Poštno tekoči račun St. 24. — Conto corrente con la posts). Posame»na stevt/Jta 20 štotiok. fzhaja vsak pondelt^k in Setrfek ob 8. uri ~~ Predpoldne. — Stane za celo /etolöl»., z* Polleta 8 L., za četrt lef8 4 L. Za inozemstvo ce/o leto 30 L. rla naroči/a brez d°f>os/ane naročnine se ne oziramo. Odgovorni urednik: Hlft^T) O-REL. QORmiTRm števiika 72. V OoricU v ponedeljek 10. septembra 1923. Letnik v/. Hefrankirana toisma se oe sprejemajo. Oglau se računajo po dogovo- ru inseplačajo vnaprej List, izdaja konsorcit „GO7l/&J(EST7!AŽLu Tisk. S. Spazza/ v Trstu. Clprava in Zlredništvo: u/ica Mameli 6. (prej Scuole) Evharistitni shod v Komnu. V soboto se je vrfiil v Komnu shod, ki )e 2« naše socialno življenje velikega p°Jaena. Več kakor 8 tistoč Kraševcev se Ie ^raln v središču svoje planote, da iz- ÜVe glasno in javno svojo voljo, prcro- 111 družinsko in socialno življenje Slü- Veöcev 2 üvimi silami krščnnstvs. Ce p0l»Uslimo, da je bll evharistifni shod OrBaniziraii samo za dokaniji Koraen in ev>n, moramo vdeležbo lisnčgiavih ftožic, ki so korakale v triurnem spre- a{| skozi Komen, imenovati naravnost G'omno. Ko so stopale množice skozi avoloke in se je usipalo cvetje z oken, Ov in streb, na prevzvi&enega knezo- nad8ko!a drja Sedcja in ljudstvn, ko so >cd zeleno okinčanimi hišami donele Sln» naših zborov in duhovnikov ter °dtnevali zvoki godbe, tedaj se je utr- y jl— v dusj gledalcev prepričanje, da iivi T globini slovenskega ljudstva ne- uino hrepenenje po duševni obnovi VseBa uasega življenja. ^fodstvo čnti Jasno, kakine duševne *valine je zapustilo svetovno klanje v em narodu, ono vidi razločno, kako ^Bospodarili v svetu nasilje, mate- l2eni, sebičnost in krivica in sleherni a* kmetič čuti na svoji koži te*ke ča- e' v katerih živimo. KLIC PO PRAVICI. s*edine ljudstva se je vzdignilo ne- Uivo koprnenje po lepšem, bolj&eni P^avitnejšcm življenju. Razmere v j. tt*i razniere v vasi, razmere v deže- t ' v driavi morajo postati bolj po- e> bolj pravične in plemenite. Kam , e*° ljudstva, kam državc in elove- ' re ne zavlada v človeških odnosih šibkDravice in vee lJu»eznl 7 KaJ čaka *i» reveže, ako zagospodari v svetu v «ebičnost in gola sila ? Kdo se bo 81 težki krizi vzdržal ? s«JlmOrSkl Slovenci so se zatekli k ti- lt;.« Stude»cem moralnega življenja, iz U, So Žrpali zanesljivo oporo in ^afc V8€^ stoletjih svoje zgodovine. b0 °* So «asi očetje v težkih življenskih VhMah obnavljaU svoje sile v veenih \\ ^ kr*čanske vere, tako bomo stori- «lov ^ hočemo biti zvesti sinovi prade- Jn ^ sivharisticni shodi v Idriji, Komnu siOv av* so glasno spričevalo, da se Hel. Sk° ^udstvo zaveda, kje leže te- H k Äle9ovefla obstanka, da čnti Jas- le ^ a«o se more vzdržati in stati trdno K^. a*' ako se osloni na trdnjavo, ki je Dtnu ' Ce Je Kr{stas z nami, kdo bo n Äam ? ^ ^ velika misel evharističnega sho- se Vr °mn». Tisočglave množice, ki so ^lo * na SV0J° domove, naj si vtis- \ i Src^ Program nafte moraine obno- "^ flSe 9lasi: ohranimo poštene krščan- ^&sk U*ine> euva*mo nad *rdnlm kr" to 2načajem novega rodu, ker j te*ViK edlna msitev v današnjih S . krtzah. Ce zgnbimo to, izgubi- Kaf se gods po svetu ? /ailnjo t<'(l'nc doživlja rlovcsivr) vo- like in naj:eU'. dogodko. Strašni po- tres ua Japonskem je presumil vso iiiirode širom vsc.Lra sveiia. En^i naj- l)olj boKiitili iji cvctofih držnv je v j)ar dncli porušona v svojem bla- Kosljvnjii. Ni-C manj ko 1029 sunkov ,jo udarilo iz globJne zoniljo. y nearer, no JM.)K)iiok() državo in vrjjlo v pl;;- niono in sazvalino ruuL \\K) nicst. \U>. donio zidana volemcsta so s<^ «j.rr- iiicnila v prali. Vsr strnšne zirubo. ki so jib fir^ti-pclo v tlivji sv»'to\ju vojni ^vropskc. di-žav«-, jr iaponski narod doživpl v tcku ."> dmi. Ilalija. jc ]s>lnži la. tekoni svetoviH' vojn^ v -¦rrob 500 tiso-r- ljudi, Ja])onci s« y,ku- bili v ],ar dnob Ae vet ko j)ol miljou-. IJ-ebiva.lccv. Na stoiiso-fo liiš j<' po. niscniih., skladišča z živili so po/.^a . na, najIopÄa pristainišča so vnifo.n-:;, anaten žili svojo brodovjo, vcali arniado, dvigali svojo iruhishijo in so pri])ravljali na odločilini boj s svojiini sosedi, ki .so gledö-li •/. ne- iniiniin srcrni na razvoj japonskc držav«'. V 5 6neh jo «gubiln Ja pen- ska. svojo premof v TÜwin Oceanu in /.a dol^o vrsto l<4t no moro.niti misliti na tpkinovatnjo 7. Amorikanci in An- g'lczi. Njen/a prva, in t'dinct skrb bo obnova pornšeinili krajo-v, zidava vničcTii]» tovaron, poprava i>ris1 miišč in. zdravljenje oDiajanoga gowpodar- stvia. Politiina moč Japonwv j<> to- r<'j s potrosom močno žniajnjsana. Spor z Grčijo j« tuili «'don izmod dopodkov, ki jo razburjnl zadnjo tPdno svotovno jav- nost. Da j«* innor italijainskih članov razmojitvone komisije. v Albaniji treba slropo kaznovat«, o tt'm jo bil vos svet chIL'ii. To jc />aHi.tovala fast I tali jo in pravicnost. Tndi v torn so bili in so vsi odwii, da j<" Ki'Ska vlada za, umor odgovorna. Kajli vsiaka vlada inora skrboti za varnost življo- nja na svojeni ozomlju im. v&ak rlo- vok, ki prostopi njom1 državno niojo, mora biti golov, cla ga inibfe nc nniori. Posobno ]>a morajo biti va.r- ¦ni življonja odposlanci tujih držav. Ako so torej zvrši ubojstvo, jc za to odgovorna vlada, ki ima, pač orožini- kc in vojako radi teg'a, da vzdržuj<\ v more biti sp - ra im Gi'-cija se je labko branila 1»' s tern, da, j«1 odklanjala odgovornos! za organizacijo umora, no pa /a uinor sain na scbi. Merjenje mo5i. Navzkrizje je obstajalo radi «Iru-go- ga vpi-asanja. (irki in Angloži so ir- dili, daso inoj-a Jtalijaobrniti na /vo- 7,o nar., ki naj sjior konCno razsodi, Mussolini pa jo trdil, da ninia Zvoza narodov jiri torn nolxne boscdo in da bo Italija na las trio roko šf.istila ra- LiiJic /- (irki. Kajti Ilalija jo zadota v svoji časti in svojo cast bo-f.o saniu brani.i. Zato je poslal Mussolini (ir- koin ultimatum in ko ga niso v cob . ti si^rojoli, jo ciaI zasosti Krf in vr-fjo število bližnjih otokov, da nkhwii (irko svojim zabt smrtni kazni. teuive-c [>rojruš€a raz- sodbo preit*kovalni komisiji. Muhso- lirii je zabtoval (Wiwrno globo 50 miljoTiov lir, sedaj je pa z njogoviin privoljwijein txllotpno. da m • (irki sicor imiTKAano svoto \h< pri noki švica-rski banki, soda kako visoka bo kančna giolxa. o tern bo skloj;aJa KoTifen-uica jioi-lanikov. F'oravnava se bliža. To so v gJav/H'in toCke, ki so jib skloTiili za~stoj»niki veJosil v sporazu mu z Italijo. Cast Italijo je s teni za- varovaijia in arigloAka zabteva po Zvozi narodov je v toliko Vj ošteva- na, da so je Zvezi skLep priobr-il in bo ojia irrifJa pri)iko izraziti o stva- ri svoje mnomjo. Zato pa je, Mussoii- ni obljubil, da izprazjji Krf in bliž- nje otoke? (-Mu (irki iz]»oln.ijo stavlje.. rie Äahteve in da jo Italiji zadošTenje. Prav gotovo jo, da bodo (irki po goje sprejeli in Zvoza narrxlov l>o najbrž tudi izjavilia, da so. s sklepoin kenferonce poslanikov strinja. Ako se to /ygodi, smenio rcci, da je sjior rešon. Skoro izključeiio se nani zdi, da bi bilo dru^a'e, kajti to je edini izbod, ki je lmjigoč. \z sj>ora sklepati. dti. so je Italija v vojni okrtpila in da go\f)ri čisto diu garno govorico kakor v ]»redvojncn( fa.su. Vr letu 1914. bi ji bilo absolut no neinoffoče naHtcpiti proti Anglo- žom tako, kakor je stoi'ila sedaj. V najkjajšeni čjusu bi se bila moral a. vdati in ukloniti. .Sjjoi1 /. (irčijo jo po- kazal, kaj jo prinesla svetovna voj- na Italiji. Kaj bo z Reko ? Pogajanja J'adi l{eko so se v i-tiiuu razbila ia diplomafje so .*<* razsli brez vsakega uspohii. Mussolini prepušfa luko Haroš i»n Del to Jugo«lav.iji, za- to J)a zabteva. naj jrt-eid« uprava leške državo v itiilijanske roke. To svoje stali&Ce je sporo^il v Belgrad in zaih.t^val, inaj se jugoslovanska vliada v določonem roku izjavi, če jtogojo sprejjne all ne. Kok se bliža b koncu, t.odvi vse kaže, da Jugoslavia no rnisli sprejeti stavljenih pogojev. Nastane vj>rašanje, kaj se bo potem zgodilo. Kapalska pogodba pravi, da se v slu-čaju iiesporazuma zateceta oibe državi k predsedniku svicai'ske republike, ki spor k otic no razsodi. Ali pride torej zadeva v roke švioar- ske preds-ednika ? Težko je na to od- govoriti. Ce namreč Belgrad ponudbo odkloni, se zna zgoditi. da proglasi rirnska vl^wla celo rapuKsko pogodbo 7,n neveljavno hi tako bi nastal po- polnonia nov položaj, Italija bi imola jiroste roke, Tako vsaj piše jugoslo- vansko -Casopisjo. No. vemo, koliko je na teni re»n.ice, toda v ju^oslovan- ski javnosti opažanio '"¦'•/ 'vf)rrja j)rocejšnjo mapetost. Večje skrbi kakor radi Kria. Ljubljari«ko «Jutro» pravi, da je položaj silno napel., kar so kafce v tern, da je angleški poslanik v Bel- gradu prek'mil svoj dopust in se vr- nil na wvoje, rnosto. V Parizu da so radi reškoga vprašaiija še v večjih skrbeb kakor raxli spora med Italijo in Gr^ijo. Zato je ostal PašiČ v Pa- Stran 2. GORIŠKA STRAŽA rizu in išče posredov:inje pri fran- coskeni ministrskem pre-dso.dniku Poinearoju, kai1 je posleclnji baje že sprejel. Tako je stopil spor / (irčijo skoro že v oz&djo in reško vprašanje sId- ji v smlisfii političrieua. zanimanja vropske diplomacije. Kaj bo iz tega naivtalo, ne more nihre povodati. Due 15. septembia potece rok, v katerem mora Jugosla- vija od^ovoriti in ])ar dni za tem se l)o položaj naglo razbistril. Vsak človek, ki nm je na sreu. niir, mora želeti, da so spor reši sporazumno, k»'r je to najboljša podla,->a za. mir- no sosedstvo oLm'I'i držav. Oakajmo 15. soptombra, ki prinese odločitev, o renier bonio našnn br^vom >>f?ivo- ¦:-v. 'rto-poro-fali. DNEVNE VESTI Vabilo nadzornika. Prejeli smo naslednje važno priro čilo, ki ga na prvcm i?:estu priofcju- jemo: Okrajni Loiski nadzcrnik za gori- fiko okolico gospod Rubbia je razpo- 8lal siovcnskim u5itelje.ni in u5itelji- cain okraja ostbno vabilo, naj se vpi. šejo v fašistcvski sindikat. Pcstavil jim je rok do 10. septembra. Ta dan so mora vsak poseboj osebno z last. noročnini podpisoin izjaviti, jo.li mi. sli vstopit! nied fašiste ali ne ! Dodajali k porooilu kakšnv komcn. tarje, se nam zdi nepoirebno. Zanimiva zahteva. Na goriški kvesluri so vpcljal.i za prireditvc .naMh izu-braževalnih dru- štev novo zahtovo. Prodstava so do- voli lo tcdaj, aJastavo. Vclioastni evharistiSni shod v Vidmu. V Vidniu so je vršil protekli todon ovharistični slicd Furlanov, katcix'ga se jo vdeležilo voi kot 100 tivSOč ijudi. Sprevod je Inijal par ur. Evharistični shod v Logu pri Vipavi. () priliki lopa shddji. v src.do dne \2. t. ni. bo vo/.il i/. (iorico \ Ajdov^r-iiio po- sobon vhik. Odhod i/ (iorico (ju^.ni ko- kolodvor) oh G. zjutnij, doliod v l'rvarino okoli (5.;i(i, \ Ajdovščino 7.30. - 'A\e(v,r odklo vl«k iz Ajdovšrin.« oh G.30 (18.30). Tn vlak jo najbolj pripmvon zm posot- niko. Tz Ajdovgßino do Lo^ji (i>oš pol ure) hodo iwi ra/.polago vo/.ovj in avtornobili. N». shodu ho sodeloval "(iodhctii ki'ozok:» iz (iorico hrojcu- .'!¦*> mo/, in zdrn/,(»n pev- vski zl>or iz Sinrij in Yrhpolja, ohsjojer 17 (50 pevcov in ]tc\k. ki ho oh 10. ))ied in po maši zapel tudi «A\o. Marijo», /enski zl»or, in «Zl)or zemljanov». meš«- ni zl)or. iz Sattnorjovp.Ka oratorija «Vno- bcvzotjc H. D. M.:>. Snrov napad na gnriäkega glasbenika. Kakor jmrorajo «Jutranjo Novosti» in «Slovonoc», so Otjimaši na])adli v Lju- bljani slovonsko^a. komponisia k. Mari- ja Kogoja. To zimo jo imol iifimrm' k>- spod Kogoj. ])i'i noki vosolici v (ioric.i spot", ]>ri katorctu so sr> x;i di;jiinsko lo- tili napadati, nakar jo zagrozil, rotekli lodon v ljuhljansko kavarno «/vezda». so run jo pribli/ai 1 juhljanski Orjunaš in ga zafcil pso\ati za doimn- cijaiila in izdajalca. jxidpis-anib približno fiOO milijanov lir vojnega posojila. Rojstvo Jugoälovanske^a presto'o- naslednika. l)nv (). septombi'a jo povila jut(o- slovanska kraljica Marija siiia, ki bo slodil kraljiL Aleksandru na prosto- ln kraljevino Srbov, Hrvatov iin'Slo- voncov. Veseli dogodek s<" jo pi'osla- vil v t.'oli državi z voliko svočanostjo. Vsa inoKia so bila okrašon,a s troboj- nicaini, ]>o ccstali so so vrsili sprevodi in so sviralo godbo, v vsoh corkvah so zvonili zvonovi, cbPinski svoti so sklirali svo^aiK* :-ojo, irr'ovi so poka- li, ra.sct isi so i/.šli v posebliib izda,- jarinc" York. Slovenske srednje Sole zatrtc. I'l-ol'okt Pisonti in virlomski /upaii .sta bila prod kratkim v Jlimu in vplivala na vlado, da. nrodi v naši do/.eli št)lsko vprašanjo.. Zu pan iz \'idtna jo imol oh svojem ])ovratku ragovor z urodnikom (iiornalo di Udine, v kate.rem juavi, da je potovanje v Him rodilo nspeli. died«' srednjo sole v Idriji pravi dohesedno-. cKakor veste, so Ijüo slovensko srednje .-.oh» \ Iialiji zatrte. Prefekl l'is. Toliko Mnvi'iii'i'iii \ ohvosi.ilo. Važno za gospodinje. (ioriški kojnisnr I'"abioli j'1 '^;l odlok, s katerim so urojitjo proitaJ11 živil na nastopen »tuioin: l.j Pied S. uro zjutraj jo pi-o.mv«1- dano knpovati živil«. za izvo/. 2.) KonÄLimenti smo.jo pa nakui11' vati potrebšPino. fce cb 7. zjutraj. 'A.) Vsako jutro dolo^i pooebma ^"' misija, d'/u'viu» cone vsom živilo"1. 4.) Pri vhodu na trg- se i/ve.-*>t;| vsaki dan dxr deski z liaianPriiJ111 (•('..muni živil in noben prodajaloc >1(1 sine zsabtevati vi.šjili con. 5.) Iz cenika so izlo-r.omi luksuxi'1 proxlnioti in prvi priilolki. it.) (iori imenovana k-:miisij:i bo -^1' stavljona od zastopnika obf'inc, &'¦' sto|;nika prod u con tov, /asto}'11^'1 konsunient.ov in j)ri(ioja.na ji hod*?1'1 tržni komisar in podkomisar. 7.) Kdor so pregroši i»roti tern *';l" loril'Oin, bo ka/novan v. ^Tl(;!')o W '" ;'();; lir. Mladl Stambolijski. () mladosti pokojnega holgarskog« l])l' nistra se vo sole. Hodil so je lota 1H70^ vasi Slavovica. Mati mu jo umrla, ^° ^ bil tri lota star. Oče se je \ drugo o*eDl in nova mati ga je prav res po nsiat:'-h°v sko vzredila. Lo redkokdaj jo smei šolo; vsak dan jo moral krave pasti. h( pa. jo l)il iikaželjen, je na paM pri"111 hral. S 1() leti je ubcžul z doinn in ^° Jl vpisal Jia kmetijsko šolo v JlalU1 11( Nemiskem. Nato se je vrnil v domovjn0' kjor je sourejeval pri nekoin kmcc^e . listn. Tedaj je spof-ol misol o kiü(>' siranki. Posebno nadzorstvo nad izplarevanjorn vojne odškodni»c ^ povorila \ lada pres(?ktom. l'ri nas ^° (. rej nadziral izplarevanje prefekt Pi!*pT1 ' Cena pivu se zniža. (ioriški fašisti so pritisnili na lovn» rjo in gostilničH.rje, naj zni/ajo <;C y toe' pivu. Od danes 10. 1. m. daljo ^ Mill«1 ro«1i'iil pivo na drolino po !5.(>0 lir liter. j)ivo stii.no !K) vina.rjev. Kdoi* P drazje, so naznani ohlasUu. Izpiti za občinske tajnike so hodo vršili v Vidrrni IS., 11). in #>¦ d' comhra. 1. 1. Opozarjamo pnzadete, niorajo vlo/hi prošnjt; najkasnoje ('() ^ novomhra in sicei* na vidomsko " sokturo Dva potrebna časopisa )di"Jl> sa «Ml«''"' ^ ki se naroca v (ioi'ioi, via. C.ard'lC( «čuj» «e je zgnbil. lzguhil so mind i)os euvnj (Dopo,''"1" (•rno harvoj, ki sliši na im«> «Čuj». Tzroritelj dobi 100 lir migra.de p" (lif Medvoišreku, odvediikii \ (loriri, Verdi. :i7. Cot* Neholiho podathov iz cerkljanske podobarshe obrti. --------O-------- Nekoliko biogralije iz cerkljanske podobarshe obrti. Po smrti Haspota je začel nasto pati samostoj.no J o s i p Stravs iz Havni pri Corknem. Rojen 1. 1843. se je učil pri Tavčarju podo- barstva. Ta, mož jo polog Tavčarja največ delal. Kot p odobar preä- stavlja vi?ek to gemeracije. Njo.^o- va posclnntt nioč je hi la v oblikovu- nju clovcške#a telesa, v arhilektoniČ ni izpcljavi skupiu j© pa bolj ša- bloiuski. izvrSil jo glavni oltar oer. kve. sv. Jerneja v Cerknem. V isti cerkvi so razvon enega tudi vsi ¦;tran ski. olfcarji njegovi. Njogovo de\o ^n fiK^i oltarji: sv. Ivana v šo. breljab, v Stržiščti in Labinja.li. Skupaj z Doželo in Mib. Kosnra- čom je postavil vs<^h p«t oltarjov v Otaležu. Drugače je bil zaposlon največ po Dolenjskom. i'mrl jo 1. V.IQ2. v Cerknem. Ne toliko v oblikova:nju posamezn.o»- sti i ač fa jk> lepi arhit.ekton.aki iz- leljavi oltarjev se jo posobim od- likoval M a t o v ž D e ž o 1 a, rojen v Ledinah. Učil se je pri Hasj>otii in tudi z njim delal. Pozneie sr> .l» pridružil Stravsu. Delal jo pod Stravsom vo;' lot v otaleski cerkvi. Skupina lwul glavnim oltarjem jo izrecno njogova. Tudi v Corkiioin je skupina v glavinom oltarju nje- gova. Najbolj dovršomo njogovo do. lo je veliki oltar sv. Janeza Krst- nika v Plan.ini pri OrkntMii. Delal je tudi drugod veliko. Ihnrl je za- {.'¦usčen v Ledinab. Ps>dobar in sliknr skujtaj jo bil M i b a. c 1 K o s m a. <', rojon v Cei'k- nciii I. \HC)2. ZaTel jo j;ri Tav'-nrjn. nadaljeval pri Stravsu, posebno ti- sta leta, ko so delali oltarji v Ota- ložu. Na svojo roko ni n.ikoli delal Nazadnje je Uij obrti dal slovo in /Jvi se sedaj kot. dožolni uradn.ik \ LjubljanJ. AiV.iasverjia mod tomi ljudini prcl- siavlja Josip K o s m a r. lloje.;i v Corknem 3. marca 18C3. so jo po prvem doma^om poduku kono^no izut;il pri (iötzlu v Ljubljani. Poz- nejo j© delal i>ri raznih mojstrib po Stajerskom. Od tu je šol na Tirol- sko. Poznejo je otvoril svojo de- la vnico v (iorici. (M tu se jo pre- yolil v Sv. Križ na Vipavsko, o(\ tu pa z-opet v Šturjo. Umrl je nied vojsko kot vojak v Ptuju slikar ii PrJ nju. Tu s<«. je tudi poročil. . | ;' Vw": lot je tnkaj pridino ^'i'mV' ker jo imel cas ^lrdati v ^° ep\ delavnico, je zacutil v scbi v ve^, rx'.go obrtniki in napoül ^ yr- I tali jo. Z iiovim obzorjern s.° ^ypol' nil. del^'iJ noani. da «c V/'V ^j- ,.i. };ri Unn ,«e je pa zastrü'P1' z .rOv" vami in tudi umrl 1. 1898. ™p> si ike so nnh.'ij«".jo po nekat<'rl!) ^ GORISKA STRAZA stran 3. Opis shoda v Komnu -vharistit ni kongres v Komnu jo bil 0 "velifcastnu manifestacija oritne vo- 1 a zashi/i no-le navadne rasnikarsko llcil, lemvcc natanfnega. opisa. Dom- . ^°> da so naši Kraševci versko mrzli ' ''ft'zbrizrri, je javno zavrgel ovhari- •iftni trhmif, ki ga. je im Mali Smaren "«»vola nagu kraška planota. r''krason mod k tomu slavlju so 1 vo- 0 ^Hdneviie ljudske duhovne vaje. ki j1.1 J(> vodil f. g. Fidler. Za not ran jo no- M(Jn(1 u.H|)(>l),' toll diihovnih vaj, katerili J° udele^ovalo nebroj vemikov, lie )r<'ttu> 1 »¦ 1.1 sodniki ljudje. Če pa sodi- '_ 1(1 dnove notranjega preporoda po /'^aiiski vdele/bi pri oblmjilni mizi, I "Pniviiena iiaša sodba, da. so Ic du- n*v vaje dosegle neprkakovan uspeh. '"Tl«> v Komnu jo bilo obhajanih okroi> H] vn-nikov. tv'T)u l(ip(imi| notranjcrmi razpolo/e- ' ' i° odgovarjal krasni dan, ki je S. s Ptt'iiiii,.;, \s1al uad spodnjim Krasoni. l> karavano vernikov so valovilo pro- Z(>lciioTriu Komnu. Na. costi tforjanski v J(; Okl^it Kralju. . v''sl>i Komon je bil i>oln rvetja, prvih '°n.skih rož, \ os v veneih, mlajih, za- v Va|» in slavolokih, kakrfcnih so nismo e'i- C.eli tedon so navdušeni obrfini, vO(lstvoin gospoda. y.upana .los. Zi- I u lepsali trg, posipali eeste, postav- j'11' slavolokt- in mlaje. I'osebna zahva- r Rtv dnižiiiama Mirka in Avguština ")(|iii(, kj sla (lo^.,^,!] voliko pozrtvo- '' n°«t in izpeljali umetnisko dovršene ^dV()1<>ke. Mj ga i)iio Komenca, ki bi po °J'h irioroh no pomagal: -mizarji, lesnl ^R(ncii m()žj(, in fnnij(» mod njimi go- .""' župan, staroSinstvo, inteligenea in ' 1()Vnikv OmenM moramo posehc.1 v Vrlo gospc in gospodično, ki so ši- (_ (> ''«Idabin zn prfiV7,višenega kne/.o- ''¦( «kofu, ])jisoY<' /a fantc in 1rako\c /a ^kl|('e s iialmami. .j- (l'°val ni samo tiy.. ajupak vso oko- y ° (luh(»vnijp komonskoga in iW\ inskc- Ml "Janata. . ^cri Kavc-icevd in g<\ Jos. Paulijeve v "-'inrioi-iu, pldtlfi vcnco i/. žopk.-i in la- .la, i,,r nilj,,..ivjic jjr Kornna vrt. So jj' ° Kalu ni ])ri7>anosla. podjotnost Ko- |, ('°v- Sredi l>ajarja so zgradili «otok j.|; ''* z oltarjom Matoro bo/je in /.voni- l' iz kateroga jc vabljivo pozvanjal ()|°nj ob awistcnzi monsignorjev ....'. ('nUi)f;if.a Borlota in štcvilnc duhov- j^j i7- komenske in dcvinskc dckanijo. il)s ylovosno raašo in proccsijo jc kras- Propeval poYski zbor, ki ga jo i/.uril ^ flevovo,ija Boncdiki. 'I'rainpus. /abYa- Se jo t.roba pri tcj priliki nnbrc/in- skim. volikodolskiiu m /^dimsmih pcv- i com, ki so pomngali pri pnnt'ifiknlni sy. maši. Orkveni govor jo preYzol župnik ribombcrški g. Strancar. Istor-asno s slo- vosno mnšo je J)ila na. licnem oltarju piod cerkxijo tilia iriaša, kateri so po- bo^no prisostvovali tisori ljudsiva. ki ni- so mogli v c(»rk«Y. Pri poniifikalni n.ibi ,-,.. i.ii,.. /.,i,-,m.|i;i- iiii \'sa. /ii})HiistYa, uciloljs1 Yo, uradni od- poslanoc podiirofokta iz (loricc, oro/,ni- sIyo, narodna milira i. 1. d.. kaiorim so Ysom zalivaljujonio na torn mesiu. Ob 11 ib so so zaroli go\ori. Na pi'o- sioi-nem župnom dvoriSfw .so jo zbrnlt» nad KtOO mož in fantoY, katcrirn sta ]iri- srr.no govorila. gg. J. Vodopivoc in V. Torf-clj. V nik HulkoYir. Popoldan jo bil podoben oljciii nodoljl. 01) '.\h so zazvonili lopo ubrani zYono\i, zadonola godba. vrlega (iorii^kega godbo- noga kro/kn, oglasilo se jc potje in za- rol so jo slavnosi.ni sprovod ]>roti poko- )>ališ('ii, skozi idoalno lopi borovi gozdi- rok Cirjo, mimo Sjiodnjcga Kala do rov- k\o. Najsvctcjšc jc nosil prcsvct.li Yladi- ka goriški, sjiromljalo ga jo 30 duhovni- koY, oblaslva, belo oblo(Nono dcklicc s palmami v rokali in ncsicia mno/.ica ljudsi.va.. SpiTYod jo bil sijajon in jo tra- ja 1 .'} uro. Vidoli smo colo intcligcntno luožc - lajiko, ki so jim igralo sol7.0 y oreh. KrasoYci so skalnato naravo; ro pa cclo ti kraški možjc joknjo, 1c solzo vo- liko pornonijo. Prizori mod sprovodom so nas ocarali. Zlasli nlcgoririio skupi- lii' bclo-obloi-cnili angoljoY, ki so na slavolokih trosili cvciliro in Ijiibko ]>ro- pcvali pcsom «Povsod Iioga», so napra- Yilc na vsc Ydolo/.onco gloltok vtis. Za- strmoli smo zlasli ol) zadnjorn slavolo- ku, kjcr jo kcmb s poziYorn kliral yoc- niko, naj uiionvnojo kolona. pi'od vcr.nim Uogom. Tako^a li'iiJinl'a l\omon so ni do/i\ol in pra\ jo imol mo/, ki jo izjavil, da so lako slavljo no pozabi sto lol. Na oliarju pi'od oorkvijo jo imol )>rokrasno Ysobin- sko in olilikoYiio zasnoYan iu-ograma- t.iriii sklc])ni goYor proc. g. dr. Tkiriar. ki jo prihit.el z g. svotnikom (instinom ir. liolooblcronimi Manicanii tržaškc Mar. dru/.bo y Komon. SloYcsnost, jc zaklju- rila ))OSYetitcv Srcu Ro/jomu, knioro so molili tisori in so po blagoslovu niirno razsli z zavcstjo. "nn( na Monigorah, v La.bi- Äa'(i.V!n Kamnjah. Živi so s(Mlaj koi. sov'^1 (l<'llir' zljlti" podobarskib on- K ^^'jomskili. "»ov""' ki jf' y/'1 *tll]no pustil ilo- v f !.V° ir» j:os-tal vpoStovan moJHtoi- N, ,lJlini Jo V a 1 0. n t i rtra- niz.acijo in solo izrabila za niocan vir doliodkov tu\v. krnjov. Kon or. Širite Naroiajte Berite „Goriško Straio". Kaj je novega na deieli ajdovščina. I V soboto, duo 8. sept. t. 1. gostujo prl nas dram, odsok akad. dništva «Adrija» i/ (loricc. Igrala se l>o med drugiml nianj.šimi torkami sporcda drama v treh doj. «Mrak» (Peter Peirovie) in gluma «Na skoku». Po igri prost a zal)ava. Prireditcv so bo vr.šila. v dvomni g. Hni- tine v soboto 8. scptcmbra t. 1. ob ^. pop. in v nedeijo 9. sept, ob isti uri in v istl dvorani. Ker so igra a Vipavi ni rnogla Yrsiti, jo priroditcv v soboto namonjona zlasti Vij)avoem in bližnji okolici, zato lo-to šo posoboj vabimo, da so nav^ijojo nckoliko ncprisiljonc zabavn. Clisti dobi- r.ck jc narnonjon Dijaiski Matici in upa- mo, da bodo naSi vrli «Vij)a\ci« znali eeniti to važno nstanovo. Zato v soboto in ncdcljo Ysi y Ajdov- šMno! 0REHEK. Tu jo unuifi k .Miiiuni (iuc 1. M']iii'iiini;i l)laga in spoštovana Mari ja Štucin, so- jtroga })ososrirakujerno. Nova rerkev bo ponos istevorjana! PROSVETA Cvetko ficilaj1: »l'üloino \lasje'«. Izbrano pesnii. Sj)lošna knjižnica 4. V Ljubljana 19Ü8. Natisnila in zu'.ozi- la »Zvozna tiskarna in knjipai'ii-a^ 18-4 strani. Cone in<,v ])]¦> ¦>') vez. Din, 20. »Splošna k.nji/nica« jo ]^o dvoli zvczkih jn-ipovoduo v>-<'l;i;¦'.* in iro- tjcm _ Ijudskü igr<; felrtom zvozku ,izl)ia:ir j.csjni 1111^,1 iznx'tJ tiiijpi'i 1 julil jr']j«\;^:1i (Ksnikov Cv. (jolarja. Golar jo ):rido v narod. Njolisrova nožna lirika je taku piistna, da Ikj Kotovo ¦ hv.'iii'/.ni. Dr. Janei Ev. Krek. (25. XII. 1865 8. X. 1917.) Di". Dragolin Loncar je izdal v Blazni- kovi zalo/bi delo »Politika in Zgodovi- na«, katcro toplo pripororaino vsakomur, ki sü zanima za novejišo zgodovino Slo- veneev. V dokaz, kako y.ivo je pisana knjizica, ])riobf:ujemo naäim braveem odlomok o drjii Evangelistu Kreku, ki so glasi: »Dr. .lanoz Krek je bil znanstvenik, ki se j(^ bavil zlasti s socialnim vprašanjem. Kot soeiolog je bil prvi med nami po rasn in pomenu. Iz njegovega »Socializ- ma« smo zajemali vsi, ki smo se boteli pousiiti o sooialnem vprašanju v sloven- skem jeziku. Upo.števanja vredni so nje- govi socialni rlanki v »Katoliškem Obzor- niku«, ki nudijo vsakemu zacetniku mnogo osnovnega pouka. V njegovi zadnji študiji, 0 Slovencih, ki jo je de- loma sam spisal, deloma s sotrudnistvom drugih uredil in izdal med vojno za nomško javnost v zbirki »Schriften zum Verständnis der Völker«, je klasir.no IioglaYje o slovenski knjižcvnosti. A dr. Krek ni bil samo teoretik, mar- ver tudi organizator. Njegov nastop je pomenjal inkarnaeijo zadružne rnisli. Zadruzništvo, ki je l)ilo poprojo glavno posojilniätvo, postaja polagoma gospo- darska oblika konsumentov in produ- cento-v. Med nami je izvrsil dr. Krek ogromno «lelo, dasi se mu ni vse posre- rilo, za umcvaiije in «irjenje zadruzins rräsli, ki 11 i bila le sorialnega, ampak zlasti ob mejnili krajib tudi ruirodnega pomena za Slovence. Bil je ])<>litik velike koncepeije, i> > mišljenju in ftuvHivovanju dernoknit. Idejna podlaga Ysemü njegovemu teo- rotienomu in praktirnemu delu je bilo verstvo v obliki katr)liške konfesije, ki ga je štela med s\o.je duhovnike. In k»- ko je pojnnoval verstvo? »f»e vedno osta- 11 c neizpodbitno rosnirua l»eseda »v. J»i- koba, da se kay.e prava. ]»obo/nost, pm\.i religija % dejanski ljubezni dov in sirot... (iostija na 7.emlji rriont inieti prostora za vse«. To so njegove })esed«' rnalo pred smrtjo. Kor je tako pojmov»! \'ersko prakso, zato je pouda-i'jal hHi)'> kulturo zoper »bnitalrjo sebir.nost, siro\ 1 nu))ub, peklensko brezobzirnost naaproti trpljenju, umininju, nad ]>otoki solza in krvi«, zjito je nastopal proti kapHaüzmo tor ho. izrekol v »Casim in v ogrski monarhiji. Sarn so jc oristjl v ognju te ideje in zahteval to tudi od drugih: postal je poowebljenje narodTj«- edinosti v boju za narodno svobodo. Bil }o. izmed najboljših moz slovenstva in /užnega slovnnsiva. ki bi bil rnogel - svojim l>i umom in nesol.irnim fii\ st vom dvigniti svet iz te6aj( DAROVI. Za Slovensko sirotlice: Prer. g. FHip Abrarn, vikar v PJiskaviri 2*) L. Mesto na plešišce - -/.w Slovensko si- rotiftče darujcjo fantje iz Dol. TrebuSe : .lustin Dožič 'L L., Peter Ogric 2 L., Ad drej Lipušček 2 L., Ludvjk Lapanja 2 I>. Justin Kogoj 2 L., Ivan Kijavor ?, T l . Hijavec i» L., N. N. 5 L. Za »Slov. slrotiiče«. Ob priliki jif g. Alojzija Tiubi/an iz Pianino 79 7 . Marijo Stranrar so darovali navro/'-i svatje za »Slov. sirotiSre« v Gorid Hr :> in za »Solsko dnistvo« v Trstu lir '.Y> Hvala! GORIŠKA STRAŽA GOSPODMRSTVO V samopomoči je naSa reiitev. V »Cioriški Straži« posvečanio na- Šeuiu domačemu gospodarstvu \(-d- no veliko pozoiuost. Ko so se pred mo»eci združile iiaše doma-č«1 virio- rejske zadruge v Vinarsko zvezo in otvorüe svojo skupno klc-t v Gorici, Via Mamcli št. 8., je naš list to or- ganizacijo toplo pozdravil in pri- poročal miSi gospodarski in kultnr- ni or^ainixaciji, da poinaga s svojini vsestraiiskim dt'lom in agitacijo na- šemu doniačoiiui \ morojcu, da se gospodarsko osvohodi ter roši pretl Toliko gospotlarsko ne-srečo. Iz po- ro-čil, ki jih prejomamo od našijh! do- pisnikov, sklepamo, da, je äe mnogo krčmarjev po dežol.i, ki so pozabüi. da so f-lani slovenskega ljudslva, ti krčmarji to-čijo slaba vina, toda zadovoljini so, ako imajo pri sbibeni vinu par cuntes-irnov vof- dobička. Mnogo krčmarjcv pa jo spoznalo važnost otvoritve skup-nu /adružnc kloti v (iorici in so postali njoni st-ahii udjemalci. Doižnost dotnačib koiiisunieiitov jt1, d& prisilijo vsc krenrarjt\ ki nočrjo t-očiti dobrih, doniačih vin k tetnu, da opusi.ijo go- stilniško obrt ali pa da nakuj,ujejo dobro, donia-če blago. Sredstev za to iruajo konsunienti inmogo na raz-pc- lago. Ako drugačo ne grc, naj otvo- rijo last no zadružuo gostilno. Tako s^ ]v z.üodilo n. pi". v Solkann. Tjinu kajšnji krčniarji prodajajo po ve- Hki vočini sl.abo vi.no. Konsu- ment i delavci so krumarjem vodno prigovorjali, da n:tj naročijo dobro, domafe vino; vsi opomini iiiso niv zelo-gli, zato so delavei ustanovili svojo zadružno gostilno, ki toči iz- Hjučno domača vina. Od strani kon- sumentov vlada tndi stroga discipli- na; po voliki vorini hojkotirajo dru- ge gostilnc. Kc.isumcin v dru^ili krajib r;;ij jim sledijo. To j«1 |:ot, po katori se rošuje važen in o.arorncn dfl našo- ga knieta — naš doinači vinorojcc. /ato je pa tudi «lolžtiost našega kniota, da podpira donuu'M'ga cirt.nika. Mizarska obrt. (Iz Soikana.j V naši občini j 5 do 10 trgovcov s pohištvom. Kakor (Uuigi stanovi, n. pr. naši doniači vinorejci, živinorojci, tako .se je začelo tudi našo niizarstvo organizirati v svojcii: ¦zadružiuštvTi. I)a oinogoči to borbc proti izkori^Tjovalceni našo rnizarske obrti in koiisumentov, zato jc \)vo- duktivna zadruga solkanskih mi- zarjov otvorila svoje la-stn.o zalogc j)ohištva v Solkanu (Sočcbranova ulica št. 91) in v (iori-ci, Piazza D<: Ainicis št. 7. (Trg ma Kornu) in Piaz- za S. Antonio št. 9. (Na stamn trgu). PreU'kli tccUm so inioli naši nijzarji sestamck, na katmrn fo določili c«1- no svojiin izdolkom. Vsa borba se vrši v korist doraa^c mizarsko obrti; ta borba bo i>a koristila tudi nasemi: kmerkcniu Iju-datvu, ki bo labko kn povalo pohištvo v nagih zadrwznir zalagah po ntfjih cenah. Gotovi smo, da se bo <¦¦<.iorišk ü Stra/.a» borila tudi ria toin polju z:i koristi doma^ega gospodarstva. in dclovrio.ira ljudstva, kakor so b( ri za koristi in prarico, na?ih vinorcj- cev i'M /Jvinorojcov. VALUTA. Dnc , ki smo cistali tu. kcr se nismo mogli povrniti v ljuba tlomovja, a med temi je največ gotovo onih, ki jim je vojna sprerneniln hi^e v razvaline. Haztepeni po vscj dr?.avi vstvarjajo no- ve domove. Tudi v Frekmurje, v zibol Panonije, je prišlo okoli 50 dnižin, po \cöini s Krasa. Po agraini reformi so «!(i[)ili uu nekem knežjem veleposesfvii 7\ mljo v bli/ini trga Üol. Lendavu med rekama. Muro in Lendavo. Hi^e so pripo- Ijali naravnost iz taborišča iz Strnizj'a pri Ptuju, sevedn lesene, pokrili so jih z opeko. Na tej veliki pusti ravnini tako pravimo, ker hribovje te?.ko pogre- šamo, ker smo ga bili tako vajeni, — jc dobila vsaka oseba 1 oralo zemljc, tako ila oni, ki ima večjo driižino, lepše izhaja, ker obdelovanje ne bo le/ko, oso- bito če dobimo živino. So hiäe, ki jiui pripada do 10 oralov prostora in tie vpoštevamo rodovinost te zemlje, ki daje okoli 15-20 q zrnja na ha, se bo tern nasim kmetom dobro godilo. Letošnja letina za žito ni prav dobra, ker je rja vničila nad polovico pi5enice; pas, pa imajo krompirja in koruze tudi za 2 leti, • la ne bo treba vef- stradati, če ostanejo tazmere nespremenjone. Vpoštevati je treba, da so njih novi domovi le za pol lire oddaljeni od ogrske granice in tudi reka Mura je nevarna sovraznica, do- kler je ne bodo regulirali. V kulturnem pogledu se tudi gibljejo. Les imajo pri- pravljcn za šolo, pa tudi cerkev bodo postavili, če bo po sreči. Imajo tatnbu- raški zbor pod vodstvom g. Cerneta iz Solkana. ki je le tudi nastopil. V zadnjem Ca.su so vstanovili agr. zajedni- co. Na predavanju o zadru^nem gospo- darstvu ekonoma iz glavarstva \ Murski Soboti g. Pavlic.e so si ustanovili še podružnico kmet. društva. V organizaciji je moi:, kajti treba je orodja, boljgega semena in tudi živine, ker do sedaj sta iz usmiljenja pomagala upra\.L velc- posestva in dr/.ava, da se je zcmlja. oIkIc- lovala za prvo leto. V bodoče jo bodo jrn>- rali le sami in 5 krav in nekaj koz ne bo moglo niti gnojiti, kaj še preorati. Država l)o pač morala nekaj pripomo- či, da se nakupi govedo. Če bo sref-a mila, smo prepričani, da bodo ti kolo- nisti v nekaj letih kot pridni in razumni gospodarji v vzgled reli tukom Un'-W piistno belo vipavsko in briško vino ter kraški teran. Postregel born svoje goslo tudi z vrotimi in mrzlimi jedili. Za mnogobrojen obisk se priporor.am. Ivan Bon. 15. letna deklica, pusU-iui, lej)cga. obnašanja., z n.-ijhoijsim ljudskošolskim s])ričevaloin želi vstopili kot utenka v kako trgovijio z mesanirn blagom, bodisi v m^stu ali na deželi. Hiiiiiii»! ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Zdravnik Dr. J. BAČAR (joricM, Virile XXI\; Ma.^io (l>rej Via Tre'Re) 9. se je vrnil in zopet spre em a z;t pljucne in notran e boluzni. Zdravnik Dr. F. Jakončič Gorica Gosposka ul. (Via Carducci) 6 se je vrnil in ordinira za notranjt in otroškc bolezni. Izkušeni civiln! geometer DOMENICO ROCCO bivši geometer I. re da na zemlji^' knjigi - Gorica, Corso Vitt. Em. 3*- Nh pj-odaj je harmonij z pedia'«111 znaitikc. »Kctknjeviz« in ve? V°* hištva v najboIjšVin sta mi (ot :m»'^t inizc, krodeincn i. t. d.) __ VeC I °vf Iv Kacin, V. Carlo Fa vet I i M. ^ (iorica. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦.¦¦¦¦«a» IVfln COTIČ kamnoseški mojster Sovodnje pri Gorici se priporoča cenj. občinstvu /<1 izdelavo nagrobnih spomenikov in drugih v to stroke) spadajočih ^e'' ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦a*** POZOR! na staro slovensko tvrdko Razprodajam pohištvo po jako znižanih cenah in $i«r Omare . . . od 200 lir naprej posteljnjake . , 90 , r vzmeli (šušte) „ 70 , blazlne . . . , 60 . kompletne spalnice 800 „ „ Velika izbera navadnih in (inejših sob, kakor tudi žeteznih posteijnjakov. Priporoča so Ant. Breščak največfa zaloga puhlštva na Gorlškt m z lastn*) tovarno v Gorici, Via G. Carducoi I4 (prej Gosposka ulioa) In V. C. Favetii št. 3 Dr. Stoian Brajša je odprl odvetniško pisarno v Gorici. Vfa Carducci (Gosposlsha ulica) št. 4, llnadstr. , (Montova hiša). :== r Pozor krčmarji. Pozor trgovcl. Kdor hoče biti postrežen z dobro, pristno in domačo kapljico nai pride v skupno klet v vinarsko zvezo združenih zadrug v Gorki, Via Mameli št. 8. (prej Šolgka ulica) v bližini stare goriške gimnazije. Postrežba toina. Cene ugodne. Dr.SLAVKO FORNAZARIČ NAZNANJA, da je otvoril odvetniško pisarno v Ajdovščini -- (v hiši g. Mira Bratine) =====