Geografski vestnik 78-2, 2006, 9-24 Razprave RAZPRAVE VREDNOTE PROSTORA KOT INTEGRALNI DEL IZOBRA@EVANJA AVTORICA dr. Tatjana Resnik Planinc Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, A{ker~eva cesta 2, SI- 1000 Ljubljana, Slovenija tatjana.resnik-planinc@guest.arnes.si UDK: 37:71(497.4) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Vrednote prostora kot integralni del izobra`evanja V prispevku `elimo predstaviti pomen izobra`evanja za razvoj in doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Vrednote so integralni del izobra`evanja. Tako v Sloveniji kot v Evropi se izkazuje potreba po iskanju novih poti za izobra`evanje o vsebinah, ki se nana{ajo na prostor, v katerem `ivimo. Prispevek se osredoto~i na izsledke mednarodne raziskave, katere glavni namen je bilo ugotoviti preference in ovire, ki jih zaznavajo u~itelji in u~enci tako z vidika razli~nih vsebin, ki se nana{ajo na prostor v naj{ir{em smislu, kot z vidika u~il in u~nih pripomo~kov, ki jih pri tem uporabljajo. V nadaljevanju predlaga avtorica mo`nosti nadaljnjega razvoja izobra`evanja, ki se nana{ajo na pou~evanje otrok o vrednotah prostora, trajnostnem razvoju in zavedanju javnosti o le-teh. KLJU^NE BESEDE prostor, vrednote, prostorske vrednote, izobra`evanje, vrednotna orientacija, u~ne vsebine, trajnostni razvoj, kurikulum ABSTRACT Space values as integral part of education In the article the meaning of education for sustainable development and its goals are presented. Values are an integral part of education. New ways of education regarding space related topics in primary and secondary schools across Europe should be found. The article deals with the results of an international survey, which aim was to define the main preferences and obstacles, sensed by teachers and their pupils, from the viewpoint of different contents dealing with the space, teaching tools and supporting instruments they use. Based on the results of the survey the author suggests the possibilities of future development of education regarding the teaching about the values of space, sustainable development and public awareness of them. KEY WORDS space, values, space values, education, value orientation, contents, sustainable development, curriculum Uredni{tvo je prispevek prejelo 18. septembra 2006. 9 Tatjana Resnik Planinc Vrednote prostora kot integralni del izobra`evanja 1 Uvod Za razvoj in doseganje ciljev trajnostnega razvoja je ustrezno izobra`eno prebivalstvo vitalnega pomena, saj je bolj dojemljivo za {ir{e dru`bene probleme (Smrekar 2006). Razmah razvojnih mo`nosti je dokazano povezan z vi{jo izobrazbeno ravnjo prebivalstva. V dana{njem ~asu pou~evanje o globalnih temah samo po sebi ne zadostuje ve~, kajti ljudje potrebujejo prakti~ne ve{~ine, ki jim bodo omogo~ile nadaljevanje u~enja tudi potem, ko zapustijo {olo. Ve{~ine, ki jih bodo u~enci potrebovali v odraslem `ivljenju, spadajo v tri stebre trajnostnega razvoja: okoljskega, ekonomskega in socialnega (medmre`je 1). Razumevanje tako globalnih vsebin kot lokalnih vsebin v globalnem kontekstu opredeljuje zavedanje, da so le-te pogosto medsebojno povezane in imajo obenem svojo preteklost in prihodnost. Sposobnost razumevanja stvari z razli~nih vidikov je ob upo{tevanju razli~nih stali{~ klju~nega pomena za intrana-cionalno in internacionalno razumevanje kot osnove za ustvarjanje mo`nosti sodelovanja, ki podpirajo trajnostni razvoj (medmre`je 1). Integralni del izobra`evanja so tudi vrednote, ki imajo veliko pomenov. V eti~ni filozofiji njihovo opredeljevanje temelji na dobroti in hudobiji ter za`elenosti in neza`elenosti dolo~enih predmetov, ciljev, izku{enj ali dejanskega polo`aja. Glagol švrednotiti’ ozna~uje dejanje oziroma ravnanje ocenjevanja oziroma vrednotenja (Clouston 2002). Za obi~ajnega ~loveka so vrednote pojmi o temeljnih kategorijah za`elenega, dovoljenega, dobrega in pozitivnega, ki se jih nau~imo v procesu socializacije. Vrednote prostora so podskupina ob~ecivilizacijskih vrednot in so prav tako globoko zakoreninjene v dru`bene prakse. Povezane so s predstavljivim ter za`elenim in s spomini ter do`ivetji in jih zato lahko definiramo kot sistem norm, vedenj, prepri~anj, stali{~, mnenj, dojemanj, ki vplivajo in usmerjajo odnose med posamezniki, prostorom in aktivnostmi v prostoru. V nekaterih kulturah se o vrednotah u~ijo v {olah. V drugih presegajo sαmo pou~evanje in vrednote oblikujejo, razlagajo, analizirajo ter o njih razpravljajo. V obeh primerih je razumevanje vrednot bistven del razumevanja lastnih stali{~ in stali{~ drugih ljudi. Razumevanje lastnih vrednot, vrednot dru`be, v kateri `ivimo in vrednot drugih dru`b po svetu je klju~en del izobra`evanja v duhu trajnostnega razvoja (medmre`je 2). Vrednote, ki se pou~ujejo v {oli, morajo presegati vrednote dru`be, ki obkro`a {olo. Posameznik se mora zavedati, da je veliko vrednot tesno povezanih z lokalno tradicijo, etni~no populacijo, imigranti, vero, mediji in pop kulturo. Tako morajo, oziroma bi morali, snovalci kurikulumov vedno znova pretehtati potrebe o vklju~evanju novih vrednot v kurikulume z namenom zagotavljanja la`jega doseganja ciljev trajnostnega razvoja (medmre`je 2). Tako v Sloveniji kot v Evropi se izkazuje potreba po nujnosti dviga stopnje zavedanja pomena vsebin trajnostnega razvoja in izbolj{anje vklju~evanja prebivalcev v proces prostorskega na~rtovanja. Nujno je iskanje novih poti za osnovno{olsko in srednje{olsko izobra`evanje o vsebinah, ki se nana{ajo na prostor, v katerem `ivimo. Razumevanje prvin in procesov prostora omogo~a bolj{o kakovost `ivljenjskega okolja, kar je tudi cilj Evropske konvencije o krajini (Urbanc in sodelavci 2004). Vklju~evanje v proces na~rtovanja pa je klju~nega pomena za oblikovanje tvornega odnosa do `ivljenjskega okolja. Prostor bo cenjen in ustrezno vrednoten in vsi na~rtovalski ukrepi bodo ugla{eni z na~eli trajnostnega gospodarjenja takrat, ko bo prostor postal del ljudi (Urbanc in Breg 2005). Bolj{e razumevanje prostorskega razvoja, njegovih prvin in omejitev ter njegovo ponotranjenje pripomoreta k odgovornej{emu prostorskemu managementu in premi{ljenemu kori{~enju pokrajine v smislu trajnostnega razvoja in teritorialne kohezije. V nadaljevanju predstavljam izsledke mednarodne raziskave, ki je potekala v sklopu mednarodnega projekta R. A.V. E. Space (Raising Awareness of Values of Space through the Process of Education), katerega cilj je pove~anje stopnje zavedanja o vrednotah prostora skozi izobra`evalni proces (Fridl 2006). Raziskavo je kot projektni partner zasnoval Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani ter jo izvedel s pomo~jo drugih projektnih partnerjev iz Slovenije, Italije, Poljske, Gr~ije in ^rne gore. Analizo rezultatov raziskave sem kot vodja oddel~ne projektne skupine naredila avtorica tega prispevka. 10 Geografski vestnik 78-2, 2006 Razprave 2 Namen in metodologija raziskave Namen mednarodne raziskave med osnovno{olskimi in srednje{olskimi u~itelji je bil ugotoviti preference ter ovire, ki jih imajo oziroma, ki jih zaznavajo u~itelji in u~enci, tako z vidika razli~nih vsebin, ki se nana{ajo na prostor v naj{ir{em smislu, kot z vidika u~il in u~nih pripomo~kov, ki jih pri tem uporabljajo. S pomo~jo izsledkov raziskave bodo izdelani predlogi vklju~evanja novih vsebin, povezanih z vrednotami prostora, v kurikulume razli~nih predmetov ter izdelana nova u~ila kot pripomo~ek pri njihovem vklju~evanju v pou~evanje. Avtorica prispevka sem postavila naslednje hipoteze: • vrednote posameznika vplivajo na njegovo vrednotenje prvin pokrajine; • med dr`avami, ki so sodelovale v raziskavi, obstajajo statisti~no pomembne razlike v izobra`evanju o prostorskem razvoju; • uporaba u~il s strani u~iteljev ni v skladu z `eljami u~encev; • uporaba u~il s strani u~iteljev je v dolo~eni meri odvisna od u~nih pripomo~kov, ki ji imajo na razpolago; • vrednote u~itelja vplivajo na njegov izbor u~il in u~nih metod; • izbor u~nih metod s strani u~iteljev ni v skladu z `eljami in pri~akovanji u~encev; • med koli~ino vsebin v kurikulumih, ki se navezujejo na prostorski razvoj, in zanimanjem u~encev zanje obstaja statisti~no pomembna povezava. Pri delu sem uporabila ve~ metod. To so: deskriptivna metoda, kavzalno-neeksperimentalna metoda, kvantitativna metoda. Uporabljene tehnike so bile: anketiranje, kvantitativna analiza podatkov, instrumenti pa: anketni vpra{alniki za u~itelje in statisti~ni izra~uni. Raziskava je bila izvedena na namenskem vzorcu 1897 u~iteljev iz Slovenije, Poljske, Italije, Gr~ije in ^rne gore. Sodelovalo je 24,2 % mo{kih in 75,8 % `ensk. Prevladovala je starostna skupina od 38 do 55 let (56,7%), sledila pa ji starostna skupina od 20 do 37 let (34,8%). Dale~ zadaj je bila starostna skupina od 56 do 73 let (8,3 %). Ve~ina anketirancev je imela vsaj univerzitetno izobrazbo (64,1 %), ~e ne celo zaklju~en magistrski {tudij (21,1 %). Podatki so bili zbrani z anketiranjem. Vpra{alnik je bil pripravljen v angle{kem jeziku ter nato preveden v slovenski, italijanski, poljski, gr{ki in srbski jezik. Projektni partnerji iz sodelujo~ih dr`av so vpra{alnike razdelili med u~itelje ter nam jih izpolnjene vrnili v dveh mesecih. Vpra{alnik je sestavljalo 27 vpra{anj, razdeljenih v pet sklopov: • okolje kot vrednota za u~itelja (5 vpra{anj); • vsebine, ki se nana{ajo na prostorsko/regionalno na~rtovanje (trenutno stanje, `elje in ovire; 2 vpra{anji); • uporaba razli~nih u~il in u~nih pripomo~kov (9 vpra{anj); • zavedanje vrednot prostora med u~enci (3 vpra{anja); • informacije o u~iteljih, ki so sodelovali v raziskavi (8 vpra{anj). Preglednica 1 prikazuje razmerje med razdeljenimi in dejansko izpolnjenimi vpra{alniki po posameznih dr`avah. Preglednica 1: Razmerje med razdeljenimi in vrnjenimi izpolnjenimi vpra{alniki po dr`avah. dr`ava {tevilo razposlanih {tevilo vrnjenih dele` vrnjenih vpra{alnikov vpra{alnikov vpra{alnikov v % Gr~ija - 240 - Italija 1000 230 23,0 Poljska 1200 570 47,5 ^rna gora 500 410 82,0 Slovenija 1000 447 44,7 11 Tatjana Resnik Planinc Vrednote prostora kot integralni del izobra`evanja Do razlik med dr`avami je v veliki meri prihajalo zaradi razli~no zainteresiranih potencialnih anketirancev in vodstev {ol. Tako je bil na primer odziv veliko ve~ji na eko-{olah kot pa na obi~ajnih {olah. V negativni smeri izrazito izstopata Italija in Gr~ija, Poljska in Slovenija sta skoraj izena~eni, medtem ko je bil odziv v ^rni gori presenetljivo velik. Zaradi razli~nega {tevila anketirancev po posameznih dr`avah je povpre~je za vse dr`ave skupaj izra~unano na podlagi obte`enih vzorcev po posameznih dr`avah, tako da ima vsaka dr`ava enako te`o pri dolo~anju povpre~ja. Prevladujo~a podro~ja izobrazbe anketirancev so bila: • pedago{ki {tudiji (34,2 %), • matematika (19,5%), • jeziki (19,4%), • zgodovina (15,9%), • psihologija (15,8%) • ostalo. Med raziskavo so bili prevladujo~i predmeti, ki so jih pou~evali anketiranci, naslednji: • matematika (20,5 %) • jeziki (18,1%), • geografija (14,8%), • zgodovina (12,3%), • ostalo. Na tem mestu predstavljam samo tista podro~ja izobrazbe in tiste predmete, ki jih je navedlo ve~ kot 10 % anketirancev. Anketiranci so povpre~no pou~evali 14,65 let, medtem ko je bila povpre~na starost u~encev anketirancev 13 let. [ole anketirancev se nahajajo v samih mestih (52,6 %), suburbanem obmo~ju (24,8 %) in na pode`elju (22,6 %), pri ~emer so med posameznimi dr`avami velike razlike (preglednica 2). Zapisane odgovore u~iteljev smo statisti~no obdelali na deskriptivnem nivoju ter naredili analizo povezanosti med izbranimi spremenljivkami. Vpra{anja odprtega tipa smo ustrezno kategorizirali. Preglednica 2: Dele` anketirancev v % glede na razmestitev {ol anketirancev. razmestitev {ol skupno Gr~ija Italija Poljska ^rna gora Slovenija mesto 52,6 30,0 52,2 42,1 87,7 51,1 suburbano obmo~je 24,8 12,9 37,7 22,6 11,4 39,9 pode`elje 22,6 57,1 10,1 35,3 1,0 9,0 {tevilo 1929 280 249 549 405 446 3 Prostor kot vrednota Ob dejstvu, da stali{~a u~iteljev hote ali nehote odsevajo v njihovem delu v razredu, smo s ciljem izdelave njihove vrednotne orientacije najprej ugotavljali mnenja u~iteljev o ciljih njihove dr`ave v prihodnosti. Anketiranci so tako izbirali med razli~nimi cilji, ki so lahko pomembni za razli~ne posameznike. Z izjemo Italije (36,7 %) vse ostale dr`ave pojmujejo visoko stopnjo ekonomske rasti (60,6 %) kot najpomembnej{i cilj v prihodnosti. Ta prioriteta se kot najbolj pomembna ka`e v ^rni gori (83,6 %). Drugi najpomembnej{i cilj je odlo~anje ljudi tako na njihovih delovnih mestih kot v skupnosti (28,7 %), kar je najbolj pomembno za Italijo (41,4%) in najmanj pomembno za ^rno goro (11,7%). Na tretje mesto je bila uvr{~ena `elja po doseganju lep{e podobe mest in pode`elja (8,6 %), kar je zopet najbolj 12 Geografski vestnik 78-2, 2006 Razprave pomembno za Italijo (18,0 %) in najmanj pomembno za ^rno goro (3,4%). Anketiranci smatrajo mo~no voja{ko obrambo dr`ave kot najmanj pomembno prioriteto (1,8 %), pri ~emer jo je Slovenija ovrednotila najni`je (0,2 %), Italija pa najvi{je (3,9 %). V nadaljevanju so morali anketiranci med {tirimi ponujenimi cilji izbrati cilj, ki je zanje osebno najpomembnej{i. Dva izmed ciljev sta bila povezana z materialisti~no usmeritvijo, dva pa s postma-terializmom, kar pa v vpra{alniku ni bilo navedeno. Pred skoraj tremi desetletji je Inglehart (1977) definiral razliko med materialisti~nimi in post-ma-terialisti~nimi vrednotami, ki ostaja najpomembnej{i okvir za razumevanje kulturnih sprememb v naprednih industrijskih dr`avah po 2. svetovni vojni. Po Inglehartu se kot rezultat hitrega ekonomskega razvoja in ekspanzije dr`ave blaginje, kar je oboje pove~alo ekonomsko varnost povojnih generacij, sistemi razli~nih prepri~anj mno`ic postopoma premikajo od materialisti~nih k postmaterialisti~nim vrednotam. Medtem ko materialisti~ne vrednote poudarjajo pomen ekonomske in fizi~ne varnosti, pa postmaterialisti~ne vrednote na prvo mesto postavljajo samoizra`anje in kvaliteto `ivljenja. Rezultati raziskave, prikazani v preglednici 3, ka`ejo prevladujo~o materialisti~no orientacijo v vseh dr`avah z izjemo Italije, v kateri `e prevladujejo postmaterialisti~ne vrednote. Preglednica 3: Dele` anketirancev v ' % glede na pomen ma terialisti~ni h in postma iterialisti~ni) h vrednot 1. vrednote 1 skupno Gr~ija Italija Poljska ^rna gora Slovenija visoka stopnja ekonomske 60,6 56,3 36,7 72,8 83,6 54,0 rasti (materialisti) zagotovitev mo~ne voja{ke 1,9 1,1 3,9 3,0 1,3 0,2 obrambe v dr`avi (materialisti) ve~ja mo~ odlo~anja ljudi 28,7 36,9 41,4 18,1 11,7 35,8 tako na delovnih mestih kot v skupnosti (postmaterialisti) te`nja k lep{i podobi mest 8,6 5,6 18,0 6,1 3,4 10,0 in pode`elja (postmaterialisti) {tevilo 1838 268 256 526 377 411 Nadalje so rezultati raziskave (gl. preglednico {t. 4) pokazali, da anketiranci najvi{je vrednotijo »glas ljudstva« pri odlo~itvah vlade (postmaterialisti; 30,6 %), medtem ko je ohranjanje reda v dr`avi takoj za njim (materialisti; 30,2 %). Boj proti rasti cen (materialisti) in svoboda govora (postmaterialisti) sta na tretjem (20,8 %) oziroma na ~etrtem (18,3 %) mestu. Vendar so razlike med dr`avami velike. Tako je v ^rni gori ohranjanje reda v dr`avi najvi{ja prioriteta (49,5 %), obenem pa je tudi svoboda govora uvr{~ena vi{je (12,4 %) kot rast cen (10,1 %). Tesno za ^rno goro je Poljska, kjer so anketiranci 45,3 % namenili ohranjanju reda v dr`avi. V Italiji so najvi{je uvrstili svoboda govora (30,3 %). Preglednica 4: Dele` anketirancev v <-, % glede na pomen ma terialisti~ni h in postma iterialisti~ni) h vrednot 2. vrednote 2 skupno Gr~ija Italija Poljska ^rna gora Slovenija ohranjanje reda v dr`avi (materialisti) 30,2 14,7 10,6 45,3 49,5 31,1 »glas ljudstva« pri odlo~itvah 30,6 34,0 39,4 24,2 28,0 27,5 vlade (postmaterialisti) boj proti rasti cen (materialisti) 20,8 24,5 19,7 25,3 10,1 24,6 svoboda govora (postmaterialisti) 18,3 26,8 30,3 5,2 12,4 16,9 {tevilo 1846 265 254 534 378 415 13 Tatjana Resnik Planinc Vrednote prostora kot integralni del izobra`evanja Kon~na vrednotna orientacija je bila izra~unana na osnovi vseh zgoraj navedenih podatkov v kombinaciji z dodatnimi vpra{anji. Rezultati so prikazani v preglednici 5. Preglednica 5: Dele` anketirancev v % glede na vrednotne orientacije. skupno Gr~ija Italija Poljska ^rna gora Slovenija postmaterialisti 14 18 27 5 5 16 me{ano 71 70 68 68 77 73 materialisti 15 12 5 27 18 11 {tevilo 1958 280 264 556 410 448 Primerjava podatkov potrjuje pri~akovani status sodelujo~ih dr`av. Italija izkazuje izrazito ve~ji dele` u~iteljev, ki se uvr{~ajo med postmaterialiste, in najni`ji dele` tistih, ki so jim bli`je materialisti~ne vrednote. Gr~ija in Slovenija sta na sredini s pribli`no enakima rezultatoma, medtem ko imata Poljska in ^rna gora majhen dele` postmaterialistov in dokaj visok dele` materialistov. Vendar ima najve~ji dele` (ve~ kot 50 %) me{ano orientacijo. Predvidevamo, da so rezultati v veliki meri povezani s samim ekonomskim in politi~nim polo`ajem posamezne dr`ave. Izrazitih razlik med dr`avami pa ni zaznati v definiranju najbolj klju~nih oziroma pere~ih socialnih, prostorskih, okoljskih in ekonomskih tem. ^eprav obstajajo razlike v razvr{~anju in odstotkih med posameznimi temami, pa so bile med predlaganimi osemnajstimi temami ve~ kot o~itno izpostavljene naslednje: • kvaliteta okolja - zrak, voda, prst, biodiverziteta (53,9 %); • ravnanje z odpadki - minimalizacija odpadkov in pove~ana recikla`a (48,9 %); • izkori{~anje naravnih virov - energija, voda, prostor (46,4 %); • ekonomska rast in ustvarjanje visoko kvalitetnih delovnih mest (45,2 %). 80 -70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 - skupno Gr~ija Italija Poljska ^rna gora Slovenija 1 ekonomska rast ? okoljske vsebine Slika 1: Prevladujo~e vsebine. 14 Geografski vestnik 78-2, 2006 Razprave Ob tem je treba omeniti, da so vse teme, z izjemo ekonomske rasti in ustvarjanja visoko kvalitetnih delovnih mest, postmaterialisti~ne. Obratno so anketiranci kot najmanj klju~no oziroma pere~o socialno, prostorsko, okoljsko in ekonomsko temo v vseh dr`avah izbrali {irjenje urbanih povr{in, kot drugo pa stanovanjsko problematiko (Gr~ija), policentri~ni in regionalno uravnote`en ekonomski razvoj (Italija), klimatske spremembe in globalno segrevanje ozra~ja (Poljska in ^rna gora) ter varovanje kulturne dedi{~ine (Slovenija). Razvr{~anje anketirancev v skupine glede na vzorce njihovih zgoraj predstavljenih odgovorov je podalo dve skupini. Vsak anketiranec je bil tako razvr{~en v eno in samo eno skupino: • ekonomska rast, • okoljske vsebine, pri ~emer tisti, ki padejo v skupino ekonomske rasti poudarjajo ekonomske vsebine, tisti, ki padejo v skupino okoljskih vsebin, pa okoljske vsebine. ^eprav v skupnem povpre~ju okoljske vsebine presegajo ekonomsko rast, pa temu ni tako na Poljskem in v ^rni gori, kjer se je ekonomska rast uvrstila pred okoljske vsebine. Razporeditev rezultatov prikazuje slika 1. Preglednica 6: Dele` anketirancev v % glede na vrednotenje prvin pokrajine. prvine pokrajine skupno Gr~ija Italija Poljska ^rna gora Sloveni naravna dedi{~ina 85,1 89,3 83,7 85,1 77,8 90,0 kulturna dedi{~ina 58,4 73,9 65,2 63,1 55,4 34,8 hidrolo{ke prvine 58,5 67,9 43,6 46,6 70,5 64,1 pode`elje 46,5 36,4 44,3 46,4 39,0 66,5 urbana pokrajina 21,6 11,1 28,0 18,7 26,8 23,4 {tevilo 1958 280 264 556 410 448 50 40 -30 20 10 skupno Gr~ija Italija Poljska ^rna gora Slovenija ZZ da | | ne Slika 2: Pripravljenost izbolj{ati obstoje~e stanje v okolju, v katerem `ivijo anketiranci. 15 Tatjana Resnik Planinc Vrednote prostora kot integralni del izobra`evanja V preglednici 6 je predstavljeno vrednotenje prvin pokrajine. Ker so anketiranci lahko izbrali do tri prvine, kon~na vsota presega 100 %. Zanimivo je, da je naravna dedi{~ina uvr{~ena na prvo mesto v vseh dr`avah. Sledi ji kulturna dedi{~ina in hidrolo{ke prvine (ne nujno v tem vrstnem redu). Pode`elje se je uvrstilo na predzadnje mesto, medtem ko je bila urbana pokrajina uvr{~ena na zadnje mesto v vseh dr`avah. Analiza povezanosti med materialisti in postmaterialisti ter vrednotenjem prvin pokrajine (Pear-sonov hi-kvadrat, Cramerjev koeficient) je pokazala statisti~no povezanost pri urbani pokrajini in hidrolo{kih prvinah, pri naravni dedi{~ini, kulturni dedi{~ini in pode`elju pa ne. Zato hipotezo, da vrednote posameznika vplivajo na njegovo vrednotenje prvin pokrajine, lahko sprejmemo z zadr`kom. Osebno zadovoljstvo je zelo pomemben pokazatelj posameznikovega odnosa do okolja, v katerem `ivi. Na{i anketiranci izra`ajo dokaj nizko stopnjo zadovoljstva z dolo~enimi vidiki okolja, kjer `ivijo, {e posebno glede varnosti in kvalitete javnih mest. Rezultati izkazujejo kot najbolj zadovoljiv vidik dostop do trgovin, poslovnih in javnih zgradb, zdravstva in drugih dejavnosti. Sledi dostopnost in kvaliteta javnega prometa. Obenem pa rezultati ka`ejo, da anketiranci dejansko niso v ve~ji meri pripravljeni sami prispevati k spreminjanju trenutnega stanja. V zadnjih dvanajstih mesecih jih je le 44,8 % naredilo karkoli v zvezi z izbolj{anjem obstoje~ega stanja. Polo`aj je nekoliko bolj{i v Italiji (53,3 %) in Sloveniji (59 %). Kot glavni razlog za svojo nedejavnost navajajo anketiranci razli~ne razloge, predvsem pa bi jih to stalo preve~ denarja, ali jim vzelo preve~ ~asa (46 %). Na drugi strani se jih ve~ kot polovica (53,3 %) ne strinja s trditvijo, da nima smisla storiti, kar lahko za svojo skupnost, ~e tega ne storijo tudi ostali, ter izra`a svoje nezadovoljstvo s trenutnim stanjem (58,8 %). 4 Prostorski razvoj in izobra`evanje Anketiranci so v nadaljevanju rangirali trinajst razli~nih vsebin z namenom ovrednotenja koli~ine znanja, ki ga u~enci v ~asu {olanja pridobijo o prostorskem razvoju. Vsebine so bile prostorsko orientirane in izpeljane iz predhodne analize obstoje~ih u~nih na~rtov v sodelujo~ih dr`avah ter izkazanih novih potreb: razli~ni tipi pokrajine, kartografija in orientacija, razli~na raba tal, regionalna diverzi-teta, ekosistemi, naravni viri in njihova uporaba, onesna`evanje okolja, razli~ni vidiki ~lovekovega razvoja, prostorski problemi, dru`beni problemi, pomen odprte komunikacije, sistemi prostorskega na~rtovanja, zgodovina dr`ave in kulturna dedi{~ina, druge kulture in mednarodna odgovornost. Kot smo predvidevali ob zasnovi raziskave, so anketiranci kot najbolj pomanjkljivo prisotne vsebine v kurikulumih ocenili: • sistemi prostorskega na~rtovanja - zakaj so pomembni, kaj vklju~ujejo (65,1 %); • prostorske probleme - {irjenje urbanih povr{in, degradirana obmo~ja, pomanjkanje prostora, infra-strukturne probleme, ruralno-urbane tenzije (58,9 %); • dru`bene probleme - kvaliteta `ivljenja, rev{~ina, dru`bena marginalizacija, sodelovanje (49,3 %). Po mnenju anketirancev pridobijo u~enci ustrezno koli~ino znanja na podro~jih: • razli~ni tipi pokrajine - fizi~ni elementi, kartografija in orientacija (45,2 %); • ekosistemi - razmere za `ivljenje, vrste, soodvisnosti (45 %); • zgodovina dr`ave in kulturna dedi{~ina (43,5 %). Manj kot tretjina anketirancev ocenjuje, da so vsebine, ki se nana{ajo na onesna`enje okolja (30,3 %) ter naravne vire in njihovo uporabo (23,5 %), zadostno zastopane v u~nih na~rtih. Z izra~unom Pearsonovega hi-kvadrata in Cramerjevega koeficienta smo ugotavili, da glede izbora vsebin obstajajo statisti~no pomembne razlike med posameznimi dr`avami. Tako lahko hipotezo, da med dr`avami, ki so sodelovale v raziskavi, obstajajo statisti~no pomembne razlike v izobra`evanju o prostorskem razvoju, v celoti potrdimo. Rezultati potrjujejo prepri~anje, da u~enci v {oli niso v zadostni meri spodbujani v smeri spoznavanja in poznavanja prostorskih vsebin, zato je njihovo znanje o teh vsebinah na ob~utno ni`jem nivoju, 16 Geografski vestnik 78-2, 2006 Razprave ostalo TV, video, DVD predvajalnik LCD projektor grafoskop osebni ra~unalnik 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % ¦ pogosto ?v~asih 1 1 redko Dni na voljo Slika 3: Pogostost uporabe u~nih pripomo~kov. kot bi moralo biti. Ob tem anketiranci kot glavno oviro za vklju~evanje omenjenih vsebin v pouk navajajo predvsem druge vsebine v kurikulumu, ki imajo prednost pred prostorskimi vsebinami (64,4 %), ~emur sledi pomanjkanje ustreznih u~il in literature o prostorskih vsebinah (53,7 %), pomanjkanje informacij in omejene mo`nosti za dodatno izobra`evanje (36,4 %), slaba promocija in pomanjkanje zanimanja (30,4 %). Rezultati raziskave obenem tudi ka`ejo, da u~itelji kot u~ilo {e vedno v najve~ji meri uporabljajo u~benike (84,0 %), knjige (66,5 %) ter delovne liste (56,7 %). Dale~ zadaj so CD, DVD, video in programska oprema (35,4 %). Sledijo {e revije in ~asopisi, posterji, atlasi, zemljevidi, tematske karte, znanstvene publikacije, zgibanke ter na zadnjem mestu spletne strani in portali. Polo`aj je z manj{imi, a zanemarljivimi razlikami enak v vseh sodelujo~ih dr`avah. V nasprotju s preferencami u~iteljev pa so `elje otrok. Dobljeni rezultati so zna~ilni in pri~akovani. V vseh dr`avah so se na prvo mesto uvrstili CD, DVD, video in programska oprema (77,4 %). Dale~ zadaj so spletne strani in portali (36,1 %) ter revije in ~asopisi (36,1 %), delovni listi (24,9%), u~beniki (23,9%) in knjige (22,1%). Razkorak med izbiro u~iteljev in `eljami otrok je tako resni~no velik. V interakciji z zgoraj omenjenimi rezultati so tudi odgovori, ki se nana{ajo na pogostost uporabe razli~nih u~nih pripomo~kov v razredu. Rezultati ka`ejo, da uporabljajo u~itelji TV, video in DVD predvajalnik pogosto (28,7 %) ali vsaj v~asih (30,0 %), medtem ko se osebni ra~unalnik in grafoskop uporabljata v manj{i meri, redko pa uporabijo LCD projektor. Polo`aj se nekoliko razlikuje le v ^rni gori, kjer je na prvem mestu uporaba grafoskopa, ki ji sledi uporaba LCD projektorja. Analiza povezanosti uporabe u~il s strani u~iteljev ter razpolo`ljivih u~nih pripomo~kov je pokazala statisti~no povezanost 49 spremenljivk z izjemo u~benikov ter TV, video in DVD predvajalnika in ostalih u~nih pripomo~kov; knjig in osebnega ra~unalnika, grafoskopa in LCD projektorja ter znanstvenih publikacij in LCD projektorja, kjer se povezanost ni pokazala. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko hipotezo, da je uporaba u~il s strani u~iteljev v dolo~eni meri odvisna od u~nih pripomo~kov, ki ji imajo na razpolago, potrdimo. 17 Tatjana Resnik Planinc Vrednote prostora kot integralni del izobra`evanja Obenem nas je zanimalo, ali vrednote u~itelja vplivajo na njegov izbor u~il in u~nih metod. Statisti~no pomembna povezanost se je pokazala le v primeru u~benikov, u~nih listov in zemljevidov, med u~nimi metodami pa le v primeru eksperimentalnih metod, zato hipoteze o vplivu vrednot u~itelja na njegov izbor u~il in u~nih metod ne moremo potrditi. Za nastalo situacijo ne moremo kriviti {ol, kajti odgovori u~iteljev ka`ejo, da le-te spodbujajo uporabo razli~nih u~il (69,5 %) in u~nih pripomo~kov (68,7 %). Glede na dejstvo, da imajo u~itelji mo`nost uporabe razli~nih u~il in u~nih pripomo~kov in se obenem zavedajo `elja u~encev, se moramo vpra{ati, zakaj potem ne delujejo v njihovem najbolj{em interesu. Tak{no stanje lahko v veliki meri razlo`imo z analizo uporabe u~nih metod pri pouku. Rezultati ka`ejo, da so izrazito v ospredju verbalne metode (85,2 %), ki jim sledijo metode dela s tekstom (46,6 %). Avdiovizualne metode so z 31,5 % celo za didakti~nimi igrami (37,3 %). Preglednica 7: Dele` anketirancev v % glede na oporabo u~nih metod v razredu. u~ne metode pogosto v~asih redko ni na voljo {tevilo verbalne metode 85,2 9,9 4,3 0,5 1902 didakti~ne igre 37,3 34,4 23,5 4,6 1873 metode dela s tekstom 56,7 25,0 15,5 2,6 1864 avdiovizualne metode 31,5 38,2 21,5 8,6 1884 metoda eksperimenta 16,5 21,5 35,3 26,5 1838 izleti in ekskurzije 17,1 40,8 33,0 9,0 1890 terensko delo 15,8 29,4 33,3 21,4 1836 delavnice 14,6 25,0 40,1 20,2 1804 metoda risanja 46,6 24,5 21,1 7,7 1859 ostalo 34,3 20,7 16,6 28,0 292 Stanje je enako v vseh dr`avah z izjemo Slovenije, kjer so na tretjem mestu didakti~ne igre (45,0 %), na ~etrtem pa metoda risanja (38,1 %). Med ostalimi u~nimi metodami so u~itelji {e navajali: risanje, posterje, debato, izdelavo modelov, projekte, kvize, igre, pantomimo ter ~asopisne ~lanke. Obenem velika ve~ina anketirancev (77,3 %) trdi, da {ola spodbuja uporabo razli~nih metod. Zopet pa prihaja do izrazitih razlik med realnostjo in `eljami otrok. Glede na rezultate, prikazane v preglednici 8, imajo u~enci najraje: • avdiovizualne metode (66,9%), • didakti~ne igre (58,3%), • izlete in ekskurzije (57,2%). Dale~ zadaj so druge metode, ki jih uporabljajo u~itelji. Z manj{imi razlikami med drugim in tretjim mestom je polo`aj enak oziroma podoben v vseh dr`avah. Prepri~ani smo, da se je v prihodnosti nujno treba lotiti pri~ujo~ih razlik oziroma razkorakov med dejanskim stanjem in `eljam u~encev. Ne trdimo, da jim moramo slepo slediti, vsekakor pa jih je v dobrobit kvalitetnej{ega pouka z bolj{im in celovitej{im znanjem nujno upo{tevati. Analiza povezave med u~iteljevim izborom u~nih metod ter `eljami in pri~akovanji u~encev (Pear-sonov hi-kvadrat in Cramerjev koeficient) je pokazala statisti~no pomembne razlike. Test zaradi premajhne minimalne pri~akovane frekvence (< 5) ni bil veljaven v primeru verbalnih metod, vendar ob analizi vseh razpolo`ljivih podatkov lahko z veliko gotovostjo trdimo, da tudi v tem primeru obstajajo statisti~no pomembne razlike. Zato lahko hipotezo, da uporaba u~nih metod s strani u~iteljev ni v skladu z `eljami in pri~akovanji u~encev, potrdimo. Glede u~nih oblik, ki jih uporabljajo u~itelji, v povpre~ju individualno delo (66,5 %) rahlo prevladuje nad frontalnim poukom (65,9 %), ~eprav v Italiji, ^rni gori in Sloveniji dejansko prevladuje frontalni 18 Geografski vestnik 78-2, 2006 Razprave individualno delo delo v parih delo v skupinah frontalni pouk 0 II % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % 1 pogosto ? v~asih ? redko Slika 4: Pogostnost izbora posameznih u~nih oblik. Preglednica 8: Dele` anketirancev v % glede na priljubljenost u~nih metod med u~enci. u~ne metode skupno Gr~ija Italija Poljska ^rna gora Slovenija verbalne metode 21,9 12,9 38,3 11,7 37,1 9,8 didakti~ne igre 58,3 39,8 68,2 61,2 56,6 65,8 metode dela s tekstom 10,8 6,4 9,1 6,8 23,2 8,5 avdiovizualne metode 66,9 77,9 68,2 71,4 46,6 70,8 metoda eksperimenta 25,8 30,7 33,3 18,5 17,3 29,2 izleti in ekskurzije 57,2 49,3 63,6 68,9 51,2 53,1 terensko delo 13,3 12,1 17,8 16,9 2 17,9 metoda eksperimenta 15,9 11,4 6,4 14,9 26,6 20,3 metoda risanja 14,9 19,6 12,1 18,3 15,1 9,6 ostalo 1,3 0,7 0,4 2,2 2,7 0,7 {tevilo 1958 280 264 556 410 448 pouk. V vseh dr`avah omenjenim dvem oblikam sledita delo v skupinah (55,2 %) in delo v parih (49,3 %), ki glede na vrednosti tudi ne zaostajata veliko. 5 Zavedanje vrednot prostora med u~enci Rezultati raziskave ka`ejo, da se je zanimanje u~encev za vsebine, ki se v ve~ji ali manj{i meri navezujejo na prostorske teme, v zadnjih desetih letih pove~alo (28,8 %) oziroma ostaja vsaj nespremenjeno (24,7 %). 19 Tatjana Resnik Planinc Vrednote prostora kot integralni del izobra`evanja 12 % 3 % 20 % 23 % 42 % ¦ zelo pogosto ? pogosto ¦ v~asih ? redko I skoraj nikoli Slika 5: Zanimanje u~encev za izbiro prostorskih tem za njihovo individualno delo. Zanimanje u~encev se odra`a predvsem v njihovem izboru prostorskih tem za projektno delo, predstavitve, posterje in tako dalje, katerega dele` pa je dejansko zaskrbljujo~, saj se zanje pogosto odlo~ajo le v 22,2 %. V celoti pa lahko potrdimo hipotezo, da med koli~ino vsebin v kurikulumih, ki se navezujejo na prostorski razvoj, in zanimanjem u~encev zanje obstaja statisti~no pomembna povezava, saj analiza potrjuje (Pearsonov hi-kvadrat, Cramerjev koeficient) statisti~no pomembno razliko med spremenljivkami. Vsaj delno je zanimanje u~encev dolo~eno tudi z okoljem, iz katerega prihajajo, saj je kar 67,7 % anketirancev prepri~anih, da u~enci prinesejo vsaj nekaj znanja tudi od doma. ^e bi sku{ali na osnovi dobljenih rezultatov sklepati {ir{e, bi pri{li do zaklju~ka, da teme, ki se nana{ajo na prostor in njegove vrednote, {e niso postale pomemben del vsakdana ljudi. Obenem pa na osnovi rezultatov raziskave lahko potrdimo dobro znano dejstvo, da bolj ko je dru`ba izobra`ena, bolj stimulativno okolje oziroma osnovo za otrokovo nadaljnje izobra`evanje predstavlja. 6 Sklep Rezultati raziskave v celoti potrjujejo prvotno tezo o problemih, ki se nana{ajo na pou~evanje otrok o vrednotah prostora, trajnostnem razvoju in zavedanju javnosti o le-teh, kajti: • sodelovanje in vklju~evanje javnosti je za delovanje u~iteljev izredno pomembno, vendar se moramo ves ~as zavedati, da je ljudi treba ustrezno izobraziti, ~e `elimo, da bodo razumeli kompleksnost prostorskih problemov in poznali mo`nosti lastne aktivne udele`be; • anketiranci, posledi~no pa bi lahko to prenesli na velik del u~iteljev, sami od sebe niso pripravljeni spreminjati stvari, ampak so pri tem odvisni od »vi{je« avtoritete; • izbor u~il in u~nih metod bi bilo nujno treba v ve~ji meri uskladiti s preferencami otrok; • u~itelji morajo biti ves ~as na teko~em z novostmi in spremembami tako na podro~ju u~nih metod in oblik kot tudi u~il in u~nih pripomo~kov; • {ola je najpomembnej{i medij za izbolj{anje zavedanja o prostorsko orientiranih vsebinah. Raziskava je pokazala, da: • so anketiranci iz vseh dr`av, z izjemo Italije, kot najvi{jo prioriteto navedli visoko stopnjo ekonomske rasti; • izkazuje Italija ob~utno ve~ji dele` u~iteljev, ki se deklarirajo kot postmaterialisti, in najni`ji dele` u~iteljev, ki so jim bli`je materialisti~ne vrednote; • u~itelji kot klju~ne dru`bene, prostorske, okoljske in ekonomske vsebine pojmujejo kvaliteto okolja, ravnanje z odpadki, uporabo naravnih virov in ekonomsko rast; • kot najmanj pere~e vsebine u~itelji navajajo razpr{eno urbanizacijo in globalne okoljske probleme; • je bila naravna dedi{~ina kot najve~ja vrednota z vidika prvin pokrajine definirana v vseh dr`avah; • rezultati izkazujejo kot najbolj zadovoljiv vidik prostora dostop do trgovin, poslovnih in javnih zgradb, zdravstva in drugih dejavnosti. Sledi dostopnost in kvaliteta javnega transporta; 20 Geografski vestnik 78-2, 2006 Razprave • anketiranci ve~inoma niso pripravljeni aktivno sodelovati v spreminjanju obstoje~ega stanja; • so v kurikulume v relativno zadovoljivi meri vklju~eni onesna`evanje okolja, zgodovina dr`ave in kulturna dedi{~ina, ekosistemi, naravni viri in njihova uporaba; • so v kurikulume v premajhni meri vklju~eni sistemi prostorskega na~rtovanja, prostorski in dru`-beni problemi, vzroke vidijo anketiranci v vsebinah, ki imajo prednost pred prostorskimi vsebinami; • u~itelji {e danes ve~inoma uporabljajo predvsem u~benike, knjige in delovne liste; • je razkorak med delom u~iteljev in `eljami u~encev velik; • {ole podpirajo uporabo razli~nih u~il; • u~itelji najpogosteje uporabljajo verbalne metode, ki jim sledijo metode dela s tekstom; • se u~itelji pri delu v razredu odlo~ajo za individualno in frontalno u~no obliko; • analize ka`ejo, da med njimi ni pomembnej{ih razlik; • u~enci ne ka`ejo velikega zanimanja za izbiro prostorsko orientiranih vsebin za svoje individualne projekte; • so u~enci za prostorsko orientirane vsebine nekoliko bolj zainteresirani kot pred desetimi leti; • se vsaj nekateri u~enci `e doma spoznavajo s prostorskimi vsebinami. Med dr`avami, ki so sodelovale v raziskavi, obstajajo statisti~no pomembne razlike v izobra`evanju o prostorskem razvoju. Uporaba u~il in u~nih metod se razlikuje od `elja in pri~akovanj u~encev, kar je zaskrbljujo~e. Rezultati ka`ejo, da je kon~na odlo~itev o njihovi uporabi na strani u~iteljev. Zakaj se potem odlo~ajo za na~in dela in izbor materialov, ki je v nasprotju z `eljami in pri~akovanji u~encev? Te`ko bi pri~akovali, da bodo tak{ne odlo~itve prina{ale dobre rezultate in vodile k plodnemu sodelovanju med u~itelji in u~enci. Kot smo pri~akovali, obstajajo statisti~no pomembne povezave med vsebinami, ki se ukvarjajo s prostorskim razvojem, in zanimanjem u~encev zanje. Ne moremo pri~akovati, da se bodo u~enci odlo~ali za dodatno delo na podro~jih oziroma temah, ki se jih morda niti ne zavedajo. Obenem se nagibam k prepri~anju, da vrednote posameznika, kljub nepopolni dokazljivosti v pri~ujo~i raziskavi, vseeno v dolo~eni meri vplivajo na njegovo vrednotenje prvin pokrajine. Prepri~ana sem, da bi bilo treba u~itelje usposobiti, da bi znali u~encem pomagati pri identificiranju in razmi{ljanju o kompleksnosti vsebin in tem z vidika {tevilnih dele`nikov. Rezultati raziskave potrjujejo dejstvo, da osnovno{olsko in srednje{olsko izobra`evanje v premajhni meri spodbujata u~ence k u~enju o in k poznavanju vsebin, povezanih s prostorom, v katerem `ivijo. Zato bi morali v kurikulume razli~-nih predmetov, in ne samo geografije, v veliko ve~ji meri vklju~iti naslednje vsebine iz naslednjih podro~ij: • razli~ni tipi pokrajin, kartografija in orientacija, • razli~na raba tal, • regionalna diverziteta, • ekosistemi, • naravni viri in njihova uporaba, • onesna`evanje okolja, • razli~ni vidiki razvoja ~love{ke dru`be, • prostorski problemi, • dru`beni problemi, • pomen odprte komunikacije, • sistem(i) prostorskega na~rtovanja, • zgodovina dr`ave in kulturna dedi{~ina, • ostale kulture in mednarodna odgovornost. Z vidika implementacije `elenih sprememb je treba: • dati ve~ poudarka vsebinam, ki se nana{ajo na vpra{anja in probleme urbanega prostora; • pri izobra`evanju o kompleksnosti geografskega prostora in okoljskih problemih v ve~ji meri uporabljati problemski pristop; • graditi na zavesti o odgovornosti posameznika (u~enje za aktivno dr`avljanstvo). 21 Tatjana Resnik Planinc Vrednote prostora kot integralni del izobra`evanja Sodobna dru`ba se v premajhni meri zaveda prepleta razli~nih in razli~no pomembnih vrednot vsakega posameznika ter lokalne in {ir{e skupnosti v kateri `ivi, dela in se odlo~a. Pomembno je, da se ljudje identificirajo s prostorom in s tem razvijejo odgovoren odnos do njega. ^ut pripadnosti prostoru, ki je `ivljenjski prostor dru`inskih ~lanov in ~lanov lokalne skupnosti, je zagotovilo, da se bo skrb za lastno dobro tesno prepletala s skrbjo za okolje (Urbanc in sodelavci 2004). Spletanje vezi z okoljem je izziv v sodobnem ~asu, saj so ljudje manj povezani z neposrednim okoljem kot v preteklosti, ko je bil prostor ne le njihovo `ivljenjsko okolje, pa~ pa tudi vir pre`ivetja (Palang in sodelavci 2006). Sodoben prostor postindustrijske dru`be postaja vse bolj abstrakten oziroma, kot trdi Mlinar (1990), da se spreminja iz prostora krajev k prostoru tokov. Posameznika ne vzgaja in izobra`uje samo {ola, temve~ tudi doma~e in {ir{e okolje. Naloga {ole je, da ne samo u~i o vrednotah, temve~ da jih sprejema kot `iv organizem, ki v razli~nih soodvisnostih razli~no reagira, ter da je obenem z ustrezno mero kriti~ne distance odprta do njihove raznolikosti in ve~plastnosti ter do aktualnih dru`benih sprememb. Le na tak na~in bomo vzgojili in izobrazili posameznika, ki bo usposobljen za `ivljenje, delo in odlo~anje v sodobni dru`bi. 7 Viri in literatura Clouston, E. M. 2002: Linking the Ecological and Economic Values of Wetlands: A Case Study of the Wetlands of Moreton Bay. http://www4.gu.edu.au:8080/adt-root/uploads/approved/adt-QGU20030828.140330/ public/02Whole.pdf (14.9. 2006) Fridl, J. 2006: 3. sre~anje projektnih partnerjev mednarodnega projekta R. A.V. E. Space. Geografski vest-nik78-1. Ljubljana. Inglehart, R. 1977: The silent revolution: Changing values and political styles among Western publics. Oxford. Medmre`je 1: http://www.esdtoolkit.org/discussion/default.htm (15.9.2006) Medmre`je 2: http://www.esdtoolkit.org/discussion/reorientation.htm (15. 9. 2006) Mlinar, Z. 1990: Od prostora krajev k prostoru tokov: prestrukturiranje ali razkroj teritorialno-dru`-bene organizacije? Dru`boslovne razprave 7-10. Ljubljana. Palang, H., Printsmann, A., Konkoly Gyuro, Ι., Urbanc, M., Skowronek, E. in Woloszyn, W 2006: The forgotten rural landscapes of Central and Eastern Europe. Landscape Ecology 21. Den Haag. Smrekar, A. 2006: Zavest ljudi o pitni vodi. Geografija Slovenije 12. Ljubljana. Urbanc, M., Breg, M. 2005: Gravel plains in urban areas: gravel pits as an element of degraded landscapes. Acta geographica Slovenica 45-2, Ljubljana. Urbanc, M., Printsmann, A., Palang, H., Skowronek, E., Woloszyn, W in Konkoly Gyurσ, Ι. 2004: Comprehension of rapidly transforming landscapes of central and eastern Europe in the 20th century. Acta geographica Slovenica 44-2. Ljubljana. 8 Summary: Space values as integral part of education (translated by the author) The relationship between education and sustainable development is complex. Generally, research shows that basic education is key to a nation's ability to develop and achieve sustainability targets. Few studies suggest that education affects environmental stewardship. It is also proved that a subtle combination of higher education, research, and life-long learning is necessary for a nation to shift to an information or knowledge-based economy, which is fuelled less by imported technology and more by local innovation and creativity. To be successful we must go beyond teaching about different global issues and give people practical skills that will enable them to continue learning after they leave school, to have a sustainable livelihood, 22 Geografski vestnik 78-2, 2006 Razprave and to live sustainable lives. The skills pupils will need as adults fall into one or more of the three realms of sustainable development - environmental, economic and social. To understand global issues as well as local issues in a global context one must be aware that every issue has a history and a future. Looking at the roots of an issue and forecasting possible futures based on different scenarios is as important as understanding that many global issues are linked. The ability to consider an issue from the view of different stakeholders is essential. Considering an issue from another viewpoint besides your own leads to intra-national and international understanding. This understanding is essential for creating the mood of cooperation that will underpin sustainable development. Values are also an integral part of education. Understanding your own values, the values of the society you live in, and the values of others around the world is a central part of educating for a sustainable future. Values taught in school need to reflect the larger values of the society that surrounds the school. One must be aware that a full range of values is influenced by local traditions, ethnic populations, immigrants, religions, media and pop culture. In addition, curriculum decision-makers also need to decide if new values, which will help communities reach their goals of sustainability, need to be included in the curriculum. Better understanding of spatial elements, spatial development and its limitations contribute to responsible spatial management and thoughtful land use, which present main conditions for sustainable development and territorial cohesion. Spatial planning is interdisciplinary activity, which bases on physical and social environment knowledge. The connection and understanding the complex linkage, interaction and processes between both is a main condition to understand and be able to do the spatial planning. Different subjects offer a general knowledge; qualify the ability to understand the interactions and processes between the natural and social environment but very little subjects offers concrete applied knowledge for spatial planning. Problem solving approach, evaluation and decision-making processes are also very important. Pupils can get these skills through discussion, teamwork, project work, case studies. Main subjects that are very directly related to spatial planning are geography and other related subject that connect environment with the society. The international survey on the values of space was done to provide valuable information on the spread of these values at different levels of educational system in all participating partners. The survey on primary and secondary school teachers has been carried out to analyse the present situation on teachers and pupils' preferences and perceived obstacles with respect to various space related topics and teaching tools by which these topics are included in the educational process. The main conclusions of the survey are as follows: • respondents from all countries, with the exception of Italy, gave the highest priority to a high level of economic growth; • Italy shows a considerably higher percentage of teachers who declared themselves for post-materialists and the lowest percentage of those, who are closer to materialist values; • the most pressing social, spatial, environmental and economic issues as seen by teachers are the quality of the environment, waste management, the use of natural resources and economic growth; • the least important issues as seen by teachers are urban sprawl and global environmental problems; • as especially valuable element of place natural heritage was put into the first place in all participating countries; • access to shops, offices, health care and other services is the most satisfactory aspect of place on the average and in each country; • respondents are not particularly willing to actively participate in changing things by themselves; • environmental pollution, national history and cultural heritage, ecosystems, natural resources and their use are topics that are relatively well present in the curriculum; • topics which are not well encouraged in schools are the system of spatial planning, spatial problems and social problems. The majority found the reason for this situation in other contents in the curriculum which often have the priority over space-related topics and the lack of appropriate teaching tools and literature on space-related topics; 23 Tatjana Resnik Planinc Vrednote prostora kot integralni del izobra`evanja • teachers nowadays still mostly use text books, books and worksheets; • the gap between what teachers do and what pupils want seems to be rather wide, because pupils prefer to use CD, DVD, video and software; • schools support the purchase of various teaching tools; • the most often used teaching methods are verbal methods, which are followed by textual methods; • there is discrepancy between the reality and pupils' wishes; pupils prefer audiovisual methods and games; • regarding the way teachers organize their work in the class, individual work slightly prevails over ex-cathedra or frontal teaching; • pupils are relatively not interested in choosing space-related topics for their individual projects; • pupils seem to be more or at least the same interested in the space-related topics than they were 10 years ago; • at least some pupils' knowledge comes from their homes; • although there were five countries that participated in the survey, the analysis shows that in many fields there are no important differences between them. Between the countries, participating in the survey, there are statistically important differences regarding the space-development education. The use of teaching tools and teaching methods is not in correlation with pupils' wishes and expectations, which is rather worrying. The results show that the final decision is mostly upon the teacher. So why they decide to work contrary to pupils' wishes and expectations? Such decisions hardly bring good results and fruitful cooperation. As expected there are statistically important correlations between curricula's contents, dealing with space development, and pupils' interest for them. One can hardly expect that pupils will decide to work on something they might be even not aware of. Apart from that we are also convinced, although we were not able to prove it, that values of the teacher at least on some level, influence his or her evaluation of landscape's elements. Regarding the whole situation teachers should be equipped to help pupils identify and think about the complexities of issues from the perspectives of many stakeholders. It became obvious that, regarding space - related contents, children are not encouraged enough to learn them in school and therefore the knowledge gained is on remarkably lower level that it should be. Therefore the curricula should through different contents, suggestions of different teaching tools and teaching methods encourage better awareness about different use of land, regional diversity, different aspects of human development, spatial problems, social problems and the systems of spatial planning It seems that modern society is still not aware that values of an individual and of the local and wider community, he or she lives in, are closely intertwined. A young person is educated both in school and in smaller or bigger community. School is therefore obliged not only to teach about values but to accept them as an vivid organism which reacts differently in different interdependencies. With a certain extent of critical distance school should be open towards diversity and multilayerness. This is the only way to raise and educate a young person, capable to live and work in modern society. 24