itev. 37. (Poitflo tek. ralon. - L C. con la Posta). V Trstu, petek 12. septembra 1924. Leto ti. Uhaja v«ak petek opoldne. Naelov : Trst-Trieste Casella Centro 37 ali pa : vin Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega lista MALI C- C' Post. rtijsk* knjižica /n V (JUTr'* ?«U stotink. TEONIK ZA NOVICE IN POUK. .1 tir 5 lir ■■•.rt lot. 3 lire Odg. urednik Ivan Prešel Hale novice Mali koledar. Petek, 12. septembra : Ime Mariji-no- — Sobota, 13.: Notburga. — Nede-. l}& 14.: Povišanje sv. križa. — Ponde-Ijek, 15.; Marija 7. žalosti. — Torek, 16.: Ljudmila. — Sreda, 17.: Lambert. Kvatrna sreda. — Četrtek, 18.: Jožef Kupertinski. — Petek, 19.: Januarij. Kvatrni petek. Potrebna reč. V kratkem izide z dovoljenjem tržaškega škofijstva molitvenik za šolsko toladino, prirejen po vzorcu »Šolskega molitvenika«. Tiska se v «Zadružni tiskarni« v Gorici. Cena bo karmoč nizka, da ga bodo tem lažje vsi otroci dobili v roke. Opozarjamo na to že sedaj zlasti 5. g. duhovnike in katehete, Pa tudi stariše in vzgojitelje sploh, ena-Lo tudi trgovce. Natančnejša pojasnila slede. Same povodnji. Velika povodenj je bila v obmorskem mestu Solunu na Grškem* in po okolici. Voda je drla kar v potokih po ulicah mesta, nosila seboj živino in Podirala stare bajte. Drugo poročilo o kudi nevihti je prišlo iz Romunije. Vihar je poškodoval telegrafske nape. Ijave in tudi eno železnico. Dvignil je v zrak cele bajte v vasi Murfatar v Do-krudži. Dvanajst oseb je vzdignil s tal in vrgel v Donavo. V Konstanci je teorje divjalo, vrglo razne ladje na kreg in potopilo dve jadrnici. Lepa svota. Na podlagi Davvesovega načrta, ki Urejuje nemška odplačila za vojne škode, bo morala Nemčija tekom enega leta plačati Jugoslaviji 40 milijonov zlatih mark, kar znese v papirnatih di-Uurjih 800 miljonov. Denar je name-ujen za povračilo škode, ki so jo Nem-ci med vojno delali po Srbiji. Jesenski izpiti in vpisovanje za šolsko ieto 1924.-1925. na slovenskem nižjem tečaju kr. tehničnega zavoda v Vidmu. Izpiti. Sprejemni izpiti za prvi razred ter ponavljalni izpiti (dosedanjih učen-Cev) in sposobnostih izpiti (privatistov) te ostale razrede se prično 1. oktobra ln se zaključijo 15. oktobra. Prošnje za sprejemne izpite in prošnje privatistov, se niso vložile v postavnem roku do • junija t. 1., se sprejemajo naknadno a navede naj se vzrok zakasnitve; napišejo se na kolkovan papir za 2 L rošnji ^ sprejemni izpit se priloži rstni list in izkaz o istovetnosti. Pri tetisti priložijo: krstni list, zadnje ^°lsko izpričevalo, izkaz o istovetnosti zkaz o bivališču učenčeve družine, po-r°ben seznem predelane učne snovi, °5tni odrezek kot potrdilo, da se je zPhna pristojbina 50 L plačala na «R. flcio del Registro di Udine«, in «E il° 0 vPisu k telovadbi pri ‘ N E p __ poro Ronaparte 20 A — uan°» (pristojbina 30 L). »m pisovanje se prične 21. t. m. in se ak,juci Žena zaveznica razbojnikov Namesto nekdanjih hajdukov strašijo sedaj po Balkanu «kačaki». Kačaki so mohamedanski Arnavti ali Škipe-tari, ki imajo krvave račune s Srbi, klatijo po samotah in se zbirajo v roparske čete. Časopisi iz Belgrada poročajo o nekem zelo zapletenem slučaju arnavtskega maščevanja. V okolici Prištine stoji vas Mramor. Tam je bival bogat posestnik Isa Paflijevič. Nekega dne je šel s svojim bratrancem v gozd iskat izgubljeno tele. V gozdu so ga napadli kačaki, katere je vodil Džema Elerovič. Kačaki so na mestu ubili Iso Paflijeviča, njegovega bratranca pa se niso dotaknili. Ta je bežal domov in povedal Isovi ženi, da je njen mož ubit. Žena pa ni padla v omedlevico, ampak se je nasmejala. To je vzbudilo sum in kmalu je prišla na dan skrivnostna zadeva. Smrt Ise Paflijeviča je bila davno prej sklenjena od revolucionarnega sodišča in sodbo je baje podpisal sam Todor Aleksandrov, vrhovni poglavar balkanskih razgrajačev. To smrtno obsodbo so sklenili zaradi krvnega maščevanja. Isa Paflijevič je bil namreč srbski komita in je nekoč v bitki ubil nekega kačaka Ajrula, ki je bil prijatelj Džeme Eleroviča. Zato so kačaki sklenili njegovo smrt. Paflijevič pa se je skrbno varoval in mu niso mogli zlahka do živega. Zatekli so se k politiki. Mlada Črnogorka je kdo ve kako prišla v Mramor. Bila pa je članica kačaške bande in poslana od Eleroviča nalašč v Mramor, da bi izvedla načrt za maščevanje. Isa Paflijevič se je za-gledal vanjo in jo vzel za ženo, ne da bi vedel, da mu je smrtna sovražnica. Vzela ga je samo zato, da bi ga lažje privedla kačakom na strel. Ona ga je poslala v gozd po «izgubljeno» tele, ona se je dogovorila s kačaki za dan in uro, dna jim je dala znamenje. Zato se je tudi nasmejala, ko je dobila poročilo, da je načrt izvršen. Orožniki so izdajalsko ženo prijeli. Ko je ljudstvo zvedelo za njeno peklensko delo, jo je hotelo kar na mestu pokončati. Orožniki so jo komaj iztrgali ljudem iz rok ter jo odpeljali v Prištino v zapor. MSHEC JAKEC redni ha 15. oktobra. Nato se začne Pouk. Kdor se nanovo vpiše, vloži koli,- ravnat'eljstvo prošnjo za vpis na kr °.Vanem Papirju za 2 L in priloži : g hi list, izpričevalo o cepljenju po Q ^etu, šolsko izpričevalo ali podrdilo V k °^anih Opitih, izkaz 'o istovetnosti. nj aki Prejšnji prošnji izročenih prilog Učen Tfi')a VeC Prilagati. — Dosedanji C1 zavoda vložijo prošnjo za vpis prjlo nek°lkovanem papirju in brez S* čev8^0 Pl’050!0 mora podpisati učen-c0.ali njegov postavni namestnik. Tržaški škof na birmovanju. Prejeli smo z več krajev poročila o slovesnih sprejemih novega škofa med našim istrskim ljudstvom. No se je dne 1. septembra peljal skozi Javorje proti Pregarju,.je bila vsa vas v' paradi. Dekleta iz Marijine družbe %so ga pričakovale z zastavo in ga spremljale s petjem skozi Javorje. Birmanke so mu potresale pot s cvetlicami. Po vseh oknih so bile rože, sveče, preproge. Škofa je ganila ta preprosta ljubezen vernega naroda. Od škofa bi se lahko učili razni državni dostojanstveniki, kako si je treba pridobiti srca domačega prebivalstva s priljudnostjo in dobrohotnostjo, ki ni hlinjena, ampak prihaja od srca in si osvaja srca: potem bi bil tudi kak drugi sprejem bolj prisrčen. En dan dva samomora. V Trstu se grozno širi samomor, znamenje duševnega propadanja. V bližini sv. Križa je legel pod Vlak neki 24 letni delavec Emil Matijašič iz Barkovelj; vlak mu je odrezal glavo. Tudi v Rocolu se je na sličen način končal 26 letni čevljar. Zakaj mladi ljudje derejo v tako smrt? Ali ni strašno samo pomoliti? Jugoslavija in Albanija. Med Jugoslavijo in Albanijo obstoji že več let spor zaradi državne meje. Ta spor nete «dobri sosedje«. Posebno zaradi nekega samostana sv. Nauma se niso mogli zediniti. Pravdo so predložili mednarodnemu razsodišču v Haagu na Nizozemskem. Tam so tako razsodili, naj samostan pride pod Albanijo. Pred vojno je spadal že pod Srbijo, zato srbsko časopisje ropota in zahteva ta ali oni celo, naj Jugoslavija izstopi iz Društva Narodov v znak protesta. To se sicer ne bo zgodilo, vendar se bo vlada Jugoslavije še potegovala za svoje stališče. Iz organizacije snoparjev. Veliki zbor pod sodstvom Mussolinija se je izrekel proti vsaki deželni avtonomiji. ter je poudaril svoj program centralizma. Fašistovska vlada je pomnožila vojno zračno brodovje od 85 na 1500 letal. Naš podlistek. S prihodujo številko začnemo priobčevati daljši zelo zanimiv podlistek z naslovom «Iz popotne torbe strica Jaka«. Mussolini in Marinkovič. Časopisi pišejo, da bo vnanji minister Jugoslavije dr. Marinkovič iz Ženeve potoval proti domu skozi Italijo in se sestal v Milanu ali v Benetkah z Mussolinijem. Imata -se marsikaj pomeniti o razmejitvi na Slovenskem, o Albaniji in drugega več. Tudi se govori, da bo jugoslovanski kralj Aleksander obiskal italijanskega kralja Viktorja Emanuela v Rimu. Nesreča na železnici. V noči od 8. na 9. septembra je vozil proti mestu Pizi vlak, pri katerem so se pokvarile zavore. Ko je prišel blizu postaje, opazil je strojevodja znamenje, cla je tir zaseden. Ni pa mogel pra vočasno ustaviti in se je zaletel v drugi vlak. Sunek je bil precej močan. Med popotniki je nastal vrišč in zmešnjava. Štirje vagoni so se prevrnili. Šestnajst popotnikov je bilo ranjenih. Šest prstov. V Savljah na Gorejskem živi dojenček, ki ima na vsaki nogi šest prstov Mali prstki so pravilno zraščeni, seveda če fant odraste, se bo moral čevljar pri meri ozirati na vseh šest. Atentat. Na predsednika poljske republike so priredili napad v Lvovu, kamor je prišel otvarjat ondotni velesejm. Neki Stanislav Steiger je vrgel proti njemu petardo, ki se pa na srečo ni razpočila. Enega predsednika so na Poljskem že ubili, sedaj so torej hoteli že drugega. Je nevarna služba biti predsednik take republike. Poslanec Willan je imel y Bernu v Švici lep govor, v katerem je branil pravice narodnih manjšin. Hinavstvo svetovne politike se kaže v tem, da so mu ploskali tudi zastopniki vseh tistih držav, v katerih se manjšine kruto zatirajo. V Bernu so ploskali «Bravo, bravo«, doma pa izdajajo odloke, da čimprej vničijo manjšine. MIHEC' ^aro(*svo* Jiubiti sme JAKEC* vsakdo, le Slovenec ne. ■ Na papirju smo enaki vsi, ■ v delili pa drugače se godi. Kmalu bo šola. Znan je že vladni šolski načrt za naše dežele : vsako leto se poitalijanči en razred naprej. Letos torej pride drugi razred na vrsto. V drugem razredu bo že ves pouk italijanski. Vendar je pripuščen pouk slovenskega jezika kot učni predmet vsaj v takozvanih dodatnih urah. Slovenski očetje in matere ! Ne pozabite pri vpisu svojih otrok izrečno zahtevati, tla bodo obiskovali pouk iz slovenščine. Če tega ne boste prav izrecno zahtevali, se lahko zgodi, da otrok ne bo užival tega prepotrebnega pouka. Naš položaj je tak, da se moramo vedno oglašati, drugače mislijo, da smo kar zadovoljni z vsem, kar sami narode. Očetje in matere ! Vedite, da če je znanje italijanščine otroku koristno za skorjo kruha, mu je znanje domačega jezika potrebno za rešitev njegove duše. Z domačim jezikom ugasnila bi mu hkrati zadnja lučka, ki sveti človeku na poti življenja. Otrok, narodno izdan in prodan, je prodan hkrati v sužnost brezverstva in surovega posvetnjaškega mišljenja, dušni in telesni suženj za vedno. Starši ! Ne mislite morda, da je znanje slovenskega jezika brez pomena. Lahko bi se kdaj kesali za to. Skrbite, da vas ne bodo morda celo vaši lastni otroci kleli, ker morda nekoč zaradi nezadostnega znanja slovenščine ne bodo uživali raznili prednosti, ki jih nudi jezikovno znanje. Zatorej dokler je dano prilika, zahtevajte, kar gre vašim otrokom po božjem pravu 1 Goriškemu podprefektu na znanje. Prejeli smo več dopisov nastopne vsebine: «V Sv. Križu na Vipavskem se čuje venomer klic: Jerkula, kje si? Tako namreč kličejo učitelja Jerkiča, ki je postal velik snopar in nato občinski tajnik. V občinskem uradu ga namreč ni. Dobiš ga ali po krčmah ali na plesišču. Ako ne bo to opozorilo ni& pomagalo, potem se bo poslala spomenica s 300 podpisi na notranjega ministra, da naj napravi pri podprefoktu-ri red». Dostojno upravljanje. Mussolini je rekel teko: «Fašisti upravljajo občine na zelo dostojen način«. Kako jih upravljajo, pri nas, to vedo vsi Občinarji, še boljše pa bodo vedeli prihodnji občinski zastopi, ki bodo občudovali sadove tega upravljanja. Proti vinskemu davku. V Siciliji so zborovali vinogradniki. Resolucija pravi: «Z ozirom na to, da je cena vina strahovito padla (do petdeset lir za hektoliter, davek vključen), z ozirom na to, da so ponekod kmetje opustili vinograde, ker dohodki ne krijejo več izdatkov, zahtevamo odpravo krivičnega vinskega davka.« Kako je s politiko Diplomatje in ministri so se zbrali v švicarski Ženevi na zborovanje tako-imenovanega Društva Narodov. Na zbornem redu je zlasti razgovor o spošnem razoroženju. Za razoroženje se je zelo zavzel angleški ministrski predsednik Mac Donald. On je zagovarjal Društvo Narodov in ustanovitev posebnega razsodišča za spore med državami. Če ni razsodišča, ki bi ga bile države dolžne ubogati, potem je vsako razoroženje nemogoče. Društvo Narodov bi moralo vsako državo prisiliti, da bi sprejela razsodbo. Nadalje se je Mac Donald zavzel tudi zato. da se Nemčija in Rusija sprejmeta v Društvo. Vabil je pa tudi Ameriko. Anglija in Francija. Francoski ministrski predsednik Herriot je odgovarjal Angležu, da je razoroženje lepa reč, ampak predno Francija odloži orožje, mora imeti trdno garancijo, da je ne napade Nemčija. Če bi hotelo Društvo Narodov dati tako trdno garancijo, bi moralo imeti svojo vojsko, s katero bi lahko ukrotilo hudobne Nemce. O taki društveni vojski ali policiji pa je težko govoriti. Francija mora tedaj iskati svojo sigurnost ali v lastni armadi ali pa v obrambeni zvezi z drugimi močnimi državami. To pomeni: Anglija naj se slovesno zaveže s -pogodbo, da bo pomagala Francozom v slučaju vojne z Nemci, če se pa neče zavezati, pa naj svojo , modrost obdrži zase. Vedno tedaj sili na vrh politično nasprotje med Anglijo in Francijo in po vseh konferencah in sporazumih ga še vedno dovolj ostaja. Zato se zdi, da do splošnega razoro-ženja še ne pride tako kmalu. Kai bo iz tega? Borba med vlado in opozicijo je dospela na vrhunec. Na eni strani Mussolini. celokupna milica, vsi kanoni, vsa letala, vse brodovje, del časopisja, vsi latifundisti-veleposestniki ter manjšina ljudstva. Na drugi strani socialisti, ljudovci, del liberalcev, del časopisja ter ogromna večina ljudstva. Kaj pa parlament? Mussolini si ga ne upa sklicati, ker bi šla vanj samo vladna večina, ki zastopa manjšino ljudstva, ne bi prišla vanj pa manjšina, ki zastopa večino ljudstva. Kaj pa Cerkev? Oficijalna Cerkev molči, ne zine. Posamezni prelati pa očitno držijo z vla- PODL1STEK Predjamski grad. Predjamska okolica, v hrenoviški župniji, spada med najznamenitejše kraške kraje. Dve uri od Postojne proti zahodu, severno od Šmihela, stoji skalni Predjamski grad: prešnji,. stari, ki je bil zidan ne daleč od sedanjega, bil je najznamemtejši izmed vseh takratnih viteških gradov na Kraniskem. Sredi skalovitega gorovja strči strma pečina v nebo, na kateri se beli sedanji sivi grad «Lueg» ali grad «Pred Jamo«; toliko ja potisnjen pod skalo v votlino, da ga stena nad streho popolnoma varuje dežja in nevihte. Globoko pod gradom drvi deroči potok «Jam§£ica; z groznim bobnenjem se izgublja v skalnato brezno. Dve uri teče pod zemljo in potem izvira pri Vipavi. Da je to istina, pripoveduje nam slavni zgodovinar Valvasor, ki omenja, da so za poskus pri potokovem ustju nasuli žaganja, ki je spet priplavalo na dan pri Vipavi. Kaj pomenijo vrata tam nad brezno-vim žrelom, kamor se v podzemlje izgublja «Jamščica?» Idiva v duhu dalje, dragi bralec! Po umetnem potu greva nad go-rostasnim prepadom dalje. Globoko pod nama hrušči «Jamščica». Kmalu pride- do. To se pravi, da če pade vladni sistem, bodo udarci, ki bodo padali po podpornikih sedanje vlade, padali tudi po Cerkvi. To je neizogibno, to uči svetovna zgodovina. Mussolini v kleščah. Mussolini je pred kratkim vzkliknil: «Jaz hočem dati ljudstvu mir!» Akc mu hoče zares dati mir, potem pade fašizem. Pasti pa noče, torej miru ne bo. ker ne more biti. Četudi bi Mussolini hotel poskusiti, da bi uveljavil mir, pa bi vstali vroči snoparji in bi se vnela državljanska vojna. «Mi smo brez vlade«. Veliki zgodovinar Guglielmo Ferre-ro je napisal te dni v rimskem dnevniku «Mondo» te-le težke besede: «Gola in strašna resnica je ta, da je fašistov-ska revolucija, od katere je vse pričakovalo rešitve, našo državo popolnoma polomila. Mi smo brez vlade in nobene vlade ne bomo imeli, dokler se razvijajo stvari v sedanji smeri... Vlada je osamljena. Vlada je z odpravo parlamenta in s tlačenjem časopisja zgubila vsak stik z ljudstvom, čim dalje se vlada tako zapira, tem bolj se podaja v objem skrajnih fašistov. To pelje gotovo do tega, da se ustava nekega dne ukine; to pa bo začetek konca e-notnosti Italije. Italija bo izginila iz vrst držav«. Dr. Jožef Wilfan. Kakor smo že omenili, je imel dr. VVilfan zelo lep govor o zaščiti manjšin v Bernu v Švici, kjer so bili zbrani zastopniki mnogih parlamentov. Nekateri listi so pisali o sreči, ki da jo je imel VVilfan s tem, da je med prvi mi govoril. V resnici pa je to bila prava smola zanj in za vse slovensko ljudstvo. Navzoči laški zastopnik je v svoji lisičji rafiniranosti .pustil, da Wilfan prej govori. Ob koncu pa je prosil in dobil besedo laški zastopnik ki je vedel, da po pravilniku ne sme prejšnji govornik (v tem slučaju Wil-fan) poznejšemu odgovarjati, čeprat bi ta nakopičil sto laži.. Tako se je tudi zgodilo. Lah je očitno lagal, dr. Wil-fan pa je moral molčati. Tisti, ki bodo (če bomo sploh še kdaj imeli zastopnike) drugič govorili na medparlamentarnem sestanku, naj pazijo nato, da imajo opraviti z zvijačnimi nasprotniki in naj v podobnem slučaju vprašajo zadnji za besedo. va črez mali most do malih duri. Idiva naprej, toda prej si se užgiva vsak svojo plamenico. Koračiva dalje po vlažnih tleh kjer leži mnogo rjavega kamenja; toda mnogi kamni so lepo beli in se svetijo, kakor da bi bili iz pravcatega alabastra. Naveličala sva se kmalu podzemeljskega življenja; globoko se odahne-va, .ko prideva iz teh zaduhlih prostorov zopet pod milo nebo. Pod seboj ugledava takoj na prvi pogled neznatno cerkvico, ki sva jo prezrla pri najinem prihodu. Ljudstvo pripoveduje, da spi na njenem pokopališču poslednji vitez Predjamski smrtno spanje. Cerkvico je posvetil slavni učenjak Enej Silvij iz rodbine Piccolomini, tržaški vladika, ki je znan kot poznejši papež Pij II. Idiva sedaj proti gradu in oglejva si ga od zunaj! Ves je pod skalo, ki zeva nad njim. Na levi strani, na zidu je slikan velikanski grb z letnico 1570. Pri vhodu stoji stolp, ki je pri vsi zgradbi edini na planem — vse drugo je pod skalo. Pred njim stojita kame-niti piramidi. Med njima in med grajskimi vrati, nad katerimi je grb Ko-benclj-ev, izdolben iz kararskega mra-morja, nahaja se globoka grapa. Črez njo pelje leseni mostič. Nedavno je bil tu še most na veso. Oglejva si zdaj nekoliko grajske prostore! Takoj pri vratih je ječa, ostalina Dr. Engelbert Besednjak je vložil na notranjega ministra interpelacijo, zakaj je poclprefekt Nico-lotti zabranil mašo na Kolku nad štu-rijami in kdaj bo dovedla vlada pod-prefekta, da bo spoštoval versko svobodo. Oba nemška poslanca sta vložila interpelacijo zastran iztirjevanja davkov. Dr. Besednjak in pa videmski poslanec Gilardonf sta vložila na finančnega ministra interpelacijo, ki v bistvu to pove: 1). V novih deželah naj se iztlr-javajo davki šele z letom 1921. — 2). Ustavi naj se eksekucijsko postopanje pri davkoplačevalcih, ki so zamudili plačati davke za 1921. — 3). Še enkrat naj se cenitve, tudi za že sklenjene davčne konkordate, pregledajo in naj se vrši nova cenitev z vsemi olajšavami, ki so v navadi v stari Italij:. Dr. Besednjak in poslanec Maram sta poslala nujno brzojavko finančnemu ministru: «Ker se niso plačali zastali davki, rabijo iztirjevalnice davkov blago in najemnine. Mnogim družinam preti poguba. Prosimo nujno, da zaukažete podrejenim uradom uki-njenje rubeža, da se prepreči kai;-. strofa.« Kralj alkohol in morski roparji. S Francoskega se vozijo celi tovori alkoholnih pijač v Ameriko. Seveda «kontraband», ker je v Ameriki alkohol zabranjen. Iz luke v North-Sidney je tako odpeljala dne 7. junija francoska ladja polna opojne kapljice. Imela je naloženih 36.000 zabojev, v zabojih pa steklenice z likerji. Namenjena je bila v Kanado, ker se taka reč dobro proda ondotnim tihotapcem, da jo po suhem prevažajo v Združene države. Že blizu obale je majhna ladja dala znamenje, naj se ustavijo, češ da bi kapitan rad kupil kakih 50 zabojev sladkega «trošta». Ustavili so in naredili kupčijo. Kupci so nato naročili, naj se Francozi spet ustavijo na drugem določenem kraju, češ da bo še kaj kupčije. Francozi so 'šli v past. Ko so se približali, je vdrlo na krov kakih dvajset razbojnikov. Zvezali so mornarje, pokvarili brzojavno napravo in začeli mirno prekladati pijanski sok na svoje razbojniške čolne. Ko so delo opravili, so razvezali mornarje in se odpeljali urno firoč. Francoska ladja pa se je obrnila v pristanišče Ila-lifax in naznanila to lepo delo gosposki. En roparski čoln je policija vjela. Škoda, ki so jo razbojniki storili lastnikom, gre v milijone. iz tistih strašnih časov, ko je bil kmet še tlačan in je redil s svojimi krvavimi žulji trdosrčnega grajščaka. Blizu tam je v zid udolbena ječica, kamor so zapirali zločince. Tesna je, da človek komaj stoji v njej. Tu so uboge žrtve stojč ali slond morale prebiti po 24 ur, včasih tudi po več' dni. V prvem nadstropju je drug zapor; pri durih ima silovite zapahe. Na drugi strani je iz žive skale izsekana strašna ječa, kjer so se, kakor pripoveduje tukajšnje ljudstvo, našle človeške kosti. Sem so metali zločince, obsojene na smrt; tu so nesrečneži umirali od gladil in žeje. Blizu tam visi zvon, ki je nekdaj vabil k službi božji; poleg je domača kapelica. Na drugi strani gradu se prida v nekak rov po v skalo vsekanih stopnicah. Od tu pa na odprto duplino, odkoder imaš najlepši razgled čez vso dolino. Ko o sedanjem gradu še ni bilo sledil ne tiru, nahajal se je gori više v votlini grad, mnogo jačji, silovitejši od sedanjega - nepremagljiva prirodna trdnjava ! Okrog in okrog njega je bila sama skala. V ozadju je ogromno žrelo; spodaj je zgrajen močen debel zid — v njem pa so nizka grajSka vrata in dvoje oken. To je bil nekdanji grad. Kdor ja hotel priti v to naravno trdnjavo, je moral plezati iz doline po lestvah črez streho sedanjega novega gradil! A ko Kaj pišejo drugi časniki? V «Novicah» beremo: «Kaj vpijete proti kapitalistom, ko je vendar jasno, da od Pule do Triglava nimamo 'nobenega kapitalista!» (Vsak kmet in delavec pokaže skoro v vsaki vasi ali občini sesavce ljudske krvi! Le po-prašajte matere z otroci, kako se je med vojno aprovizacija delila, kam so izginjale cele zaloge, kdo si je hiše zidal. Gospoda! Pokažite seznam tistih, ki so podprli z denarjem izdajanje «Novic». Sami magnati1) V «Delu» beremo: Pri »Novicah« gredo za Jozuo, ki je ustavil solnce. Oni dan so ukazali: Revolucija, stoj! In ruska revolucija ni šla več čez ruske meje in v Evropi je ostalo tako, kakor se «Novicam)) najboljše zdi v korist kapitalistov, ki «Novicam» ukazujejo-'. Nato se bavi «Delo» s tržaškimi bogatini ter piše: «Da, gospoda, sami boste ostali, ker ste se od ljudstva odtrgali. Sami ste izkopali prepad v narodu, ker ste iskali svojih koristi in niste čutili, kako je ljudstvu hudo. Kaj vam mari stiska delavca, kaj vam mari trpljenje kmeta. Bremena, ki ju tarejo, vas ne tarejo! Delavec se že stoletja bori za kruh, za bolniško postrežbo, za varstvo otrok in žen pred izžemanjem v fabrikah, za starostno zavarovanje, za pravico do oddiha. Vam, gospodje, je vse to demagogija, zavajanje naroda. In s kmetom ni nič boljše! Pogosto ne more ne živeti ne umreti; davki, *.iime, nesreče so njegov stalni delež. Naj le gara od jutra do večera, vi se ne boste zmenili za njegovo u-sodo. Tega narodna gospoda ni nikdar delala in tudi ne bo. Za njo nista narod ne kmet, ne delavec, za njo so narod prazne besede «slava», «moč», »veličina«, in kar jih še znajo, da jih mečejo revežem v oči. A če si hoče ljudstvo samo pomagati iz neznosnega življenja, potem ga je treba potlačiti, je treba pobiti demagoge. Strah. Na seji obersnoparjev je bil govor tudi o upravnih volitvah v deželne in mestne svete. Tako so rekli modraki: «Nikar ne razpisovati volitev v tem času! Vse bo volilo proti nam, kakor se je že ponekod zgodilo. Ljudstvo nas mora svobodno izvoliti. Sedaj pa tega ne more, ker ni svobodno. Svobodno pa ni, ker ga davi tisti nesrečni Matteotti. Sedaj bi vse volilo tako, kakor hoče on in to ne bi bile tedaj svobodne volitve.« je bil gori, še ni mogel takoj v grad, moral je prej še prekoračiti most na veso. Namesto takratnega mostii na veso, se sedaj nahaja lesen mostiček. Nad vrati je podrta odprtina. Tu sem so padale krogle iz topov ter prebile steno, ki se je porušila ter tako usmrtila zadnjega Lueger-ja. In tu, kjer dandanes na sivi skali gnezdi divja golobica, tu, kjer si sedaj išče zavetja plahi netopir, bival je nekdaj siloviti jamski rod; sedaj pa ruši in gloda te tužne razvaline zob časa! Lepote ni bilo na tem gradu. Zato lahko verjamemo, do so se nekdanji tukajšnji gospodarji bavili največ v tujini z vojevanjem, doma pa z ropanjem. če pomislimo to, ne more nam biti žal za nekdanjimi vitezi Predjamskimi. četudi nas nekoliko pretrese smrt poslednjega moža tega rodil, znanega Erazma, ki je umrl nasilne smrti 1 1485. Izdajstvo je vselej grdo, četudi se ž njim doseže ugoden uspeh. Zgodbe tega viteza Predjamskega ne bom sedaj tu pripovedoval, ker je večini naših bralcev znana. . Sedanji grad je zidan mnogo niža od nekdanjega gradu; sezidal ga je 1. 1570. Janez pl. Kobencelj. Sedanji lastnik je knez Windischgriitz, kateri pride sem, kadar lovi po teh krajih. Pavel Šelovin. „Frodelj“ Z besedo frodelj. ki je pokvarjena 'z laščine, označuje naše ljudstvo veje z zelenim listjem, ki se na jesen nasekajo in pasuse, da pozimi služi nasekano listje za živinsko krmo. Posebno cenijo češnjevo listje, dalje lipovo in brestovo. Kaj treba misliti o teni ravnanju? Sekanje «frodlja» je najprej znak mizernega gospodarstva. Koder je splošno gospodarstvo in posebej živinoreja na dobrih nogah, je «frodelj« neznana reč. Za živino se uporablja krma in razni odpadki kmečke-gospodarstva, "ki ne značijo nobene škode (n. pr. fižolovica, rese, ajdove Pleve itd.). Frodelj pa ni odpadek, ampak dragocena vrednost. Da se tedaj Kodelj uporablja, pomeni, da manjka aU boljše krme ali pa cenejših nadomestil. Ali je res frodelj dragocen? Marsikateri bralec bo z glavo zmajal, češ kaj oi to: listje je listje, saj v jeseni tako samo odleti. Pa ta izgovor ne velja. Najprej zato, ker z listjem obsekaš tudi vse mladje in pustiš golo deblo, jesen Pa zori samo peresa, veje pa hrani za-naprej. Pregovor pravi: «Če bi bilo Vse glih, bi se videlo od tukaj na Du-naj!» Torej ni «vse glih». Čemu je listje ? v Listje je drevesu to, kar živali pljuča. Drevo je živa stvar in tudi diha. Če !1'u tedaj obsekaš mladike z listjem, Jttu vzameš dihanje. V jeseni, ko se Jebi f}a ]istje za letos ni več pogrebno, ima listje še veliko nalogo; °no pomaga drevesu zbirati moči za Prihodnjo pomlad. Če tedaj listje odre-Zes. pokvariš drevesu njegovo narav-n° delovanje. Kadar listje res ni več Potrebno, bo že samo odpadlo. Tem večja škoda se godi drevesu, ^er za frodelj odsekaš tudi vse dvu-al> triletne veje, torej tiste, ki nosijo zarodek za prihodnje leto. Naspomlad 30 moralo drevo zbrati vse sile, več kot navadno, da bo moglo spet ozel-ne-*• Na ta način se drevo ubija m mora hirati. Skušnja uči. „ V zadnjem času je les dobil precej ?uJo ceno in trgovci nakupujejo vsa-0vrstna debla. Marsikateri kmet je Posekal češnjo ali brest ali lipo. da bi i° Peljal prodat. Pa marsikateri je na-deblo otlo in še za ogenj ni bilo , aJ prida. Zakaj? Vsled večnega obsedanja je moralo drevo uporabljati so moč, da se je obdržalo pri življe-Ju> da je zelenelo, zato pa je hiralo Znotraj. Dobiček, ki si ga imel s r°dljem, pa težko če je bil toliko vre-etl' kakor bi bil denar za deblo. Žalosten pogled. popotnika je prežalosten pogled ^ vrste obsekanega drevja. Človeku, j.. uiia srce za naravo, se mu kar smi-v ?° 8ola v nebo štrleča debla. Tujec, ‘ Pride skozi take kraje, si naredi v »V *1 neugodnO' sodbo o prebivalstvu, ali so taki reveži ali pa so brezčut-n ^a naravno lepoto. Posebno pa je Graških tleh vsako drevo uteha IVl sredi otožne skalnate puščobe; let ■ ^u<^* hladilna senca V vročih po-dneh. Na premnogih senožetih da ^ brezkoristni trn, da se opol-bih rl6Že v n-ie^ovo senco- Ali se ne Če 4 P°dala češnja ali lipa ali javor. k*n &ojiš in neguješ, zakaj ne bi lstneimiu drevesu prizanesel. Kaj storiti ? sili! Maj «frodelj« samo v skrajni Porab- na Primer bi bil greh. 2. Zimo t>0 *’ cl& boš nasadil mnogo dreves. nike 1 VSa^ Prost°r- 3. Izboljšaj trav-več t -11? pašnike, Pa ti frodlja ne bo Ne smukajte koruze! Grda in škodljiva je razvada, ki zavzema po nekaterih krajih precejšen obseg, da se odsekujejo vršički in smuka listje koruzi, predno dozori. Mnogo se je že govorilo in dosti pisalo proti temu, a popolna odvada temu škodljivemu postopanju se vendar še ni dosegla. Ves pouk je zaman. Kaj pravijo številke? Že v prejšnjem stoletju je neki strokovnjak dokazal na podlagi številnih in točnih poizkusov, da povzroča odse-kavanje vršičkov in smukanje listja pri koruzi brezdvomno znatno škodo poljedelcu, ker zmanjša tako nepravilno postopanje pridelek. Iz poizkusov, ki jih je ta strokovnjak vršil ne-prestanoma od leta 1871. do 1883. sledi, da je osmukana koruza dala na ha (ha = hektar) o do 12.80 hi (hi = hektoliter) manj pridelka, kakor neosmu-kana. Razlika v manjšem pridelku je bila odvisna od letine, vremenskih pojavov in od vrste koruze. Tudi potem so se na sestaven način vršili trajno poizkusi v tem pogledu. Eden teh je pokazal sledeče uspehe : Koruza, posejana na ha zemljišča, ki je ostala neosmukana, je dala 51.64 stotov zrnja, dočim je osmukana koruza, posejana na enakem zemljišču, dala le 38.49 stotov. Razlika torej 13.15 stotov v škodo obdelovalca. V drugem slučaju je bila škoda še večja: ha neosmukane koruze je dal 47.41 stotov, ista množina osmukane pa le 31.33 stotov, manj torej 16.08 stotov. Smukanje tedaj ne nese. Vsi tozadevni poizkusi pa so splošno dokazali, da je treba brez drugega opustiti vsako smukanje listja in od-sekavanje vršičkov pri koruzi. Piča, ki se pridobi a tem opravilom, ne odtehta niti zdaleka škode, ki jo povzroči manjši pridelek. Četudi bi se, recimo, nabralo na ta način 30 stotov piče na ha zemljišča, znaša škoda še vedno najmanj 300 do 400 L. pri ha po današnjih tržnih cenah. (Iz «Gosp. Vestnika«). Kakšna hiša najbolje vzdrži potres. Mislili so prej, kolikor lažje so hiše, tembolj vame so v slučaju potresa. A vedeli smo že po potresu v San Francisco 1906, da so se najbolj obnesle hiše iz železobetona. Traverze so se sicer malo skrivile, a držale so in hiša ni padla skupaj. Japonski potres je to potrdil, samo da lahko rečemo, da se je izkazalo jeklo poleg železobetona. Včasih so mislili, da so lahke japonske hišice najboljša varnost v slučaju potresa. Saj so tudi, a tudi vnamejo se lahko; in največjo nesrečo in škodo je povzročil pri zadnjem potresu ravno požar. —Zagrabil je lesene hišice in se širil z grozno hitrostjo. Velika stavbna ameriška! tvrdka, ki je bila postavila na Japonskem več modernih poslopij, jih je dala takoj po potresu pregledati. In videli so, da se od velikih jeklenih no-sivcev niti eden ni trajno skrivil. Kakšen velikanski je bil pritisk od strani, se vidi na zidovju, vzidanem med nosivce. Velike razpoke ima, navpično na smer pritiska. Tresenje tal je povzročilo v zidovju diagonalne razpoke. Kako močni so bili sunki, se vidi iz tega, da so velike nihalne ure, viseče na šestdeset do sedemdeset centimetrov dolgi vrvici, butale v strop in se zdrobile. Jekleni nosivci so bili tudi še dosti prožni, da so po vsaki spremembi takoj zopet dobili svojo prejšnjo obliko. Primerjajoč razne snovi, iz katerih so hiše zgrajene, pridemo do zaključka, da sta jeklo in železobeton za stavbe v pokrajinah potresa še najbolj pripravna. Po tem načelu zidajo sedaj na Japonskem. Koliko lesa izvaža Jugoslavija. — V juliju tega leta je izvozila stavbenega lesa za 170 milijonov dinarjev. Od tega je kupila največ Italija, namreč za 134 milijonov dinarjev; na Mažar-sko ga je šlo za 9 milijonov, na Francosko pa za 7 milijonov. Nekaj se ga je prodalo tudi v druge države. Drv pa kupujejo Mažari več kakor Italijani. Velesejm v Pragi. — Od 21. do 28. septembra bo letni velesejm v Pragi, glavnem mestu češkoslovaške republike. S sejmom so združene tudi druge razstave gospodarske vrste. Cene na goriškem trgu. Krompir 30— 40; paradižniki 20—30, češplje 160—190, grozdje 100—160, hruške 80—130, jabolko 50—90, gobe 300—450. Po čem je lira? Dne 10. septembra si dal ali dobil: ta 100 dinaijer — 30.15 L. la 100 č. kron — 68.30 L. *a 100 avstr, kron — 3-20 st. za 1 dolar — 22.75 L. *a 1 funt — 101.60 L. *a 100 fr. frankov 120.25 L. Zakaj je vlada odnehala. Razlastitveni zakon je vlada torej preklicala. Kmet je spet gospodar hiše in zemlje. On sme spet drva sekati in zidati. O borbi proti zakonu smo izvedeli še te podrobnosti. Goriško politično društvo «Edinost» je sklicalo koj po objavi dekreta sejo ter je sklenilo najostrejši boj zoper dekret. Dr Wilfan se je pridružil akciji nemške ljudske stranke ter drja Besednjaka. Vse naše časopisje — od dnevnika do tednika — je vodilo boj zoper dekret. Laški advo-katje so tudi protestirali, takisto nekateri laški časniki. Nemška poslanca sta vložila protest; pred tem pa je poslanec Besednjak vložil na vlado nujno interpelacijo, ki je bila tako temeljita, da ji vlada — ni znala odgovoriti. — S tem dekretom in preklicem si vlada vsekakor ni povečala svojega ugleda v primorskem ljudstvu. Velika nesreča. V nedeljo 7. septembra, ko so se vršile v sedežu fašistovskega krožka v Firenci priprave za sprevod po mestu ob priliki zbiranja fašistovskih čet, je nenadoma s strašnim pokom razpočil zaboj. Na mestu je bil takoj mrtev en četnik ter smrtno ranjen drugi, ki je zvečer umrl v bolnišnici. Ranjenih je bilo poleg tega še pet fašistov, med njimi tudi neka gospodična v črni srajci. Po mestu se je takoj pomotoma razširila vest, da je bil izvršen bombni napad, pa je bil samo nasrečen ,slučaj. V prvi vrsti ljubim svoj narod. Mussolini je v svojem govoru pri rudarjih v Monte Amiata med drugim izgovoril tudi'tele besede: «Pred vsem ste vi Italijani in jaz izjavljam, da v prvi vrsti ljubim Italijane in potem šele hranim «nekoliko ljubezni« za vse druge narode na zemlji!» Ta izjava je zelo poučna in vredna, da ljudje o njej premišljujejo. Tudi Slovenci moramo najpoprej ljubiti svoj narod, potem druge. To nas uči sam Mussolini Za smeh. Trda glava. Oskrbnik: «Gospod Arko, konj je udaril kočijaža naravnost v čelo!» Gospodar: «Jojmene, ali je mrtev?« Oskrbnik: «Ne, gospod, toda konj je zdaj šepast.« * Tujec: «Kako je krasna ta vila ! Ali prebivajo ljudje notri?« Domačin: «Ne, to je samo za gospodo.« ❖ Pride zvečer v gostilno, kjer je bil domač, pa še nobenega od običajnih gostov ni notri. Pa vpraša natakarja: «Ni še nobenega bedaka tukaj?« — «Ne», gospod doktor, odvrne oni, «nocoj ste vi prvi.* Stiskalnice za grozdje, Mlini za grozdje, Mlini za jabolka, Plugi, Brane, Slamoreznice, Rsporeznice. Sesalke za gnojnico;' Velika zaloga v*a-kovratnih poljedelskih in obrtnijskih strojev. Ing. Righi & Vidoviči) Trst, via Sanitš štev. 8 (vogal via Porporella) Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za Mezm v ustili lo na zM s pralna za vsa zitadravniika in ztdnMiiiiki opravili •d 9-12 In od M. A. DELLA SAVI A & Co. Trst. Via Ghega 3, telefon 10-37 edini razprodajalec vina OPOLLO pristnega domačega pridelka r oiok8 LAST0V0, DALMACIJA Dostavlja se brezplačno na tlom v sodčkih In pletenkah. Za preprodajalce mli.ine cen* Velika skladišča steklenine, . porcelana, *emljenega, blaga, Sipra, stavbe in emailirane kuhinjske posode fiMimoa zalisa a Jplijiku Btaflijo Zemljenega, belega in dekoriranega posodja „An«lll“. - Zemljene kuhinjske posode „Vulcanla". Konserrnih va* za vku- | hanje sadja „Weck“. Mm s Domeniš - Trst Pisarne In sklalltfa: Via Csroneo 13 In v prosti tiki nag. št. 2 priti, vratais Dr. Ettore D’ Osvaldo GORICA Corso Verdi 24 (Trgovski dom). Specialist za očesne bolezni Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od 10-12 in od 3-4, MALI OGLASI MEHANIČNA DELAVNICA NA OPČINAH ima v zalogi kolesa, šivalne troje ter vse v to stroko spadajoče predmete po konkurenčnih cenah. • Uljudno se priporoča: JOSIP OSTROUŠKA. ČEVLJARSKA DELAVNICA ALOJZ COLJA V SEŽANI. Največja izbera vsakovrstnih čevljev in sandalov za moške, ženske in otroke, kakor tudi vojaških čevljev po Lir 25.—. Na prodaj jo izvrstno belo vino, v De* kanih pri Kopra štev. 137. Cena po dogovora za i do 5 hL Kaj nam z dežele pišejo KORTE. "Kakor je več župnij v naši tržaško-koprski škofiji brez duhovnika, je tudi nas v Kortah doletelo, da smo brez njega že 6 mesecev, odkar nas je zapustil gospod Jožef Glažar, ki ga bomo imeli še dolgo v spominu zaradi njegovih lepih naukov in njegove točnosti; Bog ga živi še mnogo let tam v Sežani. Našo faro sedaj upravlja g. Rudolf Br-nobič, župni upravitelj v Šmarjah, toda le s težavo radi velike oddaljenosti. Prejšnjo nedeljo smo sklicali vkup vse gospodarje in smo sklenili ter napravili zapisnik, da prihodnjemu župniku zboljšamo plačo za 1800 lir na leto poleg državne plače. Zato upamo, tla nam škofija kmalu pošlje novega gospoda, zmožnega domačega jezika. Iz JELŠAN. V četrtek dne 4. septembra je prispel v našo starodavno župnijo Prezvi-šeni tržaški vladika dr. Alojzij Fogar. 'Ze dolgo nismo videli škofa v svoji sredi, zato smo se veselili njegovega prihoda. Sprejeli smo ga karmoč slovesno. Pričakal ga je g. dekan Hušo z zbranimi birmanci, župan Hrabar z občinskim odborom, ognjegasci, tambu-raško društvo, orožništvo v veliki paradi in velika množica ljudstva. Zvo-nenje in pokanje topičev je poveličevalo slovesnost. Mlada deklica je v lepem nagovoru pozdravila Prezvišene-ga in mu poklonila šopek cvetlic. S svojim prijaznim vedenjem si je škof takoj osvojil vsa srca: vse ljudstvo ga je z odkritosrčnim navdušenjem sprejemalo in pozdravljalo. Zvečer so mu tamburaši priredili podoknico, ki ga je močno razveselila. Tako časti naše dobro slovensko ljudstvo svojega škofa, čeprav je po rodu Italijan. Ljudstvo hitro spozna, kdo mu je odkrito naklonjen in dobrohoten. Ljudstvo čuti, da škof ne dela razlike med gospodujočimi ir. podjarmljenimi, ampak da prihaja kot knez miru in delivec Kristusovih skrivnosti, kot zastopnik tiste Cerkve, ki ne proglaša druge asimilacije razen te. da bi vsi «dorastli v polnost Kristusove postaven. . Petek je škof porabil za oddih, v soboto se je podal na birmovanje in vi-zitacijo v Podgraje, v nedeljo pa je bila birma v Jelšanah. Birmancev je bilo okoli 350. Prihajali so tudi z Mun. Vladal je ves čas lep red. Zvečer so tamburaši vnovič napravili škofu podoknico. Vsa slovesnost je prav lepo izpadla. Iz ŠEMPOLAJA. «Delo» je napadlo našega gostilničarja Ivana Grudna. Naj vam ta dogodek pravilno popišem. Dne 24. avgust? je prišla neka tuja oseba v to gostilno, ni se zanimala za prenočišče, ampak za ^Iružbo in razgovor. Povabljen k mizi je tujec postal kmalu govorni vseh. Razpravljal je zgodovino Lenina in kazal list «Delo». V žepu je imel še druge časnike, morda tudi «Novc dobo«, ki naj bi mu služila v nasprotnem slučaju. Ko je prišla policijska ura, se eden izmed družbe oglasi p* vpraša gostilničarja, če ima prenočišče za tujca. Gostilničar mu je rekel, Revolucija milega naroda. Slika kaže narodno-naprednega prvo-boritelja, ki «fura» polomljeno organizacijo. Osel, to je slovensko ljudstvo, ja doslej poslušal, Ubogal. Ivar hkrati pa je osel odprl oči. Pomislil je: «Lej, lej, per tednov pred volitvami se gospodje iz Trsta razletijo kakor ščurki po deželi ter pridigajo o milem narodu. Po valitvah pa jih ni na spregled. Potem rešujejo mili narod v pisarnah, raču- najo za pravde tisočake, za par podpisov stotake, popoldne se rešuje narod v kavarnah.« Tako je osel študiral, na to se je obrnil ter se punta prvobori telju: Noče naprej. Da je, to res, nam dokazuje ljudstvo pri Sv. Ivanu, v Rojanu in drugih trdnjavah, ki so jih imeli tržaški gospodje pred vojno v zakupu, a so jih aprila pri volitvah pustile na cedilu. POZOR! wr POZORI Slavnemu občinstvu priporočani svojo bogato zalogo kuriva: oglja, drvi in petroleja TRST - Via del Bosco št. 10 - TRST CENE ZMERNE. KAREL BABIČ, lastnik. Zobotehnični ambulatorij TRST,-Via settefontane it. 6, I nad. odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 20®/o popusta. - Delo zajamčeno m : ■ EGIDIJSCHIFFLIN, koncesijoniranizobotehnik. 5 da ob tej uri ne sprejme neznanega človeka. To je vsa tista krivica, o kateri «Delo» razpisuje. Zagovorni?, one neznane osebe je vaščan, predstavljal se je za komunista, pred letom dni pa je bil zvest snopar. (Delo* zmerja Grudna z «buržujem», hkra-tu pa mu očita, da hodi delat v kamnolom in odjedat kruh drugim ljudem. Dopisnik bi moral prej premisliti, predno je tak bedast očitek — del na papir. «Buržuji» pač ne hodijo kamnolom za zabavo osem ur mahat pet kilogramov težko železo. Na to vižo bo vsak delavski trpin «b xi M B. o - M m a S « a, 3 JZ. « S1 p M h > Eh 0) H O o * 1,3 a > « ■= a P* qj 'S i l £ z fi -g si a ~ S *W £ Čevt)ar*nica FORCESSIN ^jH^iiiHiiiiiHiiintiniiii!iiiitiiiiiiiHfiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii||||||||||||||||i||||N|||||||^ i OBL. Andrej Puriž j Izvršuje Wte Medla št. 6 1 Vsakovrstna stavbena dela. - - železne f ogreje In o m režja - Takojšnja izvršitev. ( Štedilniki vseh vrst. Izdeluje tudi — 0|iw|#villliwd železne rolettes. ^Iiinmiiiiiniiiiiiiiii imiiiiimMmimmmiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiNHmimiiiiF' = Poprave Spopolnltve PODRUŽNICA »Ljubljanske kreditne banke" v Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom“ Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. CENTRALA: I IUBI IANA Delniika glavnica: Din 50.000.000. Rezerva: Din 10.000.000. PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj Kranj, Matkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 41/2°/0. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. — Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle — najkulantneje. —