168 Razgled po pravniških revijah.
Razgled po pravniških revijah.
Gerichiizeitung (Dunaj) 1925. Vedno bolj se kaže v tem časopisu nastajajoča razlika med pravnim stanjem v Avstriji in pri nas. Člankov, ki imajo še sedaj pomen tudi za nas, je že komaj polovica, od ostalih pa jih je že precej takih, ki nas že niti najmanj ne zanimajo, ker obravna« vajo prav subtilna vpra.šanja posebnih tamošnjih zakonov. Prva številka je obravnavala samo eno vprašanje, posvečena je bila zopet reformi bračnega prava. Za uvod je prinesla od dr. B. Kafke: «D a s t s c h c h o« slovvakische Ehescheidungs« und Ehetrcnnungsrecht« (str. 1.), dva druga članka pa propagirata razvezo bračne vezi, kar naj določi zakon i. s. dr. A. Lenhof f »R i c h 11 i n i e n e i n er E h es rechtsreform« (str. 4.)^ in dr. K. Satter: wE n t vv i c k 1 u n g Ss stufen des Ehescheidungsrechtes« (str. 8.). V neki poznejši številki pa zatrjuje dr. E. Hoffmansthal: »Leichte Trennbarkeit der Ehe und Minimalprogram« (str. 61), da boj za razvezo ni boj zoper prvi brak, ki je ločen in je že s tem oropan svoje vsebine, marveč boj za drugi brak. — Dr. A. Fried v članku: »Z u r Lehre von der Rangordnung fiir die Verpfandung« (str. 24) zanika vprašanje, da je možna zaznamba vrstnega reda še potem, ko je že izvršena vknjižba zastaivne pravice. — Vprašanje »Ist Streik ein Entlassungs= ¦g r u n d?« (str. 49) pisatelj dr. R. Schncider potrjuje. Z i.stim vpraša« njem se pečata tudi dr. S. Camuzzi (str. 109) in dr. S. Grijnberg (str. 113), ki pobijata samo nekatera .izvajanja Schneiderja, ki jih je izprožila nova avstrijska zakonodaja. — Dr. L. Finkler: »Ist die Fruchabtrei« hung nach osterreichischem Rechte strafba r?« (str. 58) pravi da ne, ker ščiti zakon samo živo in samostojno bitje, moderna biologija pa je dognala, da embrio v nobeni razvojni stopnji ni živo bitje. Glej pa dopis k temu na str. 93. — Dr. E. FischersColbrie: »U h e r die Geltendmachung besehriinkter Haftung seitens des Erben nach ostcrr. Rechte« (str. 72). Dedič mora ugovarjati že v pravdi, ne šele v izvršilnem postopanju, da jamči samo pro virjbus hereditatis. — Nasproti dosedanji teoriji in praksi odgovarja dr. G. (teiH na vprašanje: »Sind die Gewahrfj-isten des § 933 A B G B von Amts wegen vvahrzunehmen« (str. 75), zanikalno. — Trije članki dr. L. Fischmann: »Radio und U r h e b e r r e c h t« (str. 124), dr. A. Abel: »Rundfunk und l'rheberreeht« (str. 145) ter dr. A. Seiler: »Rundfunk und Urheberrecht« (str. 180) obrav« navajo vprašanja, ali in koliko je zaščiten avtor tudi napram objavljanju literarnih in glasbenih del po radiju, zlasti ali je dopustno recitiranje že objavljenih del, uprizoritev dram, petje in godba. — Nasproti Krasno^ polskemu in Ehrenzweigu dokazuje dr. M. Hantseh: »E r b h o f e r c e h t (N a c h g i eb i g e s Reeht)« (str. 134), da je po veljavnih zakonih domačijsko pravo jus cogens. — Vprašanje, razvidno' iz naslova »I s t a u f   d a s   R e chtsverhaltnis   des   Mieters   zu   dem   von
Razgled po pravniških revijah. 169
seincm Vorgiinger aufgenommenen L'ntermicter § 1120 ABGB anwcndbar« (str. 137) pisatelj dr. H. Schiijk zi.iika. — Pravno stališče novega tipa »D e r A u s g 1 e i c h e r« (str. 163), ki so ga poklicale v življenje nesolidne gospodarske razmere, razmotriva dr. R. Gutmann. — V zaščito časti predlaga dr. E. Hofmansthal: »Wi r k s a m c r E h r e n s C h u t z« (str. 169) naj se ustanove posebna državna »častna razsodišča«, katerih naloga bodi, da preiščejo dotično častno zadevo in nato javno izrečejo (publicirajo), ali je razžaJjenje podano ali ne, ali je bilo izrečeno v dobri ali slabi veri, ali pa celo namenoma in kdo se je pregrešil. Kazensko sodišče naj stopi v akcijo le na podlagi posebnega pooblastila, izdanega od častnega razsodišča. — Dr. M. Kliirmann: »D a s Recht des gescllschaftlichen Treuhanders (str. 170) razs motriva razmerje in pravno stališče zaupnika »družbe« v različnih polo^ žajih. — Dr. A. Fried: »Sozietatsverhatnis und Einstweij lige Verfiigung« (str. 177) obravnava dva primera začasnih odredb iz družbincga razmerja, ko se namerava zahtevati razdružitev ali pa se zatrjuje solastnina na družbeni imovini. — Dr. O. Lachmayer: »Z u r Praxis des § 176 Ib St. G« (str. 184) vprašuje, kako naj se kvalis ficira tatvina, ki jo je zagrešil že dvakrat radi tatvine obsojeni, pa je zamudil, da bi se mu prejšnji kazni izbrisali. — Posebna številka jc izšla začetkom meseca septembra, ko so zborovali v Innsbrucku nemški in avstrijski kriminalisti. Iz te številke naj se omenijo članki: dr. E. M. Foltin: »A r z t und S t r af r e c h t« (IV), dr. E. Hopler: »D a s r i c h t e r 1 i c h c Ermessen nach dem neuen Strafgesetzentwurfe« (Vil), dr. J. Kadečka: »D as Wesen der Fahrlassigkeit« (X), ki vidi bistvo tega v pomanjkanju zgražanja pred krivico, dr. R. Kostler: »D i e Strafbarkeit des RadiosSchwarzh6rens« (samo upravno kaznivo), dr. A. Lenz: »Denkschrift iiber die Ausgestaltung des strafrechtlichen Unterrichtes« (XI), predlaga, da se med učne discipline na pravni in državoslovni fakulteti privzame tudi pouk v kriminalistiki, in dr. E. Seelig: »Das Fruchtabtrei« bungsproblem und der Notstandsparagraph« (XVI.) — Članki, ki jih ne navajamo, se pečajo zlasti s stanovanjskim zaščitnim zakonom, z novelo k poravnalnemu redu, z zakonom »o zlatih bilancah«. Zlasti je veliko število razprav in člankov, ki jih je diktirala skrb za dobro in hitro civilno sodstvo. Predlagajo se najrazličnej.ša sredstva, da bi se civilne pravde pospešile (skrajšanje zapisnikov, obligatorno zasliše« vanje strank pred pričami, uporabljanje sodnikov za razsodnike), obenem pa ohranila enotnost sodstva s tem, da se ne bi omejevale revizije. Vidi se, da smatrajo Avstrijci dobro sodstvo za temelj pravne države.
Dr. ^. S.
12