St »v. 130
V Trstu, v torek 13. mala 1919
:_ Jja Vlak dan, udl ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica s. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poš.ljajo uredništvu — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol letu L 18 — in celo leto L 36—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Letnik SllV
Posamezne Številke v Trstu in okolic! po 10 stotlnk. — Oglasi sc računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stol.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L r—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL. sv. Frančiška As 20.
Hirovita Konferenca.
Svet četvorice in petorice.
PARIZ, 11. Včeraj ni rmel se>e niti svet četvorice načelnikov vlad niti svet petorice ministrov zunanjih stvari. Četvorica načelnikov vlad se sni-de ju-tri. da popolni besedilo odgovora na novi dve noti, ki ju je grof Brockdorfi-Rantzau sooči dopcslal Clemenceauju
VViison zanika obstoj tajnih pogodeb.
VV A S HINGTON, 11. Listi objavljajo naslednjo brzojavko, ki jo je predsednik Wilson poslal generalnemu predse^ništvenemu tajniku in ki pravi: »V vladni obljubi ni ne skrivnosti ne tajnosti. Obljubil setn, da predložim senatu, s pridržkom da jo potrdi Zveza narodov, dodatno klavzulo, s katere se zavezujemo, da takoj priskočimo v pomoć Francoski v slučaju, če bi jo Nemčija napadla ne-izzvana. S tem ne storimo nič druge-ga kot da pospešimo akcijo, v katero smo obvezani po pogodbi Zveze narodov.
Entecta ne dopušča nikakHi razprav o mirovnih pogojih.
PARIZ, 11. Sporočilo grofa Brockdorffa-Rantzau o mirovnih pogojih, priobčertih nemškf delegaciji, so dobila sledeči odgovor: Prodsta-viteJjl zavezniški "n eri -uf.tnlh j:m vlasti so pre.eli priobčitev, vsebujoč o opazke nemihh pooblaščencev k načrtu o mirovni pogodbi. Odgovarjajoč žele opomniti nemšl-.o delegacijo, da so isestaviH pogoje pogodbe. imajoč vedno pred oema načela, na katerih podlagi so bila predložena premirje in prr?3*«?nia za mir. Ne morejo dopustiti razprave o svoji pravici, da vztrajajo p«i mirovnih pogojih, ki so bili bistveno formulirani samo tiste praktične nasvete, ki jih utegnejo predložiti nemški pooblaščenci. Sroročilu grofa . .ockdorJia-Ranizaua glede Zvezi arodov, ;e b'l podan danes dedečl odgovor: Potrla se -sprejem nemškega načrta za Zvezo narodov. Ta načrt bo pretežen poscbT»e:rru odboru zaveznikih in pridruženih flm vlasti. Ko prouče vnovič pogodbo glede Zve : narodov, se uverilo nemški pooblaščenci, da se pripustitev novih držav ni pozabila, ampak da Je izrecno predvidevana v đrLjem paragrafu prvega člena.
Vest o odhod \ nemških delegatov neresn'^na.
PARIZ. 11. »P.tit Parisien« piše: Gro* Henry oporeka formalno vesti, da bi hotela nemška delegacija odpotovati. Brocfcdorrf-Rantzau ni nikdar pokazal nairen3, da bi ostavil Francijo na oduren na- n. Osebe. to v bližini predsednika delegacije. izjavljajo, da predsednik odpotuje v Weimar, da ?e t?.m yo:azgovorl s členi vlade, ko komisija "n podoLsekl za p.cučenje pogodbe dovrša svoje delo.
Vp.aciškodrtin hi meie držav bivšo monarhije.
PARIZ, 11. Clemenceau, LIoyd Georgc, OrJartčo in V. ison so se sestali včeraj in so razpravljali o okr ... svoti odškodnin, ki jih bo zahtevati od Avstro-OgrsVe in o razmerju, v katerem bodo nove dr'ave. nastale vs!ed razsula stare •monarhi-ie, meri!-? prispevati za vzpostatitve. Petorica ministrov za vaa. e stvari j« odobrila sklepe komisiji o ueja.-» Ceško-SIovaške, Jugosiavije, Nemške Av-tr^e in Ogrske.
Kcl»aijalaa pogajanja z Itai'jo.
PARIZ, 11. Z ozrom na kolonijalna podajanja z Italijo sodi »Mat a«, da posebna komisija, sestavljene od min^trov za kolonije interesiranih držav, uredi pojejo 2 s u lejstvitev dogovora, sklenjenega 21. spr 'a J9!5. »Matin« pridodaje: Ni dvoma', ca zt dcssio Kpcraz-urr., ki bo zsdcvoliiv za cae strani.
?v*.a	'a sv^-čno plovbo na FeoL
Bili i, 1*. S u ket cbalna država, se heče tKi- „ V.	za rtvizi-jo dogovora z leta
lr05 c 1'jv'- i ni RcnL Zabavala ie — čim bodo mir« — vsaj enega zss'op-nlr.a v krrnsij' za riovbo na Renu in bi hotela, da se Liaiicibke.nu pristanišču določi isti paktični in "Ji a v u. p t,Lik kakor da je morsko pristanišče. Sv i z»l..c.a . a~iit» tega svobodno plovbo po Rcmi zi -rsta*.e do Bssels, prepoved vsakršne r.i*.v s v	coilfii. razrušitev utreb in .ved vsakih odvodov, tudi začasnih, voda Rena. 1 bi mogli prejudicirati (oškodovati) mod-na:u- n nlov >o glede ničel bodočega evropskega d c tovora za plovbo po rekah. Švica zahteva pripeznune «voL>i*inefia dohoda do morja po med-nirocn.ii plcvbenih poteh. toliko včasih vojne, kolikor v onih miru.
Avstrijsko-nemška delegacija za mir.
BASLL. 11. Z Dunaja poročajo: Državni kancelar Renner bo predsedoval avstrijski delegaciji 7i mir. ki se poda v Saint Oermain. On bo pooblaščenec tn odgovoren politični načelnik Nemške Avstrije. Pcblaščen je, da določi postopanje delegatov v soglasju s splošnimi smernicami, kakor jih 'e sklen la narodna skupščina. Zastopnika narodne skupščine, dr. Gurtler in dr. Schonbauer bosta njegova juridična svetovalci. Temu političnemu odboru je podrejen odbor generalnih komisarjev, ki rrm pripadajo pod vodstvom dra. Kleina kot namestnika ministra za vnanje stvari: s akcijski ničelnik v ministrstvu za vnan e stvari Po-ter za iuridične stvari, sekcijski načelnik Eichhag za pjlitićno sekcijo, in sekcijski načelnik Schiller za gospodarsko sekcijo. Ti štirje komisarji so vo-ttfih in dovršili pripravljalna dela za mirovno konferenco in bodo določeni od Rennerja za pogajanja o podrobnih vprašanjih. Legacijska svetnika Frankensteln in proiesor Laun jim bosta piidoue-Ijer.a. Konzuli Pro;huik, Hiawatsch in Mascher-
PODLISTEK
KlKolal Sevirjou.
Ruski spisal M. Ardbašev. — Poslovenil M.
T	-3
Nastal je strašen krik. Nehali so streljati in nekdo je stokal in tožil s pretrganimi glasovi.
»Ha, ha!« je vpil Aladjev neizmerno vesel. Nepopisna slast je prevzela vse njegovo bitje in pripravljen je bil, da bi streljal in moril« dokler bi bilo kaj življenja v njem.
»Stoj! Upira se ... Naprej, v drugo sobo .. -« se je oglasilo več glasov.
Aladjev se je uprl z vso silo proti težki omari, ki jo je imel v svoji sobi in jo porival proti vlomi jer im vratom. Potem je planil proti peči in ui^al razLrj*ane papirje, katere je bil poprej vanjo zmašiL Pokazal se je majhen pla-tnenček in razsvetlil s tresočo svetlobo raz-si eljeno in razrušeno scfco. Aladjev je slonel v o^iu in gledaj okrog sebe.
Mej. Letu j<„ poslalo popolnoma svetlo. Mala
«!
st-ein so določeni kot tajniki Drugi delegatje so deloma tekniki in deloma žurnalistl. Kot te--aiki so določeni: za mednarodno pravo Lamasch, za vojne ujetnike general Slatin, za finance predsednik anglo-avstrijske banke Lamisberger. Kot^ zastopniki spornih ozemeij bodo poslovali: za Ccško deželni glavar Lodgmaiui in njegov namestnik Se-liger, za Sumaro Klinment, za sudetske pokrajine deželni glavar Freissler, za Tirolsko socijaiUtični poslanec Abram, krščanski socijalec Schiriim-cher in namestnik dežslni glavar Sternibach, za Pre-darlsko Ereder. Potem se zastopniki zapadne nemške Ogrske, južne Štajerske in Koroške.
ItaiUanstvo Reke ta potrebe slovaaskega zaledja.
NEW VORK, II. »New York World« piše. da itatijan^tvo Reke ni možno zanikati, Islotako pa se ho Tnore*o zanikati tudi potr-dbe slovanskega in madjarskega zaledja. AH, na>ti se mora kompromis. »New York siui« piše, da Zveza narodov sc ne more ustanoviti brez ltalij>e. Zato treba najti rešitev, ki zadovolji Italijo m~7o"pridobi zopet *.a Zvezo.
Dve novi aeažkl aotL
PARIZ, 11. »Temps« piše, da je grof Brcck-do-ff-Rantzau poslal Clemenceaujti dve novi noti, katerih prva se tiče vprašanja vo-j^lh ujetnikov, druga pa delovne zakonodaje. »Temps« pravi, da zavezniki ogovore jutri in da je bil odjovor na prvi dve noti grofa Brockdcrffa sestavljea ob ose6ncra sodelovanju predsednika Wilsona.
Nemški cdposiaad se vračajo v Nesačilo.
VERSAILLES, 11. Nemški državni svetnik Mei-aeri, kurir Krap« in trije tajniki so zaputili Ver-sailles in odpotovali v Nemčijo.
VERSAILLES, 11. Sest članov nemSke delegacije je snoči odpotovalo v Nemčijo. Pričakuje se, da v kratkem od?otu)e tudi groi BrockUori-Rcn-tzau.
\Vi!son ostane v Evropi do podpisa mirovne
pogodbe.
PARIZ, 11. Iz \Vashingtona se Javlja: sUaited Press- sporoča, da ostane	v Evropi po pod-
pisa mirovne pogodbo. Miro.na pogodba i:i predlog na obrambno z vezo tucu Francosko, Zcilnj:-nimi državami in Angleško se *:ralložita koa^reeu poietn, ko podpišejo Nemci r.: rov no pogodbo.
V/tisoo ia resko vpražanfc,
NEW YORK, II. Dopisni: agenelje tAss^cIatcd Press« v V. a^iagtcHiu je .-rej si sporočilo Iz v.ele h;še, v katerem so označa kurišIjotJia v^st Pariza, ki sporoča, da se ^ WiIso» zavezal, da prizma odstopitev Reke Itali'i po leia'K23. Kako« se zdi, predsednik nI »zprestv-nil svsjsja -prvotnega »iališča.
Avs^-oeerske mene
PARIZ, 11. Zbor	m'^!V?rov auaaujia za-
dev je skoraj končal določitev avairiiskih meja. ter je pritrdil v celoti poročilom razn.li konti»ij.
Meja Italijo napram KoroškL
Včerajiu a večerna tržaška »Nazione« obavija naslednjo brzojavko: »Pariz, 12. Svet petorico je pričel razpravo o mejali mrd Italijo La Avstrijo ua Koroškem. Zdi -se, da bt> italijanska raeja »l&dila goroplsni črti južno Trbiškega hriba. V celovškem okolišu bi se izvršilo ljud-sko glasovanje. Zeiezal-ca Trti—B;liak ie v cciotl prisojena Italiji.
Plača tajnika Zvoze narodov.
P>J?IZ, 11. Plača tajnika Zveze narodov bo
125.000 lir, dobi\ al pa bo še drugih 125.000 lir za
pokrivanje poitaih stroškov itd.
Est?n?a prepoveduje n—eootikHi zraVo-piovo/ laOTacastvR,
BASEL. Ivi. Iz Dero!!:!.5! ->roča]o: Central diut ie v »mc.ia zavesa šk h ia prid-ružculh jI.:: v»a*ti sporočil tie.n-ki ktia*.s.ii za .prem.r::, di je prepovedana vsal.a prodaja ae.uških zrakop'ovov inozem&tvu, ter ie zahteval, uai so ul.:eGeio od-rodbe, u* »e tik?, kupčija ustavi.
17. TURČIJE. T^ast paša aretiram"
ATE:«, 11. Carigraiski L'stt	Cm, je bil
aretiraa Talaai
Nemiri v Es.^.u.
KAIRO, II. Ura dr. o se poroča: PaKciJa Ri avi-
raia dija5ki-a sicupia. ki so skušali p::re-Jifi demonstracijo. Množica den:c:istraatov -je skakala prodreti v bližino predsedništva, a so jo rar;naii z ba ti ne mi. En demcastrat Is bil ubit, devet tlru-gih pa je bilo lahao poškodovanih. Aretiranih bilo okeli 50 oseb.
IZ NEMČIJE.
Protest vlrtemberške narsćae skupšSiae.
CURIH, 11. Velika man'fcstaci'a proti mirovni pogojem, kakor so bili predloženi nemškim cdpo-slancem v Versaillesi* s* je vršila v vlrtember-ški narodni skupičiai, v kateri je predsednik Kell izpregovoril govor, ki je žel viharno odobravanje. Dejal je: »Ne moremo zopet .pričeti s svojim delom, ne ća bi izrazili čustev, ki nas obvladujejo. Včerajšnji dan ie bil za prebivalstvo katastrofalnega pomena. Pogoje, ki nam jih hečejo naprtiti sovražniki, občutimo kot udarec v obraz naroda, ki ga v njesovi večini ne zadeva aikaJcršna krivda na izbruha vojne. Nerrrškl narod je pripravljen popraviti storjeno ško.o, kolikor je v njegovih močeh. Mirovni pogoji, naloženi nam po ententnlh vlasti ne odgovarjajo temeljnim NVilsoaovim načelom. Ne prispevajo k pomirjenju narodov, pač pa naličijo nasilnemu miru. kakor ni zanj primera v zgodovini. Nemški narod noče pasti tako glo-
boko. da bi postal narod sužnjev, ki bi v bodoče moral služiti kapitalistom in imperijalistom entent-nih držav. O pravici samoodločbe narodov, ki je ena tenieljnih VVilsonovih toček, ni niti sledu v mirovnih pogojih. Ne smemo izgubiti upanja, da se posreči ublažiti te strahovite pogoje. V ta namen moramo apelirati na svetovao vest, <da ententni narodi odvrnejo svoje vladaloe od nasilne politike, ki ne more nikdar biti v blagor narodom. Toda po vti-skih izza zadanega časa v VcrsaiHesu moramo razumevati, da moramo daoes bolj kot Jcedaj pozabiti notTanja nasprotstva, ker smo dolžni ustvariti nemškemu naroda -možnost preporoda.«
Kakor v BeroKmi in Shrttjarttt ie bil tudi po vsej ostali Nemčiji vtisk velikanski, in kakor v BeroLnu. se je tudi v Fraakobrodu zaprta borza in prekinilo vse poslovanje za nedoločen čas. Tudi frankobrodski listi se striiriaio z toerolinskiini v mn^nMj, da je sprejem enteninih predlogov nemogoč. i u tudi tedaj, če bi sc znatno izpremenili.
fDrure poti ni videti,« piše Lokal Anzeteer, »kot pot zavrnitve. Nobena druga pot ni mogoča. Upati moramo, da bomo -videli, kako bo vzraščal nov rod, ki naj nima samo volje, temveč tudi moč, da zlomi verige, JU oklevajo roke nemškega naroda. Ta poguba pač ne more biti trajna, Ler bi za njo prihajala nova vojna.«
Frankfurter Zeitung« piše. da je bila svetovna zgodovina vedno -svetevpo sodišče, in odtod izba.a, da Clemenceatrjev načrt miru ne bo mogel po: j'.! zgodovina. »Nemški narod.« pravi Ust, ni edin ssTr» z Rantzauom, temveč tudi z vlado. Bilo bi b^K-e, da se Nemčija izroči njenim tlačiteljem: nemška vbda, ki bi podpisala, bi ne mogla ostati živa nš-ti štirinajst dni. Diplomatski položaj nemških odposlancev pa je z dntge strani zelo jasen: moreio si prihraniti delo, da bi odgovarjali na točko za točko mirovne pogodbe; zadostuje, da sc akllicjo ua štirinajsterc VVilsoaeve točke in razkrijejo vsa protislovja. Odgovor zavemih in pri-drulen'li vlad bi znači! torej krizo, toda najbrž :yr sarrr> za nemški narod. Posrečiti se mora, da :e vrf* ta pogodba pohlepnosti.«
Priprirho b^rolinskih listov se glase enako. Vsi sc stri-.;, vo v trditvi, da so pogoji nesprejemljivi In nemogoči. Takšen mir bi pomenjal trajno vojno, i Strinjajo se tudi v napadanju Wilsonovega postopa uja. katero kritizirajo kar najživahnejše. Ta mi-. -ia pogodba da jo velikanski moralen poraz
Nemško Hsaačac težave.
CURIH. II. Iz Berolina brzojavlja »Neue Z.;rcl:?r Zeltung«, da '»ose finančne -težave Nemčije !*>-•.>;>:©. Državna banka je morala izdati eno lo v rlatu za živila in sedal ji ne ostane ! več l:ot .poldruga milijarda zlata napram 30 mili-Tcrožečega papirnatega denar>a. Nemški i i Vi smatrajo, da po vpostavitvl rednega po-slovair.a Nemčiia ne bo mogla skozi 20 ali 25 let plačati več kot eno nriHj^rdo odškodnine ua leto. Motijo »o ententne vladp^ če mislijo na višje številke, ker bi v nemške finance morale neznosne veiiko žrtvovati, da bi se mogel plačevati U znesek. Komisija, ki ji je poverila nemška vlada, da preišče, koliko škode je povzročila Nemčija v Belfiii ia ua Francoskem; je mnenja, da ta škoda ee bo 5>r55o;ala svote dvsnajstih milijard.
IZ NEMŠKE AVSTRIJE. Cena za samostojnost Nemško Avstrije.
CURIM, 11. M'mster Bauer je v včerajšnji seji odseka za zunanje stvari nomško-avstrijske na-rodae skupščine izjavil, da je zatrjal načelnik an-g!;šk=sa vojaškega poslanstva, da bi bila ententa pripravljena priznati Nemški Avstriji teritorijalne. jc~z finaa-Hne ia politične koncesije v slu-bi se Nc-.nška AvstrHa odrekla zedinjenja x '<:!0. T c koncesije bi se nanašale na priklo-pltfv Šrpmare (do:'ej češka in bavarska) in za->- ine Ojrs' e Nemški Avstriji ter druge ne še dokčens obliube glede južnih nemških Tirolov, Spocnjc i>. ajerske in Koroške. Mod gospodarske k:aoes.*e bi se štelo olajUi3je uvoza živil, siro-vla Iti.
CrezposeUosI aa Dunaju.
BAS2L, II. Z Dunaja se poroča: Ust vNener Taj« etjavlja naredbo, ki stopi v kratkem v velja-xt> is vsebuje aačrt za porazdelitev brezposelnega utb.vstva po indust-rij»skih podjetjih. Na podlagi te aarsdbe bodo lastniki industrijskih podj«B|, ki imajo fciposJenih najmanj« deset delavcev, morali od 19. itr-ijallca dalje pomnožiti število svojih uradnikov ia delavcev za eno peMno in plačevati temu esobju enako plačo, kakor je določena za ostale. Brezposelni, ki bi zavrnili službo, ki jo jim pcaudi .pooredovainica, izgube pravico do podpore.
sobica, ki je napravljala tako ugoden vtisk, je kazala žalostno sliko. Svetilka je ležala razbita ▼ luži petroleja, Tolstojeva slika je bila preluknjana s svinčenkami, v kotu je apnen prah pokrival tla in skozi razbito okno se je umikal smodnikov dim t tankih, modrikastih oblačkih.
Aladjev je mislil, da je prišel ob pamet; saj to vendar ne more biti resnica! Se včeraj, še pred r.ekoliko urami je sedel za svojo mizo in pisal, dobroznani predmeti iz vsakdanjega življenja so ga obdajali, njegove knjige, slike, rokopisi. Prevzela ga je neskončna tuga, polna poslednjih, grenkih solz. Pogledal je na mizo, na svoje knjige .... in obupno si je ruval lase.
i Kakor kinematografske slike so se z bliskovito naglico vrstili pred njegovim duševnim očesom vsa njegova bodočnost, ki bi lahko po-
stala tako zanimiva, jasna in blažena, posve-
čena z ljubljenim delom in ljubljenimi ljudmi,
• diievi polni slasti ter ljubezni in sadonosnemu
i delovanju žrtvovano življenje. To življenje.
IZ OGRSKE.
Zas^anefe v operacijah proti Madžarom.
LOInDON. 11. »Times« poročajo iz Budimpešte: Francozi in Srbi so na jugu zelo malo napredovali In češko prodiranje na severu ni bilo občutno. Cehi so se ustavili tri milje od Salgo-Tarjana, cigar za-srdba bi odrezala madžarske boljševike od njihovega eiine&a važnega premogovnega središča, ki jim je ostalo, in bi sama* p® sebi dovedla do vdaje Budimpešte. Na vzhodu so Romuni zopet zavzeli Sciuok, a so se zaustavili ob Tisi. Zaustavitev operacij navdaja boljševike z zaupanjem in utrja položaj Bele Khuna.
IZ ITALIJE.
Nov! drža val monopoli r Italiji.
RIM, 11. Vkllub vsem nasprotnim trditvam z vladne strani zatrjuje agencija Volta, da more jamčiti za točnost naslednjih Informacij glede uvedbe novih državnih trgoviaskih monopolov.
bi bilo lahko postalo njegovo, toda sedaj je postalo za večno nemogoče, zaSlo je za
večno...
»Umre ti I« se je oglasil ▼ njem težek opomin obupa.
»Čemu? Kaj se je pravprtr pripetilo? Saj je to le slučaji« je pomislil ▼ Sašu. ki mu je še
preostajal.
Od zunaj je kakor toča udarjalo t vrata. Nekaj težkega so vlekli po hodniku. In naenkrat <to zopet počiti streli« od okrušenega stropa je padel pesek in treJčice so priletele Aladjevu v obraz, ki ga je naenkrat polila kri.
»A, takof« si je dejal a Čudnim, smrtnim mirom. »Končno, če smo 2e tako daleč ...«
Z nepremagljivo silo ga je popadlo brezmejno, divje sovraštvo in planil je proti postelji, da bi vzel bombo.
»OgenjI Tjal« je nekdo zavpil in zdelo se mu je, kakor bi se to glasilo tik pri njegovem ušesu.
Glavno ravnateljstvo je izčrpno proučevalo monopol na kavo in kavne nadomestke. Čaj, sladkor, petrolej, bencin, paralin ter težka In lahka mineralna olja, denaturiranl špirit, razstrelive snovi In električne žarnice. Vsi ti monopoli se uvedejo v kratkem, in je takorekoč gotovo, pravi omenjena agencija, da že tekom tega meseca. Zakonski načrti, s katerimi se uvajajo in urejajo ti monopoli, so že sestavljeni in se predlože v odobritev ministrskemu svetu v eni prihodnjih sej. Ti monopoli •se bodo izvajali potom zadrug in razdeljevalnic. Finančni minister namerava odvrniti škodo, ki bi zadela Trst, ako bi se monopol na kavo celotno iz-v-rjal v Trstu, s tem, da se na noben način ne bosta vezala transitna trgovina in zopetni izvoz, ki tvorita znaten del -trgovine tržaškega pristanišča.
Namen abesinske misija, *
RIM, 11. Včeraj je prispeta v Marsillo abeslnska misija, katero spremlja francoski minister v Abdis Abehi, g. Decippet. Podobne misije so na potu v Anglijo, ena v Italijo, kamor bo v kratkem dospela. Edin njihov namen je, da prinesejo zavezniškim vladam čestitke abeslnskega dvora na zmatgi ententinega orožja nad avstrijskonemškoturškim orožjem.
Bo| med vojaki la karabinjeri! v Ncapolja.
NEAPELJ, 11. zvečer. »Resto del Carlino« poroča: Včeraj zvečer je prišlo do prave bitke me J vojaki in karabinjerji na Kapuanskih vratih. V ulici Pocrio je neki bersaljer sunil neko žensko v spremstvu nekega mladeniča, ki je nato protestiral. Med dvema je nastal takšen kreg. da se je moral vmešati neki policijski agent v civilu. Ko je leta videl, da ne opravi ničesar, je pozval ber-isaljerja in mladeniča, da se podata žnjim na bližnji policijski urad. Medtem so priskočili na pomoč tersaljerju neki vojaki, a mladeniču njegovi tovariši, ter so to trojico obkolili. Vojaki so zahtevali, naj se bersaKer izpusti, a ker se je agent protivil, ga je nekdo sunil z nožem v hrbet. Priteklo je še nekaj agentov, toda morali so se umakniti, ker so vojaki potegnili bajonete in pištole ter začeli prodirati proti karabinjerski vojašnici, pred katero se arfiaja več jartiov. Vojaki so napravili strelske jarke in od-prli peklenski ogenj proti oknom vojašnice. Karabinjerji so odgovorili tudi z ognjem. Nastala je v miru .prava vojna bitka. Naj več so trpeli mimoidoči, med katerimi je bilo veliko ranjenih. Končno so prihitele na pomoč kara bmjerjem nekatere stotnije 39. pešpolka, ki so vojake -razorožile in aretirale. Nekaj časa potem so spravili v mestne bolnišnice več kot 20 ranjencev med temi nekaj agentov in enega težko ranjenega karabinjeria. General Bianeardi se je podal v vo-iašnico in ukazal strogo preiskavo. V noči so veliko oseb aretiral«. Tudi general Ameglio, obveščen o hiidcm dogedku, je vpeljal preiskavo.
Izročitev Villeraa.
PARIZ, 11. »Temps« objavlja noto nizozemske ga poslaništva v Parizu, v kateri se pravi, da se izročitev bivšega nemškega cesarig doslej še ni niti -zahtevala.
RIM. 12. Iz Pariza se brzojavlja »Tribuni«, da je nizozemska vlada sklenila izročiti bivšega nemškega cesarja zaveznikom.
Nikola, bivši črnogorski kralj, ▼ Rnpalln.
RAPALLO 11. Dospel je semkaj črnogorski kralj Nikola pod strogim inkognito. Popolnoma je odkreval od hude bolezni v minuli zimi v Parizu. Starega monarha, katerega spremlja omejeno število sorodnikov in dostojanstvenikov, so prebivalstvo in oblasti sprejele z velikimi simpatijami. Pričakuje se tudi kraljica Jelena s kraljičinami Jolando in Mafaldo, ki pridejo na obisk častnemu očetu in dedu.
nemški narod In uzrcRl nleacuega pada.
Narod nemški je globoko ponižan. Vsak hip, ob vsaki priliki, ob vsakem koraku, ob vsaki izjavi njegovih želja, dajejo na mirovni konferenci občutiti, da njegovi zastopniki nimajo ničesar zahtevati, da niso dopuščena nobena pogajanja injimi o pogojih, ki so jih zmagoval-ci-zavezniki določili za. sklep miru z Nemčijo. Zastopnikom nemškega naroda ni dana nobena druga beseda, ne^o, da odgovore: ali sprejmejo določene pogoje, ali jih ne sprejemajol Saj je predsednik konference Clemenceau v svojem nagovoru v otvoritveni seji v Versail-Icsu izgovoril trdo. suho, neizprosno besedo: prišel je čas težkega obračuna, a mi smo si morali z neizmernimi žrtvami izvojevati možnost, da vam danes — narekujemo!
Tak je bil smisell sporočila predsednika nemškim delegatom v onem slovesnem in zgo-dovinsko-znamenitem trenutkul
Nobenih pogajanj da ne bo v mirovnih pogojih samih, ki se nalože Nemčiji; k večemu le o načinih njih izvedbe. In isti nemški delegati, zastopniki 70milijonskega naroda, še nedavno tako ponosnega, tako samozavestnega naroda, so upadlih lic. strti do globine duš, sprejeli tisti usodni dokument, ki ga proučujejo sedaj m izjavljajo, da ne mislijo ogorčeno bežati s konference, marveč, da hočejo poizkusiti vse možno, da se pogoji vsaj ublažijo toliko, da jih bo mogel nemški narod sprejeti, ne da bi bila pregloboko zadeta njegova narodna čast in ne da bi ga U pogoji pahnili v gospodarsko
in politično usužnenje.
Narod, ki je hotel biti gospodovalee sveta, ki ni dajal pardona nikomur, ki se je stavljal njegovim gigantskim načrtom na pot, ki mu je hotel prestrigati njegove poti do velikih ciljev, ki je vedno zatrjeval svetu, da se ne boji nikogar, ker je njegova moč — militarična, politična in gospodarska nepremagljiva: ta narod mora danes, četudi s škripajočimi zobmi in krčevito stisnjeno pestjo, prositi vsaj malega deleža na določanju svoje lastne usode; ne ve si pomoči drugače, nego da apelira na — pravičnost!! Na pravičnost, ki je ni hotel nikdar poznati napram nikomur!
Globok je padec tega naroda vsled poraza v vojni, ki jo je sam hotel in sam izzval. Ponižan je, kakor ne more biti bolj ponižan tak ponosen narod.
Ni čudo torej, da se mnogim zdi nerazrešljiva zagonetka, kako je mogel ta narod, ki je sedaj tako skromen, ki sedaj govori milo besedo o enaki pravici, o miru, o spravi, o bratstvu, o
enakosti vseh narodov: kako je mogel ta narod biti nekdaj tako oduren, tako neodjenljiv in ne-spravljiv. Govori se, da mu je bila ta oholost v krvi, prirojena, da je bila karakterna poteza njegovega duševnega razpoloženja; da sploh ni mogel biti drugačen. Ta sodba o nemškem narodu je opravičena. Toda ni izčrpana. Ne daje nam popolnega pojasnila, zakaj je bil ta narod tak, zakaj se je kazal vsemu svetu le od strani, ki so mu nakopale mržnjo vsega sveta.
Res je: gospodstvaželjnost je v njegovem bitstvu. Ali to grdo, omraženo svojstvo mu ni samo prirojeno, ampak mu je bilo tudi privzgojeno. Deloma je podedovano, heriditerno; po velikem delu pa tudi produkt sistematične, že od Friderika »Velikega« slovite — pruske vzgoje, ki je bila tudi v zadnjem pruskem kralju in obenem cesarju velike Nemčije, sedanjem prognancu Viljemu, poosebljena do njenih skrajnih viškov in v najodurnejih oblikah. Tiste vzgoje, ki je imela svojega najizrazi-tejega predstavitelja in svojo glavno oporo v pruskem militarizmu. Ta militariški duh je tako pokvaril nemški narod, da si je pridobil pred svetom žalostni sloves, da ga ni drugega naroda, ki bi ne ob toliki inteligenci in toliki samozavesti puščal — tako kričeče protislovje!
—	tako zasužnjiti! Ni ga naroda in ga ne bo
—	v svetu novih zmagujočih idej še manje, nego doslej — ki bi se dal tako reglementirati In disciplinirati, kakor se je dajal nemški narod. Slepo se je pokoril vsemu, kar je prihajalo od zgoraj; a tam »gori« je vladal neizprosen militarizem, je gospodovala sablja. Vse duševno življenje nemškega naroda je slonelo
kanonih, je dobivalo smernice od voja-
na
ških ukazov. Vse to življenje se je zdelo ena sama, vseobsegajoča velika vojašnica ...!
Res je: ta pruski militarični duh je dovel nemški narod do nečuvenih vspehov, do o-gromne moči, ali v svojih posledicah je vendar pogubil državo, strmoglavil njega nositelje in pahnil narod v najstrašnejšo nesrečo. Kako j« prišlo to? Ker ga je ta militarizem moralično spačil, duševno pokvaril tako, da je prišel na glas naroda z veliko inteligenco uma, ali brez vsake inteligence srca! A kdor ne more čutiti blago, ta ne more biti pravičen! Izgublja vsak smisel za pravico drugih. Postaja domišljav, oduren, ki nima nikakega merila za pravilno ocenjevanje svoje in moči drugih! In to ga zavaja v vratolomne načrte!
Nemškemu narodu je bila privzgojena vera, da je ni moči na svetu, ki bi se mu mogla uspešno upirati. Danes vidimo na konferenci v Parizu, kako kriva je bila ta vera. Nemci so bili uverjeni, da so nepremagljivi; danes so poraženi — strašno poraženi: ponižani in tre-pečejo v strahu radi bodočnosti svojega naroda. Ne mislijo več na gospodstvo nad svetom, marveč morajo apelirati na pravičnost, da bi si zagotovili — življenje!
Kazen je res strašna. Na vseh narodih pa je, da uvažujejo pouk, ki ga bo dajala zgodovhia vzrokov pada nemškega naroda. Ta zgodovina govori: Ne precenjuj sebe in svoje mečif Ne podcenjuj moči drugih! Ne U3tvarjaj si sovražnikov, marveč išči si prijateljev! Bodi pravičen vsem, če hočeš, da bodo drugi tebi pravični! Minoli so časi, ko so mogli narodi graditi svojo veličino na sabljah in topovih! Prišli so novi časi, z novimi idejami, novimi ljudmi! Nastopajo časi, ko si narodi ne bodo mogli množiti moči s krvavimi zavojevanji o-zemelj, tudi ne s spletkarenjem perfidne kabinetne diplomacije, izogibajoče se luči dneva; marveč s pridobivanjem čutstev, simpatij, src drugih narodov! Ni sovraštvo pot, ki bo vodila doslej narode do sreče, ampak Ie prijateljstvo pri tistih, od katerih hočemo kaj dobivati, modro medsebojno cenjenje. Niso več časi gospodstva drugega na drugim, ampak soživlje-nja na podlagi spoštovanja medsebojnih pravic in stremljenj.
Tega nauka ni poznal nemški narod. Zato
je _ padeL In če tudi možje, zbrani sedaj v
Versaillesu, ne bodo hoteli poznati in vpošte-vati tega nauka, jih pa pouče posledice, ki pridejo prej ali slej vsled krivice, ki bi jo oni zagrešili sedaj... .1
Boj o Parizu za — mir!
V »Lavoratoru« Čitamo: Naša razmotriva-nja o odhodu italijanskih delegatov iz Pariza so menda tako ugajala cenzorju, da jih je vse pridržal za-se, prepustivši čitateljem — belino. Ce je bil položaj v minolem tednu težaven, je pa postal danes skoro preveč težaven. Ententa se je slednjič odkrito pripoznala, za kar smo jo imeli vedno na sumu: kot delniška družba, brez kakršnje si bodi zaveze, za izkorišča-vanje sveta. Veliki delničarji, ki imajo — kakor v vsaki delniški družbi, ki se spoštuje --večino glasov, so člani upravnega sveta in si dele največi del v obliki----tantijem. Delničarji .... proletarci hlastajo po drobtinah in si
manejo očL Ostaja jim pa---- pravica do
kritike.
Kdor je v tem tednu zasledoval časopise, je opažal grdo igro moderne diplomacije — veliko bolj perfidne od toliko zasramovane Met-tcrnichove — se je le s težavo uverjal. da se ne nahaja v stanju varanja samega sebe, da m bežal h kakemu zdravniku, ki naj bi mu potrdil, d se ga ni lotila možganska anemija. Mi se ne čudimo toliko, ker smo vedeli, da si sadove razdele bogati narodi, gospodovalci na morju, narodi, ki so gospodarji surovin in prevoznih sredstev; dočim se ubogi narodi, naro-di-proletarci pošljejo domov s krožnikom leče. Nikdar sc nismo posebno zavzemali za Wil-sona, ker smo vedeli, da je preveč navezan na interese svoje dežele, ali, bolje rečeno: kapitalistov svoje deželel, da bi mogel biti borec za resničen pravičen in demokratičen mir, ki bi pustil Zedinjene države s suhimi ustmi.
Ali, kraj vsega lega s.no zagrešili nekoliko optimizma tudi mL Ideja Zveze narodov n. pr.
Stru TL
»filJUiUSI« Mir. ISU
V Trst«, dnm 13. wuj* 191«.
nas je zavedla od začetka — četudi se nismo
nadejcli v ustanovitev Zedir^enih držav sveta —, da smo mislili, da bodo vlade imele interes na temf da ustvarijo mednaroden organizem, vzvišen nad narode, da se urede meddr-ža ni odnošaji, kakor sno tudi mislili, da iste vlade predlože razorožitev, da se vsaj deloma zaceli rana vojne. In nadejali smo se tudi od-p-ave tajne diplomacije, ali neodklonljive pod-zenske sile, ki povzroča politične kataklizme (prevrate).
Mesto tega pa kako drugačna slika po šestih mesecih! Kaka velikanska razdalja je v pc^odfci predloženi Nemčiji, med 14 točkami V.'ilscnovimi in ropom kolonij, porazdelitvijo Male Azije, finančno klavzulo o premogu, kla zulo o mednarodni zakonodaji dela in izseljevanja, in, končno, anglo-francosko-ame-ri čansko-vojaSko pogodbo, ki obnovlja nesrečni sistem alejanc!
Ne, ne! Ni bil grof Brockdorff-Rantzau na obtožni klopi pred zeleno mizo v dvorani Trianon. Ne! On in njegovi tovariši gledajo ▼ oči mož entenie, a ti poslednji niso imeli toliko srčnosti, da bi tudi storili tako. In Wilson
je _ kakor pripoveduje kronika — nabijal
nervozno s prsti ob mizo. Na tej konferenci
_ je rekel Brcckdorff —, smo mi osamljeni,
brez naših zaveznikov, ali vendar nismo povsem brez zaščite. Imamo zaveznika, ki ste nam ga dali vi — san^. Ta zaveznik je pravica, ki nam je zajamčena cd istih načel, na k-le-ih mora temeljiti mir!« Te besede so morale kakor zaušnica začeti predsednika Zedinjenih cLžav, Buffalo-Biia politike.
Naša t rdi: a vera je. da mednarodni proletarijat ne dovoli, da bi infamija postala zakon s ela. 2e prihajajo iz Francije in An^iije prvi £!a;svi protesta. Drugo — pride!
Lff
ft'
13k
D^fetial® v
Prei.'ic. VčeraiSrvi »Osservatore Triestino« prinaša n2&Iedn;o naredbo: Z dnem, ko je izdana ta nnredba, se prekliče preposec uvoza prpirr.atlh. fcndis: ži£0ssn:h ali nežigessnih. avstrcosrskib v rte not na triden-tlnsko ir. julijskobenećansko o-zerr. e, zasedeno po kr. vojaki. Dne 3. mainika 1919. Podaačeloik vrtaovaeca vojnega štaba: P-Badojslio.
Fazpls natečaja. Do zadnja jafl'a 1919 je odprt natečaj za stalno zdravniško mesto za medimski zdravniški konsorcii. Bilsno, del Do len j in Ko-žb. no. i biljanskim javnim konsorc:;em (ie- ef. Dobre v o). Plača je določena na 4000 lir let! n satr.o za zdrtvitev siromakov, icr še 100C lir oć'kcd-nir.c za konja in 500 iir za čin sauitetnrta nika. Prosilci morajo predložit: neslo na izkazila: 1. Izkazilo v itaiiiamki narodnosti, ali pripadnosti •v Ji>L Benečno; 2. Kazensko izkazilo x tiatuaiom, nc preisniim. kakor 6 mesecev pred razp som natečaja; 3. Diplomo medicinskega in ki:ursiCatZ8 dr ktorata; 4. Izkazilo o fizičnem ustroju in pr -merni starosti. Prejšnje naj se naslove na bHjrnško cb-;:no v omenjenem roku. Imeli bodo prednes* ti«::, ki so zmožni eJovenščiue. — 2upan plavne konscrciiske občine: Jak.n.
Zopetna otvoritev prlvatcesa brzoj»"»»«?£ pro-jneta s Poljsko In KeaŠko Avstrijo. Včerajšnji »Osservatore« pH£e: Po nc\ih odredbah sc ?e obnovi' privaten brzojaven promet, pp poecbn h določbah. z NemšVc Avstrijo in Poljsko. Brzojavi nr-ajc biti presni v enem nasledil1 k »ezikov: i^-lijnnski, francoski aH angleški Določena ie pri-stojbiKa na besedo: 21 stotink m pol za Nemško Avstrijo, a 28 siotink in pc-1 na besedo za Pc-Ijsko; r-iziin teza še menalna pristojbina, sedaj pc 20%.
Iz socijsJnoder^krat'čne stranke. Novi p o'i t čiri od" or se je konstituiraj ?n ie rzvoH s\C;'in nikom spdrnsa Josipa Tub ta rja. 2e ob iz% ofctv: novejša političnega odbora smo naglažali. da je med člani na ^markantne ja oseNa Josi-p TnntaT. V ni; m so poosebi jene nov« smeri ki prevli<hi,ej© v stranki.
Pretresljiva rodbinska traced^ii. Dra4:na Ivcbi
Saje v ca stanuje v ulici Miramare št. 23. Pred tre-tu. tedni Že je zadel to družino stra/rn cdarcc, ki jo ie po vil v neizmerno žalost: \o"c$V.i avtomobil je na isti ulici povozil Sletno hčerko Lidijo. Pc-kodov ana je bila tako hudo, da je izdihnila v 10 minutah potem — ko so jo prinesli v boin šn-ico. Kaj je b.lo to za starše, peseimo pa za mater Marijo. texa ni treba pripovedovati; ei lahko misli vsakdo, ak vsaka, ki ljubi svojec* otročita s pravo očetovsko, oziroma materino ljubeznijo. Mati Marija je bila povsem strta otd žalost: — neutolažljiva. Bi o je včeraj zjutraj ob 4. uri, ko je Marija iznenada skočila tz postel.e in planila proti oknu. Prestrašeni mož — v Krožni slutnji; kaj nameruje — >e plani! zanjo, da bi jo prijel. Ali. bilo >e že prepozno. Ni jc motel zaseči i o nesretna žena e tetebaiia v globino petih nadstropij na stransko ulico____1 Ivin Sa}evic >e okame-
nel; toliko da m skočil sam za Ij-ublj-eno nesrečne ženo. Ali v isie:n hipu sc je zbudil lllctni sinček S anislnv in je v svo^ji otročki nedolžnosti vpražal očeta: Kaj je mama skočil« skozi okno? Te besede otročiča so še krvaveje zarezale v srce očete-\o. Nesrečni mož je drvel na to deli na ulico, kjer j»e našel svojo ierso — mrtvo. Prizora, ki se je nudil, ni treba opisovati. Ali, nerazumljivo nam ]t. da >e mrtvo truplo še ob 10 in pol kža-Jo na ulici
—	ko je namreč Se o vic cLSe! v naše uredaiitvo
—	da-si so biLi varnostni organi takoj obveščeni
o nesreči____Udarec, ki je zadel teta moža, nas
pretresa tem bolj, ker je ljub znanec iz naših delavskih krogov, član naših delavskih krosov, član naših delavskih organizacij in je bil več let izvršujoč član našega »Kcla«. Bodimo mu izrečeno najgloblje sožalj-e. Pokojuico prenesejo iz mrtvašnice pri sv. Justu brez vsakega posebnega sprevoda.
Spor med trgovci s sadjem (pomartnčami in li-
nu ai) in delavci je poravnan. Trgovci so privolili v 8-urno delo in mezdo 14 lir na dcn. Za stražo opoludnc bv^'o plačevali 2 liri za prvi <Jve, za na-daljne pa po dogovoru. Za zaosranke je dogovorjenih 150 Kr za stalne delavce. Ta dogovor velja od 28. aprila dalje. Deiavke bodo dobivale po 6 lir na dan, a stareje imajo prednost.
Neprestane nezgode. Pre.eli smo: Prerf skladiščem olja tvrdke J. Pipan ćc Co. v ulici Com-mcrciale stoji ali pravzaprav jc stal lep mestni svetilnik, dokler ga ni včeraj z vso silo na tla treščil vojaški tovorni avtomobil, ki je pridrdral tja in se začel bliskoma obračati. Padajoči svetilnik, ki je zlomil tudi spodaj stoječi kameniti podstavek in rzril ploščo iz tlaka, bi bi' kmalu pobil nekega mimoidočega gospoda, ki je od groze in strahu prevzet, potem nadaljeval svojo pot. Ravno tako se je skoro na iste;n incsiu pred par dnevi zasukal avtomobil s toliko urnost-jo, da bi bil kmalu potisnil ob hišo neko gospo, ako bi ne bila pra\o-ča^no odskočila. Merodajna oblast bi vendar morala ne sar o prepovedovati vozovom toliko brzino, ampak tudi z vso strogostjo kaznovati voznike, ki drve z divjo naglico po nsestni-h ulicah in tako povzročajo mirn.m ljudem, ako re smrti ali bikle poškodbe, pač pa veduo velik itrah.
Siotčasko uču-.jčko d.-ušt*. o v Istri bo imelo v cc.ruJf 12. * m. 0
oziroma ob 10 dopoldne v Ricmanjih. Na daev-
i nem rofu so predmeti iz S 23. pravil izven onih pod črko d. f, I in I. Ker se letos ne pošljejo posebna vabila, prosimo gg. tovarišice in tovariše, da opozorć na to zborovanje dmge člane in ne-člane, ki bi morda prezrli v »-Edinosti« današnji tozadevni poziv. Na polnošteviiao udeležbo vabi v!ji»dno — odbor.
Prodaja kuriva. Kurivo koks (20 kg na rdeče izkaznice) se bo prodajalo v naslednjih okrajih po 16 lir. stotink kg: Staro mesto: 1851—2000 (31) CapiteUi 14. — Stara mitnica: 4511—4700 (36) Me-dia 8. — Sv. Jakob: 2901—3000 (29) S. Oiusto 16, 3001—3250 (29) S. Marco 38, 3251—3400 (29) In-dustria 6. 3401—3550 (29) Rocol. Molin a vento 48.
Godbeno društvo pri Sv. Jakobu vabi vse čJa-ne na važen sestanek, ki se bo vršil v sredo. 14. t. m., ob 7 zvečer v prostorih iriica S. Marco št 19. Obenem se vabi tudi vse stare in nove člane, ki želijo zopet pristopiti, naj se zglasijo pri cfcjfcoru.
Promet v tržaški lukl. Priphil včeraj: »B. Bruck« iz Benetk fn »Perseveranza« iz Jackson-Willea; odphil: »S. Marco« v Benetk« In »Hel-noan« v Aleksandrijo.
Vrtna veselica Godbenega društva pri Sv. Jakobu. ki se vsled nepričakovanih razmer ni vr-Šila v nedel'o. se bo vTŠila v nedeljo, dne 18. t. nu. ob 4 popoldne v Gospodarskem društvu pri Ti-roku.
Občinski provlzorični podučitelii tn podu£!telJ'ce
so vabljeni na sestanek ob 5 pop. na Acucdottu 20. Kdor se ne more sam udeležiti, naj pcšlj« svojega namestnika. — Predsednik.
Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu (sedež: Konsumno društvo >Jarfran« pri Sv. Jakobu) naznaiija, da je na prvo soboto v mesecu sklenilo, da se vplačila od 1. majnlka naprej vrše v lirski valuti, to je lira za krono. Ravnotako se izplačuje poirrebnina v lirah namesto kronah. Vsi ki so zastali s plačevanjem, ali pa, ki so vnaprej plačali, naj v lirah poravna-o zastanke in predplačila. Vse tiste, ki so med vojno zaostali s piačevan em mesečnih prispevkov, ter one, ki nameravajo k društvu pristopiti, vabimo, da se zglase pri cdfcoru prvo soboto v mesecu ob 8 zvečer. — Odbor.
V kraljestvu palčkov. Na zahtevo velikega in malega občinstva se ponovi »V kraljestvu palčkov« v sredo. 14. t. m., ob 5 pop. Ko^ar vprašaš, ki je bil pri predstavi, reče samo: zcio srčka-no, prav lepo, ra-d bi videl vsaj še enkrat. V sredo se bo torej nudila prilika, da sri.e, kdor še ni bil in da zopet vidi. Kdor }e videl, si želi ponovitve. Cene bodo iste kakor prve dvakrat.
— Jutri, točno ob 3, vaja za orkester. — R.
Orkester Glasbene Matice (godaia in pihala) iama va:o v seboto. 17. t. m., ob 7 in pol zvečer v prostorih »Glasbene Matice«. — Sprejemajo se nadalje vsa pihda in tclkala. Posebno prosim, da sc javijo oboist, fagotist, dmpenist, tromba, klarinet. — Dirigent prof. Topić.
Odbor Glasbene Matice ima scio ▼ »redo cb 7 zvečer.
Ženska podružnica C.VID. Mladiaa priredi v četrtek, 15. majnika 1919 ob 8 zvečer v veliki dvorani Narodnega dema svoj prvi»Gla3beuo-cka^ia-tični večer« s sledečim sporedom: 1. O. Zupančič: Pesem mladine, deklamacija. 2. F. Ferjančič: Sijaj, -sijaj solnčice.^. (narodna). Zbor. 3. a) HaroW Merzy: Kavatina, b) Barison: Mazurka, c) Brahms Ogrski ples, Sologosli izvaja fr. Gulič. 4. Dr. Kette: Pijanec-reklamacij a. 5. Hugo Sattncr: Pogled v nedolžno oko, četverospev. 6. J. Stritar: Orest dram. prizor. 7. Fr. Albrecht: Na križišču ulic, recitacij*. 8. liajdrik A.: Pod oknom, zbor. 9. Uroš: Ob zahajajočem solncu, dram. prizor. 10. a) 1. De v: Vzdih (Zupančič), b) R. Savin: Poroka Aškerc), Solospeva. 11. Haydn: VI. Kvartet Me-nuetto allegretto-Fiiiale con brio. 12. S. Skerl: Mati-Monolog. — Ker je čisti dobiČeJc namenjen v dobrodelne in kulturne namene, se nadejamo obilne udeležbe od strani tržaškega slovenskega občinstva. — Vstopnice so v pretprodaji pri bla&ajnlčarki v veži Narodnega doma vsak dan od 9—12 zj. in od 3—6 pop., oa daa predstav« pa še eno uro pred uprizoritvijo.
Nesreča na tramvaju. Ana Fortuna, stara 32 let, je hotela včeraj skočiti s tramvaja, se ji je pa zdrsnilo. ter je padla. Debila je razne poškodbe in «i bržkone tudi pretresla možgane. Peljali so jo v
bolnišnico.
Ranili so ga x nožem. Dva lantalina sta ranila Antona Rusjana, starega 20 let. x nožem ▼ pleča.
Na rešilni po&ta-U so mu dali prvo pomoč.
Med otroci. Na rešilni postaji so obvezali Ivana Kozulicha, starega 9 let in Ano Tedeschi, staro 13 let; ranili so jih nekateri otroci s kamenjem.
Tatvina. Skladišče kramarja Gregorja Schilla-na v ul. Molin a Vento, so obiskali neznani «ostje, ki so obnesli za 800 lir blaga.	_
Izpred oolnzH sodišča.
»Zarota proti Italiji«.
Artur . . Lokar, notar, Stanislav Logar, mesar, Josip Kolačevič, brivec, Andrej Fleis, trgovec, Pavel Plesničar, učitelj, Pavel Kun-stel, trgovec, Peter Latmtin, lastnik kavarne, Aleksander Kostnapfel, poštni uradnik, iz Ajdovščine, so obtoženi, da so organizirali, proti naredbi od 29. nov. 1918., dne 26. februarja 1919. v gostilni »Vitrič« zaroto proti italijanski zasedbi. Logar in Kunatel sta tudi obdol-žena, da nista, proti naredbi od 14. nov. 1918., izročila oblastim vojnega materijala, ki eta ga hranila v svoji hiši.
»Species facti« je tale: Teh osem obtožencev je vzbudilo sum s svojimi večkratnimi sestanki v mestni gostilni. Zato sta jih »arditni« kapral Atilij Urbano in neki drugi vojak zasledovala. Dne 24. febr. t. 1. so se imenovani zopet sestali v Vitričevi gostilni in ta dva vojaka sta slišala njihov pogovor v slovenskem jeziku, katerega kapral prav dobro razume. Vojaka sta stvar javila karabinjerskemu brigadirju, in dva dni potem so bili obtoženci a-retirani. Na usodepolnem sestanku v gostilni »Vitrič« je baje Peter Lutman rekel nekaj potiho notarju Lokarju, a potem pa glasno izjavil, da je ugotovil zmanšanje posadke v Ajdovščini in bližnjih krajih, vsled revolucije v Italiji. Sedaj da bi bil čas za vstajo, ker da rabijo vojake za potlačitev revolucije. Notar jc pritrdil ter pripomnil, da je neobhodno potrebno, da se poprej zagotovi o rednem poslovanja transportov iz Ljubljane, da se zamore ono-časno delovati, ter je predlagal, naj bi se sestali v hiši Št. 125 ▼ Št ur j ah voditelji jugoslovanske stranke iz Ustij, Šturij, Reifenberka itd., da sc zgovore in poizvedo, s kakšnimi silami razpolaga Italija v bližnjih krajih. Vsi drugi obtoženci da so pritrdili, a Pavel Kun-stel da je cclo pripomnil, da je neobhodno potrebno, da se hitro podučijo ljudje v bližnjih krajih, ter da se vstaja izvrši enočasno in odločilno.«
Obtoženci so trdili, da to ni resnica, temveč da je popolnoma izmišljeno. Govorili so pač ta večer o guvematorovi naredbi, ki je progla-žvla« da se kriditne zahteve razveljavijo, če se
ne predložijo v roku treh let« ter so pripomnili, da treba hitro poskrbeti, da se ne izgubijo krediti. Govorili so o Ljubljani, ker se nekateri tam imeli svoje knjige; vojak, ki jih je naznanil ni gotovo razumel vsebine pogovora. Vojni materijal, ki so ga naSli v Lokarjevi hiši, da so pustili odhajajoči avstrijski častniki.
Priča, »arditni« kapral Atilij Urbano, je trdil, da pozna slovenščino, ker se je je naučil v 6 letih svojega bivanja v Ajdovščini.
Predsednik je, da vidi, če kapral govori resnico, poprosil službenega tolmača Antona Dužnika, naj spregovori s pričo nekaj besed v slovenskem jeziku. Pokazalo se je, da priča prav dobro razume in govori slovenski. Toda branitelj dr. Barich se ni zadovoljil s tem poizkusom, temveč je predložil, naj predsednik pokliče 2 obtoženca, da govorita med seboj slovenski o privatnih stvareh; priča bo potem prestavila govor. Predlog je bil sprejet: govorila sta med seboj notar Lokar in Lutman, toda priča ni mogel prestaviti. Branitelj drugih ob-obtožencev, dr. Sandrini, je predlagal, naj notar Lokar in Lutman govorita ravno o predložitvi kreditov, tako, kakor trdita, da sta govorila oni večer v gostilni. Priča pa ni tudi tega mogla prestaviti. Priča je pa še vedno trdila, da razume jezik prav dobro, toda ne more najti pravih izrazov. Nato je dr. Barich predlagal zadnji poizkus, namreč, naj priča ponovi v slovenščini pogovor obtožencev, katerega je potem pripovedoval karabin je rje m. In — priči se tudi to ni posrečilo.
Vojaški odvetnik je nato izjavil, da zahteva, vsled ponesrečenega dokazila, naj se obtoženci oproste glavnega prestopka, toda Kunstel in Logar naj se kaznujeta radi tega, ker nista oddala vojnega materijala. Branitelj, dr. Barich, je nato naglašal, da bi ne moral več braniti svojih obtožencev, če bi tudi za vojaško sodišče veljali zakoni bivše vlade, kakor veljajo še za deželno sodišče, ker bi sodniki imeli v tem slučaju, potem ko kraljevi Prokurator zahteva oprostitev, dolžnoet da oproste obtožence. Toda pri vojašketn sodišču, kjer je v veljavi italijanski zakonik, imajo sodniki pravico do obsodbe. Zato mora on obtožence braniti. Nato je držal obrambni govor ter trdil, da je obtožnica nevtemeljena »de facto« in »de iure« ^De facto«, ker se je dokaz o tem, da se je pogovor vršil tako, kakor trdi obtožnica, popolnoma ponesrečil, ter ni dokazov, na katere naj bi se razsodba oslanjala. »De jure« pa, z domnevo, da se je pogovor vršil, bi ne bil v tem ne izvršen čin, ne poizkus, ker ni prišlo do nikakšnega sklepa, temveč se je izrazila samo enostavna želja, ideja, ki naj se bi sprejela. Bila bi torej samo nevarnost, da se zarota izvrši, a preprečitev tega spada v delokrog politične oblasti. Sodišče nima naloge preprečevat, temveč petlačevat, a potlačili se ne more, kar se še ni naredilo. Zahteval je zato, naj se obtoženci oproste. — Dr. Sandrini se je pridružil izvajanju svojega kolege. Sodnija je nato oprostila vse obtožence glavnega prestopka, a Kunstel in Lokar sta bila obsojena na enoleten pogojen zapor.
Borzna poroTSa.
Trst. dne 12. mainflta 1919. Razvoj današnje borze ie bil prilično boljši od onega v soboto; živahno povpraševanje po »Li-bera«, ki ie pridobila okrog 60 točk; ostalo mirao. Tendenca boljša. r „
Tečalh
Cosullch (Anstroeafrericaasi)	7TO— S00
Dalmatia (Parobr. dr.)	330— 360
Oerolhnkk	*875
Lloyd	1200- 1300
Lussine	16,00
Martinolicll	575— 590
Navigazioae Ub** Triestha	1*>0- 1900
Oceania	620
Premuda	700~ 760
Tripcovicli	675~ 690
Aissicurazioni Oenerai-i	16850—171 cO
Riunione Adriatica	3400— 3500
Cement Dalmatia	30°— 350
Cement Spalato	t 410 Čistilnica petroleja (Ralf. OCi Min.) 2000- 2ICO
Krka	,	380 Ladjedelnica v Ttiiȫ <Canriere
Monfekone)	330~	360
Tržaški Traunraj	230—	250
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni sinek
Stanko Tomšil
po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu
z^sp^l*
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, 14. t. m., ob 2 pop. iz hiie žalosti Skor-klja-ev. Peter iL 20.
Rojan-Trst, 12. majnika 1919. Mihael, oče. Ivana, mati. Anton, brat Družine: Peako, Tomšič in sorodnikL Novo pogrebno podjetje Trst, Cono V. E. 1IL 47.
MALI OGLASI
GOSPODIČNA votičnje francoščino, nemščino in italijanščino. UL Onardia 10, 1IL	3 050 a
GOSPODIČNA DOJ^ie gosli. Naslov pove inser. odd. BdmostL	3650 b
KOS1SČA in vsakovrstna lesena in kuhiniska crprava se dobiva v dela vošči vL Media št 31.
Karis.	5651
ISCE se pridna šivilla takoj za par tednov. Ulica Chiozza 50. pritlič* leva	3654 a
IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. UL Chiozza 50, pritličje.	3654 b
PERICO Iščem. Perlhiica nI. Bocaccio 6 3652
GOSTILNO kupim al! vzamem v na:«m v mestu ali okolicL Parovei, Boljunc pri Trstu. 3649
PRODA se bela posteljna odeja za dve osebi. Ul. Perini 11, L vrata 9.	3656
rcmOKA PRILIKA!
Vino Maršala 17 stop, L 4. - I. Vino Ve mouth 16 stop. L 4 1. Vino Cnlami (21itrsk i steklenica) L 3.60. F na žganja in rum L 8 1. Konjak L 10 I.
Na debelo in droba o prodaja
DflUlRl rn. oitoSre (u terma) in Valflirito 34.
ZOBOZDRAVNIK
D". MRAČEK TRST
Corso 24, 1. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
Breztolestiio Izdiranje zob, pMiraaje io umetni zalije.
Št 672,19.
Razglas.
Županstvo občine Dol na razpisuje mesto
občinskega tajnika.
Pogoji za nastop službe in službeni prejemki so razvidni iz tozadevnega razglasa v občinskem uradu v Dol ni. Rok za vlaganje prošenj je določen do dne 20. majnika 1919.
DOLINA, dne 1. majnika 1919.
Župan: Fr. Venturinl I. r.

Kisova kiselo
v velik h In navadnih steklenicah se prodaja v skhtdteču
RUGSERO GAMB5L - Trst \ ul. Pier Luigi da Paiestrina 2 t
rogal uL Coroneo. — Tclefo« 0:J
mamam
m---j
Vino po L 2 liter. — Kis po L 1.20 1 ter. — Žganje, konjak, rum, janeževec 50 stop. po L 8 liter. Špirit po L 15 liter
prodaja
Tflttta AP0LL0IU0. Tisi. ul Gatteri It. 10
AvtorisoTasa kftmoo>eik.i d> iaruica z L^stuim kamnolomom
Ig. Guštin & Comp. na Opčinah
sprejema dela spadajoča r to sir ko, kakor
cerkvena de:a, nagrobne suomenlie Iti
jO Zmerafh ct-aah.
-a
Prodajo se
GOSTILNE
Naslov pove inser. oddelek Edinosti
HI! OS ill VliiOilil
zobi tehnika v Trstu, ul. S. Giovanni št. 14, I. nadst: Ordinirata od 9-1 in 3-6 pop.
i mmo u
Velika izbira vsakovrstnih zlatih in srebrnih daril.
Alojzij Pcvb. Trst, Trg G. CcrKaldl it. 3
(prej lr« Ba r era m ccliia.
Dr. FRANCI
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. GL>a-	t : ,
chino Russini 17. vogal ul dellu Poste.	k. < A
:: Izdiranje zobov brrz bo'ečin ::	fr • PLOMBIRANJA.:: UMETNI ZOBJE.
39 1B	11
i mm\ tur
Prorfaja no tfeDeio.
Žganje *)0 &topiuj pc L 10 3*) liter . 40 „ „ . 8.SI) „ Maršala 17	„ . 4.-»
▼ s ekle icah od 10 litrev. Velika iabir.i ć:iinparijc .Quadifo llo U;»rteiibLia. A »ti, As i Cvizano, Fn-isa ext;a; Ref«4k, Moi ut, Wo-X4t it suhega ifroz-'ja in TNakovrtni likerji. — Sirupi: Grana'i a rl smarind, P iria-rauftcrec, Cit on Malinovec s krtstol-
Itim sladkorjem »e dobi po konkurenčnih cenah' ritvrd <i
L CILLOJnt, BlfflotlJto 11
(prej ul. Caserma)
Dela. gUr. K 30, *>J.O K), Re«err« K S,*K) J.daj Cor.trr l a j TRST
Fia Caisa di Rispazaio 5 - Via L iiicoIH
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, K"otor, Ljub ljana, Metković. Opatija Split. Šibenik. Zadar Ekspozitura: Kranj.
Obavlia vse v b nčno stroko sped.iječe posle.
Sprejema vloge v Lirah
na hranilne knjižice proti i'i/z®, letnim ot^" stira v b^ncog ro-prometu proti 3-/® letnim o" brestim Na odpoved navezane zneske spre" jeina po najugodneje h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
BO t Dijis varoiitiu prsili; (Sa!:i
Biagajna posluje od 9 do 13.
se izselim« U dosedanjih prostorov, zato prodamo vso obstoječo zalogo
I rnMbm Map i
gi za moške obleke In drj^i
po Ziiiianlfi canah.
B9HIHEC & t, Trst
nI. PoBterosso it. G, vaga! nI. Em IL 13.
Issin^B lilHuinn
^^ V«l>kl rovi pr:h ?cl w
Znana odlikovana tvr ka likerjev In vin
FMTElil DIA^GEU — Trsi
vil Vali^vo 33. — Teierosi š v. 816. — Via Valdlrlvo :3.
Nazn.il m cejJ. odjemalcem in gostilničarjem \i mesta in okoiice. du i nam od danes naprej veliko mn 1 no dobrega
beleia in cinssa vins z „St^e"
niDKD'e. pelinkovca, rama, suzavca, finega šDlrite, tro :\mn i ti uitfiiikcisak.
Italijanska vina
Odvetnik dr. Mer NedoeM 0 Gori«
naznanja
do le preselil svojo odvetniško pišimo
nnCorsoGIoppelMlZUn. (u Dližinlljudskem vrta)
PLESNA VAJa se bo vršila jutri, ▼ sredo, 14. t. m., ▼ spodnal dvorani Nar. doma. Začetek ob 8 zvečer.
— Trst —
Prava velika likvidacija
manufakturne ja bleg
Najnižje cene. Na debelo in na drobno.
Preprodajalcem popuši. Kupovateem darilo.
Primerjajte blaro.