenil. Obenem je kritika opozoril, da je delo napisal v šestih dneh. D'Alembert mu je delo vrnil s pripombo:
»Avtor ne bi smel sedmi dan počivati.”
Voltaire je kritiko razumel in delo popravil.
ENVER MEHMEDBAŠIČ:
Politični most
Tistega dne so prebivalci nerazvite komune »Nezadr-žani napredek« stali ob skromnem potočku, ki se je vil čez ravan, in ga z zanimanjem opazovali. Potoček je nedolžno tekel po svoji strugi, ne da bi vedel, da ravno tedaj .stopa v zgodovino.
Krajevni orator je govoril z zanosom preroka in nervozno loputal z vrati zgodovine, zavedajoč se vzvišenega trenutka.
»Tovariši in tovarišice, pred vami se odpirajo neslute-ne perspektive! Našemu težkemu, a nezadržnemu napredku je stopil na pot tale potoček. Toda nas, ki nas ni nikdar nič omajalo, tudi on ne bo preplašil in zadržal!
Lahko nam seveda ne bo!
Samo s skrajnim isamopremagovanjem, delom podnevi in ponoči in odrekanjem bomo premagali to oviro!«
Poslušalci so zbegano gledali nekaj časa drobni potoček, potem spet razvnetega govornika.
»Kajti,« je nadaljeval, »preko tega potočka bomo zgradili veličasten most, ki bo pričal znancem o naši moči in sposobnostih! Ostal bo spomenik našega bleščečega duha...«
Buren aplavz je udušil zadnje besede govornika. Navdušenju ni bilo ne konca ne kraja. V primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta je navdušenje naraslo za 27 °/<r.
Neki neodgovorni posameznik je skromno pripomnil:
»Hm, saj je mogoče čez potoček tudi stopiti...«
Vsi iso ga pogledali z gnusom.
Kmalu so začeli most graditi, oziroma začele so zasedati razne komisije, podkomisije in druga telesa.
Ndkega dne so se pojavili celo strokovnjaki. Treba je bilo izdelati elaborate, idejne skice itd. Ko je prvi strokovnjak zagledal drobni potoček, se je rahlo zmedel in ni hotel sprejeti dela. Toda že drugi je pristal na to, da znanstveno dokaže, kako bo most neizogibno potreben za nadaljnji nezadržani napredek komune.
V kratkem času bi iz vseh elaboratov, idejnih skic in drugih nujnih pripravljalnih dol lahko osnovali manjšo knjižnico z arhivom, komisij pa je bilo že toliko, da
so resno premišljevali, če ne bi nadaljevali dela po simpozijih.
Sredi vseh teh naporov in ustvarjalne vročine je nekdo predlagal, naj bi že začeli graditi most. Predlog je bil nekoliko neobičajen, a kljub temu so ga sprejeli. In začeli so graditi!
Vsa manj važna dela so potisnili v ozadje. Kmetje so pustili svojo zemljo, nehali so zidati šolo, bolnico... Vsi so se vrgl: samo na to veliko zgodovinsko delo.
Včasih je koga za trenutek prijelo malodušje in potarnal je:
»V sosednji komuni se lepše oblačijo kot mi...«
»Kar naj se, toda mi bomo imeli most!«
»Tudi jedo boljše kot mi...«
»Kar naj, toda mi bomo imeli most!«
In potem so vsi složno delali naprej.
Težko je ugotoviti, ali je ponoči na gradnjo destimulativno delovala kaka vila ali gnusni sovražnik, toda zadeva je napredovala zelo počasi.
Razumljivo je torej, da je navdušenje kdajpakdaj upadlo za 2,4 %>, da, celo za 3,6 %> v priemrjavi z istim obdobjem prejšnjega leta. V takih primerih je prihajal na gradbišče krajevni orator in na licu mesta dvignil navdušenje. Nekoč, ko je ravno bodril in navduševal ljudske množice, se mu je zgodilo nekaj nepričakovanega: v zanosu je skakal sem in tja in slučajno stopil čez potoček ... Dogodek ga je za hip zbegal, a že trenutek nato se mu je kot blisk v temni noči utrnila misel: »Hm, saj je mogoče tudi stopiti čez!«
Prebivalci nerazvite komune »Nezadržni napredek« so spet stali ob potočku, krajevni orator pa je vzneseno govoril:
»Tovariši in tovarišice, pred vami se odpirajo neslu-tene perspektive. Naj povem naravnost: mosta ni treba zidati naprej, ker je mogoče čez potoček tudi stopiti! Ta gradnja pa bo ostala še ena naša bogata in dragocena izkušnja!«
Buren aplavz je udušil zadnje besede govornika.
Avstrijski dogodki
OD SREDE DO SREDE
125 let sindikata tiskarjev
Sindikat tiskarjev v Avstriji je v soboto na Dunaju praznoval 125 letnico svojega obstoja. Istočasno je praznoval 100 letnico ustanovitve sindikalnega glasila „Vorwdrts". Kakor sindikat sodi tudi imenovano glasilo med najstarejše sindikalne ustanove. Proslave teh dveh jubilejev se je udeležil tudi zvezni prezident Jonas, ki je bil v svoji mladosti sam tiskar-niški delavec. V svojem nagovoru se je dotaknil vprašanja vloge sindikatov v prihodnosti. Pri tem je dejal, da stoji pred sindikati prihodnosti naloga, da se zavzemajo za tehnični napredek in da ga podpirajo, istočasno pa skrbijo, da se blaginja napredka ne bo spremenila v pro-kletstvo brezposelnosti.
V Kremsu so pridobili socialisti
Pri prvih letošnjih jesenskih volitvah, pri volitvah občinskega sveta mesta Krems na Nižjem Avstrijskem, ki so bile minulo nedeljo, je bilo oddanih 13.285 veljavnih glasov, za 215 več kot pri zadnjih volitvah 1962. OVP je združena z FPD pridobila 24 glasov in s tem dosegla 7645 glasov. S tem je tudi v novem občinskem svetu obdržala svojih 24 mandatov. SPD je pridobila 185 glasov in s tem dosegla 4581 glasov, vsled česar se je število njenih mandatov povečalo za 2 na 14 mandatov. KPO' je zgubila 195 glasov, z 858 glasovi je zgubila tudi svoj tretji mandat. (Mahova DFP je dosegla 201 glas, s tem pa je zgubila tudi svojega dosedanjega zastopnika v občinskem svetu.
Konferenca evropskih cerkva
Konferenca evropskih Cerkva, ki je vključena v Ekumenski svet Cerkva v Ženevi, je imela te dni v Porečah ob Vrb-sem jezeru svoj občni zbor. Članice so skoraj vse Cerkve rimsko-kafoliške izpovedi v Evropi. Poleg 350 delegatov so se občnega zbora udeležili minister za pouk dr. Piffl-Percevic, deželni glavar Sima, predsednik kluba socialističnih poslancev dr. Pittermann, celovški knezo-škof dr. Kostner in Škot protestantske cerkve dr. May. član prezidija občnega zbora dr. Emen je v svojem pozdravnem nagovoru naglasil da je po Vatikanskem koncilu nastal za katoliško cerkev nov položaj in da se je začel dialog med kristjani in marksisti. Danes ne gre več, da bi gledali v preteklost, marveč je treba gledati naprej na obnovo sveta.
Stomilijonsko posojilo KELAG
Po daljšem obotavljanju je finančni minister dr. Schmitz privolil, da najame KELAG letos jeseni javno posojilo v višini 100 milijonov šilingov. Javno posojilo, ki ga bo KELAG v kratkem razpisala, bo uporabila za zboljšave na koroškem o-mrežju za dobave električne energije in za nadaljevanje del pri gradnji svojih elektrarn.
Zvezno zasedanje gasilcev
Innsbruck se je začetkom tedna pripravljal na 10. zvezno zasedanje gasilcev ki se je včeraj pričelo. Zasedanje prireja Avstrijsko zvezno združenje gasilcev, ki združuje 4500 prostovoljnih požarnih bramb s 130.000 gasilci, 300 obratnih požarnih bramb z 49.000 gasilci in 6 poklicnih požarnih bramb s 500 člani. Vse te požarne brornbe in gasilce zastopa na innsbruškem zasedanju 150 delegatov, ki se bodo posvetovali o vprašanjih civilne zaščite, o vprašanju nezgod na cestah zaradi gasilskih avtomobilov in o drugih aktualnih vprašanjih avstrijskega gasilstva.
Kooperacija v računskem centru Halleln
Hatlein ni le gospodarski center Salzburške, marveč tudi pomemben gospodarski center Avstrije. Tam se nahaja računski center za medobratno kooperacijo, ki sta ga uredili celulozna tovarna Borregcrard in UNIVAC in ki sta se mu medtem pridružila še Blendax in premogovnik Trimmelkamm. Ureditev računskega centra je stala 2 milijona šilingov. Ker se je sedanji center dobro obnesel imajo sedaj v načrtu gradnjo drugega.
AVSTRIJA
I. PROGRAM
Poročila; 5.30, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.30, 17.00, 19.00,
22.00,	23.00.
Dnevno oddaje [razen v nedeljah in praznikih); 6.10 Malo dragocenosti — 7.20 Malo dragocenosti — 8.10 Jutranja glasba — 8.45 Oddaja v francoščini in angleščini — 9.00 Za prijatelja glasbe — 10.05 Magozin ob desetih — 11.00 Lepi glas — 11.30 Roman v nadaljevanjih — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.30 Znameniti orkestri — 14.45 Mednarodna gospodarska poročila — 15.00 Več učiti, več znati — 15.45 Koncertna ura — 17.20 Kulturna poročila —
18.00	Mlodinska redakcija — 18.30 Pregled sporeda.
Sobota, 7. 10.: 6.05 Govori Fritz Schilling — 13.30 Tehnični razgledi — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnico — 15.00 Koncert Radia Avstrija — 18.00 Evropa poje — 20.00 Ob 20 letnici Pavle Preradovič —
21.00	Večer v troje — 21.30 Svet Iva Andriča.
Nedelja, 8. 10.: 7.05 Favoriti popevk — 8.05 Ogledalo
tiska — 9.10 Nedeljska satirična oddaja — 11.15 Orkeslral-ni koncert — 13.10 Dobrodošli z novicami — 13.30 Stališče
—	13.45 Operni koncert — 14.30 Štirideset dni Muse Dagha, roman — 15.00 Popoldanski koncert — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Pomembni znanstveniki
—	18.00 Veselo petje, veselo zvenenje — 19,10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 Prvaki v zaključnem koncertu mednarodnega glasbenega tekmovanja v Ženevi.
Ponedeljek, 9. 10.: 7.05 Odkrito povedano — 16.45 Balade Carla Loewa — 17.15 Knjiga ledna — 17.30 Aktualnosti s krščanstva — 20.00 Evropski koncert — 21.00 Ca s, v katerem živimo — 21.30 O tem lahko govorimo.
Torek, 10. 10.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Kratko in jasno — 16.45 Pesmi in balade — 17.15 Nosim sovo v Atene, pripovedka — 17.30 Znanje in čas — 20.00 Spectrum Austrie — 21.00 Robert Stolz dirigira.
Sreda, 11. 10.: 6.05 Odkrito povedano — 16.45 De-bussyeva glasba — 17.15 Pesnik s sekiro — 17.30 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol —	20.00 Manon
Lescout, opera — 22.15 La Boutique, kriminalka.
Četrtek, 12. 10.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 16.45 Pesmi Paula Konta — 17.15 Esej v času — 17.30 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 20.00 Za in proti — 21.00 Dva krat dva je pet —
21.30	Pesniki, ki niso bili pesniki.
Pelek, 13. 10.: 6.05 Nihče ne bo zmagal — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 16.45 Balade Carla Loewa — 17.15 Ob 15 letnici smrti Richarda Schaukala — 17.30 Mednarodna radijska univerza — 20.00 Državne akcije, slušna igra
—	21.15 Glasbene šarade — 22.15 La Boutigue.
Regionalni program
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.10,
20.00,	22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen v nedeljah in praznikih): 5,45 Kmetijska oddaja — 6.25 Jutranja razmišljanja — 6.50 Jutranja telovadba — 8.10 Gospodarska oddaja — 9.00 šolska oddaja — 10.05 šolska oddaja — 11.00 Ljudska glasba — 11.45 Avtomobilisti med potjo — 13.25 Opoldanski koncert — 18.30 Odmev časa — 19.57 Pregled sporeda —
23.10	Ogledalo poročil.
Sobota, 7. 10.: 8.20 Jutranji koncert — 11.00 Naša lepa domovina — 14.20 Kjer pojejo, ostanemo — 15.00 Človek kot ti in jaz, roman — 15.30 Koncert po željah — 17.10 Ura pihalne glasbe — 18.00 Za delovno ženo — 19.30 Srečevališče — 20.10 Pohod čez 10 mi lij, kriminalka —
22.10	Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 8. 10.: 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Nedeljsko jutro brez skrbi — 10.30 Zločinka Hana, pripovedka — 11.00 Koncert v zelenem — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo mestnega gledališča
—	13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Koncert po željah —
16.00	Kdo stoji pred izbiro —- 17.05 Plesna glasba ob petih — 18.00 Ogledalo koroškega tiska — 18.30 Koroški portret — 18.45 Pridite in prepevajte — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Jesenska melodija — 20.40 Musicali in operete.
Ponedeljek, 9. 10.: 8.30 Štirideset dni Muse Dagha, roman — 9.30 Dom in šola — 10.20 Oddaja v italijanščini
—	14.00 Zenska oddaja — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Otroška ura — 17.10 Stari plesi pripovedujejo — 18.15 Pihalna godba —- 19.30 XY ve vso — 20.10 Nobene nevarnosti več za Berta — 22.20 Sodobni avstrijski komponisti.
Torek, 10. 10.: 8.20 Glasba zate — 9.30 Zabavna glasba
—	14.00 Za mladino — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Referent za ljudsko prosveto — 15.45 Koroški knjižni količek
—	17.10 Mrzla plošča, toplo servirana — 18.00 Vsakdanji problemi pod lečo — 18.15 Pihalna glasba — 19.30 Hit-zvezde sveta — 20.10 Da nihče ne pozabi.
Sreda, 11. 10.: 8.20 Glasba zato — 9.30 Vesti iz umetnosti in znanosti — 9.45 Kadar zgodaj vstanem — 14.00 Posebej za vas — 15.00 Zveneči jazz magazin — 15.45 Petnajst minut otroške telovadbe — 17.10 Počitniški spomini — 18.00 Gospodarski komentar — 19.30 Srečevališče
—	20.10 Melodije v mraku — 21.00 Za prijatelja gora. Četrtek, 12. 10.: 8.20 Glasba zate —— 9.30 Prepevamo
koroško, igramo koroško — 14.00 Posebej za vas — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Difamiranjo in rehabilitacija — 15.45 Koroški avtorji — 17.10 Mixed pikels z glasbo — 18.00 Četrt ure delavske zbornice — 18.15 Koroški zbori — 19.30 XY ve vse — 20.10 Okoli Grimmiga — 21.00 Zveneča alpska dežela — 22.10 Pesem prerije.
Pelek, 13. 10.: 8.20 Glasba zate — 19.30 Ljudska glasba sveta — 14.00 In ljudje so tako prijazni — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 17.10 Z glasbo v konec tedna — 18.00 Kulturni razgledi — 20.10 Ev-roparaport — 21.00 Diletto musicale.
III. PROGRAM
Poročila: Od 8. do 20. ure vsako uro, nato pa ob 22.00,
23.00	in 24.00.
Dnevne oddaje: 8.11 Prosimo, prav prijazno — 9.03 Stereo studio — 10.05 Vokal, instrumental, infernational — 11.03 Veseli ob enajstih —- 12.03 Glasba a la carte — 13.10 Espresso — 14.03 Klub ob dveh — 15.03 Glasbeni boks mladinske redakcije — 16.03 Slereo studio — 17.10 Stereo studio — 18.03 Dobro razpoloženi — 19.10 Glasba z latinske Amerike — 19.30 šport in glasba — 20.03 Popevke brez vizuma — 21.00 Zeleni'val — 21.30 Ljubite jazz?
Slovenske oddaje
Sobota, 7. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca
—	14.00 Slovenske narodne za violino in klavir.
Nedelja, 8. 10.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in
glasbo pozdravljamo in voičimo.
Ponedeljek, 9. 10.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Za naio vas — 18.00 Dober večer naiim malim poslušalcem.
Torek, 10. 10.: 14.15 Poročila, objove — Športni mozaik
—	Koroški kulturni pregled.
Sreda, 11. 10.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 42. 10.: 14.15 ‘Poročila, objave — Peca siva, kaj se v tebi skriva.
Petek, 13. 10.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Jesen v slovenski pesmi in glasbi.
RADIO LJUBLJANA
oddajo na srednjem valu 237,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,5 97,7 — 98,9 MHz.
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30.
Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informativna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočamo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice.
Sobota, 7. 10.: 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Na jesen — 11.20 Norodne in narodno zabavne melodije — 12.10 Pri skladatelju Franzu Schubertu — 12.40 Ogrlica operetnih zvokov — 14.05 Zvoki za razvedrilo —
15.40	Iz operete Traviata — 17.35 Igramo beat — 18.15 Z domačimi vižami v sobotni večer — 18.50 S knjižnega trga
—	20.00 Festival zabavnih melodij Opatija 67 — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 8. 10.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05
Zaklad urnih veveric, otroška igra — 9.05 Voščila _________
10.00	Še pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža
14.30	Humoreska tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.30 Nezaželeni, radijska igra — 18.10 iz operetnega sveta — 20.10 V nedeljo zvečer — 22.15 Sere-nadni večer.
Ponedeljek, 9. 10.: 8.55 Za mlade radovedneže — 10.15 Iz opusa Lucijana Marije Škerjanca — 10.35 Naš podlistek
—	11.20 iz arhiva zabavnih	melodij	—	12.10	Glasba G.
F. Handla — 12.40 Koroške	narodne	—	14.35	Voščila —
15.40	Mešani zbor železničarskega pevskega društva Fran-
ce Prešeren rz Celja — 17.05 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja — 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne	glasbe	—	21.00	Simfonični
koncert orkestra Slovenske filharmonije.
Torek, 10. 10.: 9.25 Pojo	slovite	sopranistke — 10.15
Zabavni orkestri in ansambli — 11.20 Slovenska zborovska in narodna glasba — 12.10 Operetna in lahka glasba —
12.40	Holandski pihalni orkestri — 14.05 Za vsakogar ne-koj 15.45 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični orkester RTV — 18.15 Pred domačo hišo — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 20.10 V uri pred zoro, radijska igra
—	21.47 Pesem godal.
Sreda, 11. 10.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.45 Človek in zdravje — 11.20 Od popevke do popevke — 12.10 Moskovski komorni orkester — 12.40 Cez hrib in dol — 14.35 Voščila — 15.40 Iz Verdijeve Aide — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Ogrlica operetnih zvokov — 18.45 Naš razgovor — 20.10 Pesem o zemlji.
Četrtek, 12. 10.: 9.25 Le cid, baletna glasba — 9.45 Butalci, glasbena pravljica — 10.15 Minute z našimi solisti v slovenskih operah — 11.20 Melodije s filmov in revij —
12.10	Španske pesmice — 12.40 Slovenske narodne — 14.05 Parada zabavnih zvokov — 15.40 Narodne pesmi iz Furlanije — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.15 Turistična oddaja — 20.10 Četrtkov večer — 21.00 Literarni večer.
Petek, 13. 10.: 8.55 Pionirski tednik — 10.15 Skladatelj
Gojmir Krek — 10.35 Niti življenja, podlistek — 1120 Ve-
liki zabavni in plesni orkestri — 12.10 Pesem planin ___
12.40	Igrajo domače godbe — 14.05 Coctail plesnih melodij — 14.35 Voščila — 15.40 Zabavni zvoki — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 19.15 Zvočni razgledi
—	18.45 Kulturni globus — 20.10 Vokalni ansamel The Primavera Singers iz New Yorka — 20.45 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
RADIO TRST
oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek.
Frekvenca 98,3 , 96,1 in 100,5 MHz.
Poročila: 7.15, 8.15, 11.30, 13,15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15.
Dnevne oddaje: 14.15 Dejstva in mnenja — 20.00 šport.
Sobota, 7. 10.: 12.00 Iz starih časov — 13.30 Semenj plošče — 14.45 Doris Day in Roy Roberts — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Avtoradio — 16.45 Glasba za vaš transislorček — 17.40 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze — 17.55 Zbor Glasbene matice iz Ljubljane — 19.10 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji.
Nedelja, 8. 10.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna po noši deželi —
14.30	Sedem dni po svetu — 15.30 Gospod Januš, drama
—	17.30 Prijatelji zborovskega petja — 18.30 Iz pesniških gajev — 20.30 Iz slovenske folklore.
PECI in S T E D I L N I
v največji izbiri
K I
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Oobrla vas - Eberndorf
A 9141 tol. (0-42-36) 281
Ponedeljek, 9. 10.: 12.10 Pomenek s poslušalkami —
13.30	Priljubljene melodije — 17.20 Ne vse, toda o vsem — 19.30 Moj prosti čas — 20.50 Kulturni odmevi — 21.15 Tamburaški ansambli.
Torek, 10. 10.: 12.00 Iz slovenske folklore — 13.30 Glasba po željah — 17.20 Slovenščina za Slovence — 17.40
Radijska univerza — 18.30 Koncertisfi naše dežele _____ 19.10
Plošče za vas — 20.35 Evgenij Onjegin, lirski prizori.
Sreda, 11. 10.: 12.10 Brali smo za vas — 13.30 Glasba iz filmov in revij — 17.20 Odvetnik za vsakogar —- 19.10
Zdravniška posvetovalnica — 19.20 Razkuštrane pesmi ________
20.35 Simfonični koncert.
NAJBOLJ ZANESLJIVO RASTOČA SADNA DREVESCA NUDI DOMAČA DREVESNICA
MARKO POLZER, pd. LAZAR pri St. Vidu v Podjuni
Ribez, češplja in maravdelj polovična cena
četrtek, 12. 10.: 12.10 Znanost in tehnika — 17.20 Pogled v zgodovino italijanskega slovstva — 18.00 Furlanske pesmi — 18.30 Sodobni slovenski skladalelji — 19.10 Pisan? balončki — 20.35 Saj ni res, veseloigra.
AVSTRIJA
te vizi j a
JUGOSLAVIJA
Sobota, 7. 10.: 16.05 Mali potapljač — 16.15 Kaj lahko poslanem •— 16.45 Za družino — 17.10 Kakor so videli drugi 17.40 Plesni tečaj — 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Deklo današnjega časa — 21.50 športni dnevnik — 22.40 Vladar nad širnim sveiom, film
Nedelja, 8. 10.: 15.35 ‘Potovanje v sanjah k lečaju —
16.00	Konjske dirke v Krieou — 17.00 Svet mladine — 17.30 Tok za Adis Abebo — 18.00 Pustolovščine dobrega vojaka švejka — 18.30 Ob 80-letnici Paule Preradovič —
19.00	Cas v sliki — 19.30 šport — 20.15 Eksperiment, igra — 21.45 Kaj sem
Ponedeljek, 9. 10.: 18.00 Francoščina — 18.30 Pel clovnov sanja o cirkusu — 19.00 To je samo v Kyo!u — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Bel Phegor, kriminalka — 21.25 Telešporf.
Sreda, 1i1. 10.: 11.05 Smejati dovoljeno — 11.50 Telešporf — 17.03 Princesa na krompirju — 17.50 Kdo pomaga rokodelčiti — 18.30 Aktualna kultura — 19.00 Matlhias Wiemann pripoveduje — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Bel Phegor, kriminalka — 21.25 Studio liska.
Četrtek, 12. 10.: 12.00 Svinec in kositer rz Avstrije  
18.00	Italijanščina — 18.30 Ljubljenci naših staršev — 19.00 športni kaleidoskop — 19.30 Cas v sliki — 20.15 V omotici zlata — 22.05 Reportaža o Trigonu v Grazu.
Pelek, 13. 10.: 11.03 Njegov največji bluf — 18.00 Francoščina — 18.30 Festival Tessa — 19.00 O očesnem zdravstvu — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Bot Phegor, kriminalka — 21.45 Na obeh fronlah — 22.35 Jazz v Ameriki.
Valovne dolžine koroških oddajnikov
avstrijskega radia in televizije
AVSTRIJA 1
na UKW v območju oddajnika
Dobrač na 93,8 MHz Kariča na 96,7 MHz
na srednjem valu v območju oddajnika Celovec	na	584	KHz	—	513,7 m
Železna Kapla na 1025 KHz — 292,7 m Šmohor	na	1025	KHz	—	292,7 m
REGIONALNI PROGRAM
na UKW v območju oddajnika
Piramida na 97,8 MHz Dobrač na 90,4 MHz Korica na 94,5 MHz
Sebola, 7. 10.: 17.40 Vsako sobolo — 17.55 Obzornik — 18.15 Oddaja za otroke — 19.15 Beseda v sliki — 20.00 Dnevnik — 20.45 Festival Opatija 67 — 22.15 Serijski film.
Nedelja, 8. 10.: 9.30 Dobro nedeljo voščimo — 10.00 Kmetijska oddajo — 10.45 Oddaja za otroke — 14.20 Nogomet Madžarska : Romunija — 18.00 Evropsko košarkarsko prvenstvo — 20.00 Dnevnik — 20.50 Humoristično oddaja — 21.50 Lirika.
Ponedeljek, 9. 10.: 10.40 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.00 Mali svet — 17.25 Risanke — 17.40 Kje je, kaj je — 17.55 Obzornik — 18.40 Biseri glasbene literature — 19.15 Tedenski šporfni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.40 Drama — 21.40 Operna scena.
Torek, 10. 10.: 10.40 Angleščina — 21.00 Osnovo splošne izobrazbe — 18.25 Film za otroke — 18.40 Svet na zaslonu — 19.20 Obzornik — 20.00 Celovečerni film — 21.30 Kulturna ponoroma.
Sreda, 11. 10.: 17.05 Lutkovna serija — 17.25 Poljudno znonsfveni film — 17.55 Obzornik — 18.15 Združenje radovednežev — 19.00 Reportaža — 20.00 Dnevnik ________ 20.40
Soročinski sejem, opera — 22.40 Niso samo rdeče rože.
Cefrfek, 12. 10.: 11.00 Angleščina — 17.10 Zgodba o majhnih Škarjah — 17.25 ‘Pionirski studio — 17.55 Obzornik — 18.15 V svetu znanosti in tehnike — 18.35 Malo za res, malo za šalo — 19.00 Dežurna ulica — 20.00 Dnevnik — 20.30 Aktualni razgovori — 21.10 Ko je meč krojil pravico.
Pelek, 13. 10.: 10.40 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.30 Oddaja za otroke — 17.55 Obzornik — 18.15 Zaplešite z nami — 19.05 Brez parole — 19.40 Greh — 20.00 Dnevnik — 20.40 Celovečerni film.
na srednjem valu v območju oddajnika
Celovec
Železna Kapla
Pliberk
Šmohor
Beljak
Velikovec
na 728 KHz na 1394 KHz na 674 KHz na 773 KHz na 1124 KHz na 1313 KHz
412.1	m
215.2	m 445,1 m 388 m 266,9 m 228,5 m
AVSTRIJA 3
na UKW v območju oddajnika
Piramida na 92,8 MHz Dobrač na 100,3 MHz Korica na 99,5 MHz
TELEVIZIJA 1
v območju oddajnika
Piramida na kanalu 10 Dobrač na kanalu 6 Korica na kanalu 12