Politični og-led. Avstrijske dežtde. D u n a j. Nadvojda Franc Ferdinand se vrne te dni s svojega potovanja okoli zemlje na Dunaj ter ostane odslej na domaei zemlji. Nadvojvoda stopi, kakor se misli, na mesto pok. cesarjeviča Rudolfa ter bode tako cesarjevič, prestola naslednik. — V državnem zboru se vrši posvetovanje o izjemnem stanju v Pragi, zoper to govorijo samo mladočeSki poslanci, za-nj pa ne govori nihče in vendar je skorej gotovo, da se potrdi od večine drž. poslancev. Velika pa ta večina, mislimo, da ne bode; tudi izmed slov. poslancev se ne ogreva nihče za-nj. — 0 volilni spremembi, katero predlaga vlada, gredo si misli drž. poslancev jako na vskrižje in iz nje, vsaj v tej podobi, kakor jo predlaga vlada, ne bode brž nič, da-si je spremembe v resnici treba, samo da v drugem oziru. Štajarsko. V nedeljo je bilo v Gradci pod milim nebom veliko zborovanje delavcev iz Gradca in okolice; razpravljalo se je na njem o splošnji volilni pravici in se ve, da so vsprejeli resolucijo, ki tako zahteva. Zastopnik vlade je bil naš rojak, Miha Papež. Neredov ni bilo. — Trgovci iz vseh avstrijskih dežel naredijo si trgovsko zadrugo in gred6 za-njo posebno štajarski trgovci v ogenj. Ali jim prinese zadruga v resnici tisto srečo, katero si obetajo? Nam se ne zdi, da je to že tako gotovo, kajti razmere so v raznih deželah razne in se ne dajo spraviti kar tako v en koS, v eno zadrugo. Koroško. Na Koroškem je navada, da se zbero od časa do časa župani iz kakega okraja ter se posvetujejo o potrebah tega okraja. Ali pri teh shodih je navada, da govore le nekateri, drugi pa jim prikimavajo, če tudi niso z njimi enacih mislij. Ce se vršijo shodi tako, tedaj pa bolje, da jih ni. — Kat. pol. društvo »Straža« napravi dne 29. oktobra javen shod v Štriholcah v Važenberški občini. Delovanje tega društva zasluži priznanje vseh Slovencev. Kranjsko. Za Notranjsko bode treba nove volitve dež. poslanca; »narodno-napredna stranka« ponuja volilcem Jurija Krajgharja, volilci pa še ne marajo veliko za-nj, mogoče pa je, da ga vsprejme volilni shod v Cirknici, če do tega pride. — V Ljubljani so imeli delavci v nemški kazini zadnjo nedeljo neko zborovanje in se je na njem reklo, da je delavcem narodnost — deveta briga. V prvi vrsti stoji pač kruh, toda ali si ga slov. delavci ne jemljejo sami, ako si ne skrbijo, da ostane slov. kruh slov. delavcem? Primorsko. Občni zbor »Sloge« v Gorici je vsprejel prav umestne resolucije, v katerih brani slov. okoličane nasproti laškim kričačfim in pa — c. kr. okr. glavarstvu v Gorici. — V okolici Trsta je bilo eno mesto dež. poslanca še prazno in voljen je sedaj slov. mož, Ivan Vatovec. Istersko. Dnes se vrši v Dekanih volilni shod ter se ga vdeležita poslanca dr. Laginja in Špinčič. Hrvaško. V Voloskem pri Opatiji so bile obč. volitve in so si Nemci (?) in Lahi veliko prizadeli, da dobijo obč. zastop v roke, češ, da je tega zavoljo Opatije, kamor prihaja največ Nemcev treba. Za tokrat pa še niso imeli povsem sreče, ampak hrv. volilci so volili — hrvaške može, ne maraje za privandravce. Tako je prav! Ogersko. Govori se, da ima vlada privoljenje cesarja za to, da predloži drž. zboru načrt postave za »civilni zakon«, že v rokah. Mogoče, toda ni verjetno in <ie je resnica, bode vladi še velika težava, da spravi načrtu večino v hiši magnatov v kupe. — Drž. zbor je pretrgal svoje posvetovanje ter ga je odložil do konca tega meseca. Zakaj je bilo tega treba, se sicer ne zna, ali najbrž gredo poslanci rajši na trgatev in tudi ministrom je treba odpočitka, kajti zadnje dni so bile v zboru hude praske, ne na čast državi. Vunanje države. Rim. Mesec oktober je posvečen Kraljiei sv. roženvenca in sv. oče Leon XIII. so vsled tega izdali zopet prelepo okrožnico, v kateri priporočajo vernim katolikom to prelepo pobožnost ter razkazujejo v njej lepoto in dobroto sv. roženvenea. S to pobožnostjo imajo pa sv. oče še tudi posebne namene glede na spačeno sedanje žiy]jenje. Italija. Sodba čez uradnike pri rimski banki je bila taka, da je minister za pravosodje vzel slovo, češ, da ne raara biti v družbi tacih ljudij, katerim take goljufije niso več — goljufije. Tudi mi smo z njim ene misli. Angleško brodovje je priplulo v laške luke in to ne brez pomena. Najbrž hočejo s tem dokazati, da niso za Francijo in Rusijo, če že mora biti zveza, naj pa bode s tripelalijanco! Francija. Te dni je v tej republiki vse po konci. vsi so polni veselja in ljubezni za Rusijo. Ruski častniki se slavijo v Toulonu in v Parizu, da jih postaja brž samih strah, kaj bode iz tega. No kaj bode ? Zveza francoske republike in ruskega cara — ta ne gre prav v kupe in brž ko ne se taka zveza.tudi ne naredi, naj si jo francoski možje želijo še enkrat bolj, kakor si želijo že doslej. — Maršal Mac-Mahon, svoje dni predsednik republike, je umrl, ne mara da mu napravijo še pogreb na državne stroške! Anglija. Kaj dela stari minister. lord Gladstone? Zoper njega se piše in govori na raznih shodih veliko in vsa jeza na-nj prihaja iz tega, ker je hotel dati nekaj prav ubogemu, skozi 300 let zatiranemu irskemu ljudstvu. Mogoče je sedaj, da Gladstone pade in ubogo lrsko ljudstvo je ob svoje upanje na boljše čase. To bi bilo žalostno. ali je čisto lahko mogoče. N emčija. Knez Bismarck ni bil tako hudo bolan, kakor se je mislilo. Njegov jezik je še vedno gibčen in ne da miru nasledniku v službi drž. kancelarju — generalu Capriviju. Zoper tega pa se vzdiguje s< daj še vprašanje, zakaj še ni trgovinske zveze z Rusijo. Odgovor na to vprašanje sicer ni težak, saj ruska vlada noče take zveze, če se ji ne dovoli, da dobi enake koristi iz nje, kakor n. pr. naša država. No pri nas še nič ne eutimo teh koristij! Rusija. Ruski car še biva vedno v Kodanju, pri stariših svoje soproge. Vidi se mu, da se čuti srčnišega, kakor doma. In to lahko, saj doraa ne zna, kje da ne preži sovražnik. Garevič bode neki najmlajši sin carov, ker je na vse strani bolji, kakor starejša njegova brata. Koliko je na tej govorici resnice, ne moremo znati. Rumunija. V Bukreštu se je rodil kraljeviču Ferdinandu sin in je dobil ime strijca, kralja Karola. Kralj je pruski princ in nima lastnih otrok. Veselje je neki v vsej državi veliko. Bolgarija. Nekateri listi vejo veliko o spletkah, katere se vršijo zoper ministra Stambulova in knez sam je neki v zvezi z njimi. Nam pa se to ne dozdeva prav verjetno, kajti Ce knez ne mara več ministra, odpravi ga pač lahko brez tacih spletek. Srbija. Ako je polovica resnice na tem, kar se piše o razmerah med srbsko in našo državo, tedaj ne raore ostati dolgo brez vojske. Mladi kralj bi po teh govoricah le hrepenel po taki vojski. ali čemu je bil potlej kralj, še le, ni dolgo tega, v Opatiji, torej na naši zemlji? Govorice bo torej najbrž dim brez ognja. Turčija. Ker je kolera še vedno po nekaterih mestih, zato je »bliskov vlak« t. j. tak, ki gre po bliskovo iz Pariza skozi Dunaj v Carigrad, prenehal voziti. — Dolga iz zadnje vojske še sultan Rusiji ne more poplačati, ali zdi se, da se mu tudi nič kaj ne mudi s plačilom. Afrika. Nadškof v Kartagini, ki je pod franco&ko vlado, postane neki kardinal rimske cerkve, To velja nekaterim za znamenje, da francoska republika ni brezverna. Kdo se smeje! Amerika. V New-Yorku izbaja nov slov. list, »Glas naroda« in če ga sodimo po prvi številki, bode list vreden podpore tudi iz naših dežel. — Delavcem se tudi v novem svetu ne godi predobro, ker se jim plačilo znižuje ali pa jih kar odpustijo, če ni dela.