SLOVENSKI TEDNIK Leto - Ano VI. No. 295 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Uredništvo in upravništvo Calle AnASCO 2322 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Buenos Aires, 30 marca, 1935 Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo O | W J3 « S « M ° Ji o a se prepriča so mu dali košček pristnega metala, ki ga je nesel v bližnjo zlatarno kjer so Naznanjam cenjenim rojakom in rojakinjam, da sem otvoril lastno delavnico za popravljanje vsakovrstnih ur. Toplo se priporoča vsem Vladimir Gomišček Ulica TRID N VIR ATO 1467 zraven Do-rrego, CLacarita, Buenos Aires. IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŽ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse žensk« bolezni, .vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires tnu potrdili da je res pristen. Videvši, da je vsaka "sleparija" izključena se je dogovoril z dobrodarnimi prodajalci in sklenili z njimi kupčijo zakar je plačal svoto 8.350 pesov in sprejel zanje 5 kg "platina". Ko je hotel svojo kupčijo po nekaj dnevih vnovčiti je moral na svojo veliko žalost in razočaranje spoznati, da je tisti "platino" čisto navadna ži ca, ki so jo sleparji dali ponikljati predno so jo njemu prodali. Oblasti vrše tozadevno preiskavo ter se zdi, da so sleparjem že na sledu. PO NEPREVIDNOSTI JE PRIŠEL OB ROKO Neprevidnost in slaba navada, ki jo imajo mnogi ljudje, da stavijo medtem ko se vozijo v omnibusih, tranviji itd. glavo in roke skozi okna je zelo nevarna reč. Preteklega pon-deljka je pripravila ob desno roko Edvarda Grimaux. Imenovani se je peljal v onmibu-su po ulici Xazca, prišedši do višine 1360 si je domislil dati roko skozi okno, ravno tam pa sedaj popravljajo ulico i nmorajo radi tega vozila, ki prihajajo od ene in druge strani voziti skoro vštric in tako se je zgodilo, da je prišel od nasprotne strani kolektivo in radi pomanjkanja prostora vozil mimo omnibusa skoro drsajoč ob njega in pograbil roko nesrečnega Grimauxa. ki že ni imel več časa, da bi jo potegnil v notranjost omnibusa in mu jo odtrgal. Par ženskam, ki so nesreči nehote prisostvovale je prišlo slabo od groze pri pogledu na nesrečneža, katerega so nezavestnega odpeljali v bolnišnico. TEŠKA NESREČA DELAVCA Alfredo Luca, 23 let star je bil pretekli četrtek zaposljen z barvanjem hiše v ulici Tacua-ri 1040, pri delu si je moral napraviti improviziran pod na katerega se je spravil približno 8 m visoko, medtem ko je delal je nenadoma zgubil ravnotežje in padel z omenjene višine na dvorišče sosednje hiše, kjer je obležal z ne-številnimi ranami, ki jih je zadobil pri padcu. Oblasti, ki so takoj intervenirale so dale odpeljati teško ranjenega Luca v bolnišnico. Zdravniki imajo zelo malo upanja da okreva. KER GA JE VARALA JI JE ZABODEL NOŽ V HRBET Julijan Gonzales 33 let star in 26 letna Cla ra Gandulfo sta se pred nekaj časa spoznala in ker sta bila očividno — vsaj kakor se je Gonzalesu zdelo — eden za drugega sta Spoznanje poglobila in nadaljevala. Slučajno sta se v torek zvečer srečala na Avda. de Mayo, Gonzales, ki se je smatral za njenega fanta jo je prosil dovoljenja, da jo sme spremljati nekoliko kvader, Clara se je pa temu protivila češ, da mora iti sama, ker jo v bližnji trgovini čaka mati, kar pa ji on ni verjel in je smatral .'■anio kot pretvezo s katero se ga je hotela oprostiti in iznebiti, radi tega ji je sledil. Res se ni zmotil kajti kmalu je opazil da je vstopila v neko kavarno in prisedla k mizi, kjer jo je očividno pričakoval moški s katerim se je spustila v pogovor. Po nekaj minutah sta oba šla iz kavarne ven in vstopila v kolektivo, ki je privozil mimo. Gonzales je napravil isto tako in so se vsi trije peljali v istem vozilu. Prišedši do ulice San Juan in E. Rios sta onadva izstopila, Gonzales se je peljal pa še eno kvadro dalje kjer je tudi on izstopil in se podal proti njima. Prišel je do njih ravno v trenutku ko sta se hotela poslužiti taksija, se približal ženski od zadaj in ji zabodel oster nož v hrbet. Na njen obupni krik je pritekel policijski stražnik, ki je stal samo 25 m proe in aretiral napadalca, brez da bi mu ta napravil kak odpor. Na komisariji je izjavil, da ga je do tega pripravilo nesramno obnašanje Clare napram njemu in da se ni mogel premagati ko je pomislil ob koliko denarja ga je pripravila odkar je z njim govorila ker ji je nakupil mnogo daril in obleke misleč, da bo itak prej ko slej vse zopet njegovo, pa ga je tako prevarala. Končal je: Sedaj sedim tu pred sodniki ki me bodo sodili na razpolago, rečem pa, da naj prej kot me sodijo pomislijo v kakšnem položaju sem se znašel ko sem to napravil in kaj bi oni sami napravili na mojem mestu. Rim. — Nemčija je imenovala za Abesinijo novega polnomočnega ministra, ki ur,a nalog, da bo dobaval Abesiniji orožje in municijo. Za enkrat so se baje pogodili za 300 tankov. Krasna igra se obeta v Afriki, kaj ne, če nekoliko pomislimo Prav podobno kakor v Cha-tu. VI LAHKO ŽIVITE BREZ SKRBI ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA Banco Holandes SLOVENSKI ODDELEK - Centrala: Bme. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 ZAKAJ? ZATO KER potom BANCO IIOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar ' VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH. VAŠ DRUGI DOM: BANCO HOLANDES Pridite osebno ali p?, nam pišite — da se boste perpričali. Uradujemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30. DRUŠTVENE VESTI Jutri občni zbor SPD. I. Jutri 31. marca je občni zbor SPD. I. točno po programu kot je bilo že javljeno. V nedeljo 7. aprila vsi na vinsko trgatev, ki se bo vršila v prostorih SPD. I. A fiasco 2322. Radio ura Jutri med drugo in tretjo uro bo pel zbor SPD. T. na L.S.10., radio Callao. Pozor rojaki in rojakinje T- ------------------------WW Kadar pošiljate naročnino, pošljite v dobro zapečatenem (z voskom) pismu ali pa po poštni položnici (giro 'postal ali valor declarado). Dobili smo že več pisem v katerih pravi do-tični, da je poslal denar v njem, denarja pa ni bilo. Oglejte si dobro datum na ovitku nad naslovom, kjer je zapisano do kedaj imate poravnano naročnino. Prva številka pomeni dan druga m,esec in tretja leto. Vsi, ki vam je že zapadla naročnina, vas uljudno prosimo, da isto čimprej poravnate, ker je izdajanje lista zvezano z velikimi stroški in je cena naročnine primeroma tako nizka, da jo lahko vsak zmore ki ni popolnoma brez dela. Naročniki in naročnice! List je odvisen popolnoma od vaše dobre volje in kdor hitro da dvakrat da. Morda si kdo misli: zaradi moje naročnine si list ne bo mnogo pomagal, ni to INFORMACIJSKI URAD Mnogi naši rojaki so opeharjeni v tej ali oni zadevi, ker se ne znajo pravilno obrniti za doseči svoj prav. Veliko breme za naše izseljence je vpoklica-nje svojih iz domovine, ker mora vsak tam položiti 500 lir kavcije, ki jih dobi tukaj povrnjenih komaj polovico, vse drugo ostane italijanski državni banki na podlagi zlate valute. Omenjena kavcija je popolnoma brezpotreb-na, če bi si znali naši ljudje pravilno obrniti. Zato pridite ali pišite v naše uredništvo kjer vam bomo vse potrebno poskrbeli, tla ne bo brezpotrebnih stroškov. Tudi v drugih kakoršnihkoli zadevah se lahko zanesljivo obrnete na naše uredništvo. Storili bomo vse kar je v naši moči, da pridete do svojega. O informativnih zadevah nas obiščite od 5V£ do 7 ure zvečer. Prosimo ne prej in ne pozneje ker imamo za vsako delo določen čas. ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV tako. Zrno do zrna pogača in kamen do kamna palača. Tako je tudi naročnina do naročnine svota s katero lahko izdajamo list. Resnici na ljubo moramo reči, da so naši naročniki pošteni plačniki, samo da bi bili nekateri malo bolj točni. Vi ne veste koliko dela da upravi ko mora ves čas deliti točno in ne točno izplačane naročnike, da so računi vsak mesec čisti. Nad sedemdeset je novoprijavljenih naročnikov. List se plačuje vnaprej. Zato uljudno prosimo vseh, da nam čimprej nakažete naročnino. Z dežele je treba poslati po pošti, za mesto Bueuos Aires pa Vas bo obiskal naš pover-jenec Mirko Peljhan in prosimo da mu greste na roko kadar vas bo obiskal, da ne bo zapravljal po nepotrebnem časa in denarja za tramvijo. Gledati moramo vsi, da se ne dela brezpotrebnih stroškov. Naročnina se lahko poravna tudi osebno na našem uredništvu vsak dan kakor tudi ob nedeljah popoldne, in na vsaki banki, ki oglašuje v Slovenskem tedniku. Za Cordobo je zastopnik S. T. Franc Kurin-čič pri katerem lahko poravnate naročnino in ki bi na željo vas tudi osebno obiskal. Rojaki iz Rosario lahko pošljete naravnost na naše upravništvo ali pa plačate pri S.D.D. "Triglav" Mme. Mitre 556. Vsi ki bi želeli slišati slovensko petje iz kakoršne-koli r;.dio postaje pišite tja pismo ter izrazi- | J Sprejemata od 10 do 12 in od 15-20 ure || DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 ,, Trelles 2534 o te svojo željo, čimveč bo dokazanega povpraševanja po slovenskem petju, temvečji pomen bo imelo. Rojaki in rojakinje! Dokažite in uva-žujte pomen naše kulture v Argentini. Naslov je: RADIO CALLAO — Callao 664 — Bs. As. Na mesto cvetja na grob Na mesto cvetja na grob moje ljubljene sestre Štefanije Podreka ud. Bulderman, darujem za sklad Slovenskega tednika $ 5.—. Obenem se tem potom zahvaljujem vsem za številne žalostinke, ki sem jiii prijela od vseh strani in mi ni mogoče se vsakemu posebej zahvaljevati ker sem daleč zunaj na estan ciji in tako tudi od pošte. Kati Podreka. Za tiskovni sklad Mihael Comochar $ 2.50 J. P. „ 5,— Kati Podreka „ 5.— Od prej „ 104.— Skupaj $ 116.50 Uprava se vsem darovateljem srčno zahvaljuje ter.jih priporoča v posnemanje. Feodora je krasen roman iz ruskega revolucionarnega življenja, ki ga bo s prihodnjim tednom pričel objavljati Slovenski tednik Opozorite že se daj na to svoje prijatelje in znance. O D o o n o o D o o D o o D o acx IOE 30e30ie ioksc: ZA DARILA NAJBOLJŠA IZBERA Joyeria FEDER ustanovljena lela 1907 AV. SAN MARTIN 2591 U. T. 59, Paternal 0442 Zraven Banco Popular Argentino o o D o Dragocenosti Ure Briljanti Fantazije Srebrnine Direkten uvoz Lastna hiša Fabrikacija Najboljša Perfektno Popravljanje < > n o o D o NOVOPOROčENCI: Hočemo sodelovati pri sreči. Ni večjega veselja na svetu, kot biti povzročitelji nekoliko sreče v hiši drugega. POROČNI PRSTANI 18 KARATNO ZLATO OD $ 12 DALJE M OBIŠČITE NAS S PREDSTAVO TEGA OGLASA NAPRAVIMO 10% POPUSTA ENO DARILO BO VAŠE VREDNOST $ 500.00 ZASTONJ, ZAHTEVAJTE JIH o D o o D o o D o IOE 30D0E IOE 30E30E D o DOPISOVANJE Kaj je vzrok vojne med Bolivijo in Paraguajem Že tri dolga leta traja krvavo klanje med Bolivijo in Paraguajem. Narod obeh držav je že skoro popolnoma izčrpan vsled vojne ki stane toliko denarja in človeških žrtev. Iz obraza ljudstva se bere prestano trpljenje in lakota. Samo število mrtvih je dosedaj čez stodvaj-set tisoč katerega uradno še ne povedo. Celi polki bolivijanskih vojakov je poginilo vsled žeje, malarije in drugih bolezni. Bolivijanski in Paraguajski narod je bil poveden v vojno za obrambo "domovine". V resnici pa brani tuje interese, interese dveh pe-trolejskili družb, ("Royal Deitih, angleška" in "Standard Oil, ameriška"), ki se medsebojno bojujeta za popolno monopolizacijo Chaca, to je strategičnih petroljeskih točk itd. Dalje, da si zagotovi v Južni Ameriki gospodarsko moč ne samo petrolejskega izkoriščanja temveč tudi drugih rud je kapitalizem Sev. Amerike pripravil vojno v Chaeu. Vsi poizkusi, da bi mirnim potom dosegli cilj v Chacu, da bi se prostovoljno umaknil mogočni tekmec angleški kapital, so se izjalovili. Vršili so se dolgotrajni di-plomatični boji v samem Paraguaju, neštevilne grožnje, vojaške ekspedicije, intervencije Brazilije in Uruguaja, da prisilijo Argentinijo, da dovgli gotove koncesije na svojih zasebnih interesih v Paraguaju (Puerto Irigoyen Melian-vich), da bi se prisililo Anglijo za "miren" odstop iz odločilnega boja za južnoameriški petrolej. Ker ima Sev. Amerika v svojih rokah vse zmeti bolivjanskega gospodarstva in ima popolno naklonjenost vladajoče bolivjanslce klike, je New York pognal Bolivijo proti Paraguaju z namenom, da izvojuje to bogato petro-lejsko zono in da si zagotovi ključ izhoda in vhoda na oba Oceana. Tu je glavna sporna točka pristnišče v Bahia Negra ob reki Paraguay, ki ga zahteva Bolivija zase. Vojna v Chacu je brutalni izraz dveh kapitalističnih velesil za zapodjarmljenje ogromnega prirodnega bogastva in logično tudi ljudstva. Čim imajo monopol nad gospodarstvom jim mora tudi ljudstvo služiti, tak je pač simbol današnjega sistema. Vladajoče klike obeh vojujočih se držav zasledujeta enake cilje, seveda vsaka na škodo druge. Kjer pa se kregata dva, tretji dobiček ima. In tako vidimo, da spridom izrabljajo položaj v Chacu angleško-argentinske družbe, ki vidijo v tem gospodarskega in političnega olajšanja bremena ki jih davi. Že samo iz teh par vrstic vidimo, da se v vojni med Bolivijo in Paraguajem ne gre za nikako obrambo in blagostanje domovine, temveč , ravno nasprotno. Liber CORDOBA PRED RADIO APARATOM Ker ne poznam drugega instrumenta kakor klobuk, da bi si tako včasih preganjal čas, sem se vsedel v nedeljo popoldne pred radio aparat, da si preženem čmernost. in mrk. Dolgočasna mi je postala enolična godba iz.. bližnje radio postaje in ko je bila ura dve sem z nekako nestrpnostjo sintoniziral L. S. 10, radio Callao, da si je v njem precej ropotalo sem jasno slišal napoved Slovanske ure. Po nekaterih ruskih samospevih ter poljskih skladbah je zapel češki tenorist, če sem "prav razumel: "Ti moja Marina, najlepša dečina", češka narodna pesem. Po kratkem komentarju v španskem jeziku, ki je napovedal prihod zbora SPD. I. sem še v slovenskem jeziku slišal, da se bo pela pesem "Na vrtu" in koj nato so zadoneli ubrani moški glasovi pri katerih so se posebno basi odlikovali. Sledila je pesem izvajana od mešanega zbora: "Oj zbogom ti planinski svet". Takoj nato pa "Venček narodnih", ki začene, "Sinoči je pela, in ki se končuje .. .zavriskam čez tri gore, da me bo slišalo moje dekle" in jaz sem to sintoniziral "massimo", da je kar odmevalo po sobi. Mislil sem, da se nahajam v SPD. I., a sem le sedel kot zamaknjen odaljen 700 km. od Buenos Airesa. F. K. VESELICA Kakor je bilo naznanjeno v našem časopisju, se je vršila dne 23 marca ponovitev veselice D. K. D. "Iskra" v Cordobi in sicer s tremi točkami nagrajenega programa. Po treh deklamacijali od katerih je bila ena v hrvatkem jeziku, se je spet ojunačil naš pevski oktet, ki je pod vodstvom tov. Kovačiča zapel: "Oj čioso stezice" koroško narodno ter je bil od občinstva bogato aplavdiran in se je morala pesem na zahtevo ponoviti. Sledila je pesem "Škrjančku", ki je tudi bila dobro podana. Požrtvovalnim pevcem in pevkam ter vrlemu pevovodji gre vse priznanje, da nas v tem pustnem okolišu od časa do časa malo razvedri-jo. j Po približno dobro podanem kupletu je prišla na vrsto burka v dveh dejanjih "Lažizdrav-nik", ki je tudi bila tako podana, da bi hotela biti bolje. Resnici na ljubo moram priznati, da je bila prvič mnogo bolje podana. Razen Re-zike in Zevnika, ki sta tudi to pot prišla do izraza, je bilo pri drugih popolno neuživetje. Ne-vem pa kaj je temu vzrok, morda nerazpolože-nje, slaba priprava, najbrže oboje. Tudi tisto ropotanje in glasno zakulisno govorjenje ni menda spadalo na dnevni red. Zdi se mi, da naši diletantje nastojajo s preveliko sigurnostjo in ravno to je vzrok slabega nastopa. Želeti bi bilo, da bi v bodoče spretni režiser M. A. opozoril svoje diletante na podobne ne-dostatke, ker se mora predočevati, da nismo gle-pravilno in kedaj ni. dalci tako omejeni, da bi ne vedeli kedaj je < i i; Diplomirana babica ;; ;; ANA CHARPOVA !! ♦ v Pragi in Buenos Airesu < > ♦ Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v < > T Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. < > T Sprejemajo se penzijonistke, posebno < * X s kampa. I Calle CABRERA 4311 J | I U. T. Palermo, 2383 \ [ Red je bil vzoren le udeležba je bila prav za postne dni primerna. Šaljiva pošta je neprenehoma krožila. Srečkali so se bogati dobitki v obliki mastnih piščancev. Vmes pa je pomnožen z brati Čehi in Hrvati društveni tamburaški krožek ubiral krasne in poskočne melodije, kakor "La Cucaracha", ki je zdaj v modi, da se je vse sukalo. RESNICA KJE SI.... Ako vržemo le bežen pogled v človeško življenje, bomo našli v njem mnogo večjih in manjših napak in pogrešk. Mnogo je človeštvo doseglo v vedi in razvitku, mnogo odpravilo ali vsaj omejilo starih grdih razvad, mnogo pa tudi se navzelo novih še grših. S strahom moramo ugotoviti, da človeštvo plava po nečistih kalnih vodah iz katerih se bo vltljub prizadevanju, mnogih učiteljev koristnih smernic, le težko rešilo.... Ena grdih človeških razvad je dandanes, laž. Razpasla se je tako v priljubljeni obliki, da je bo le težko zatreti. Možatost in resnost, ki je dil a moškega ponosa, je pričela umirati, ali vsaj je brez vsake veljave. Po mojem mnenju je moški, ki se neopravičeno spusti v objem tej grdi in nemožati razvadi, izgubil svojo moško čast. Zdijo se mi zelo in vedno bolj značilne besede ki jih je napisal, če se ne motim naš veliki slovenski mož Josip Stritar, ki pravi: Popotnik vidi ženo na samoti, ki žalostna in pobita sedi ob poti... On jo vpraša: "Ivdo si ti ženica?" Ona mu odgovori: "Resnica". ' Torej tudi ti me nepoznaš? Kaj te je prignala iz mesta laž? Nekdaj povsod so radi me imeli laži zdaj, kamor pridem, so veseli... Kako strašno je ako pomislimo, da je danes v dvajsetem stoletju, ko se človeštvo ponaša s kulturo, laž posegla tako globoko v človeško življenje. Naj kdo pripoveduje zanimiv dogodek, če ne vsebuje laži, nima privlačnosti in o-seba ši ga pripoveduje ni zaželjena. Kdo bi rekel, da ni tako in vendar je. Tudi zaljubljenci in sploh današnja mladina se poslužuje tega nečastnega sredstva — laži, da z njo oskruni ono kar je najlepšega, najdražjega, najčistejega in najresničnejega — ljubezen. Zaljubljenec, ali zapeljivec se poslužuje vseh mogočih sredstev, laži in zvijač, da doseže svoj cilj, svoj "ideal" in potem?---- So tudi ženske, ki takim moškim kaj rade nasedajo, da so prepričane varanja. So ženske, ki v svojih najsvetjših čuvstvih lažejo in zidajo nato bodočnost. Z lažjo se pridobiva simpatije. — O resnica zakaj dovoliš, da laž in prevara tako grdo mrcvari v človeških dušah. Neizpodbitno je, da se možatost in človeški ponos umikata pred ostudno lažjo, pred ono človeško zmoto in razvado, ki malokomu prinaša koristi, pač pa mnogim gorja in razočaranja ter kupe bridkih uric. Ali boino res dovoljevali, da se bo laž okoriščala z našo častjo v našo skupno pogubo ?! Ali se ji ne bomo postavili v bran?!... Bodi-n^o pošteni in častni ter pokažimo, da smo vredni našega imena. Anton Podlogar KNJIGA IN PUŠKA! (Beležke o fašistični vzgoji.) Napetost med Italijo in Abesini-jo, mobilizacija v Italiji ter prevoz čet in vojnega materiala v Afriko da slutiti, da bo italijanski narod postavljen pred novo izkušnjo. Izgleda, da je Mussolini prepričan, da mu je uspela vojaška vzgoja italijanskega naroda, ki jo je uvedei fašizem s tako doslednostjo, da jo opaziš povsod, kjer si jo pričakoval in velikokrat tudi tam kjer se ti zdi nemogoča. Musolini sam in vsi njegovi pedagogi so poudarjali, da bo italijanski narod izšel iz "fašistične pomladi" prekvašen, prerojen. In ta "novi Italijan" bo boljši od onega pri Adui, pri Visu, pri Sol-i'erinu, pri Custozzi in pri Kobaridu. V hotenju po prerojenju italijanskega naroda so preplavili vso Italijo z militaristično propagando in celo na kovance 50 lir je Mussolini dal vtisniti izrek: "Meglio vivere un giorno da leone, clie cento gior-ni da pecora." (Bolje je živeti en dan kot lev, nego sto dni kot ovca.) Največjo skrb posveča fašizem mladini. Pofašistil je popolnoma šolstvo in stvoril niz mladniskih organizacij, ki sprejmejo v svoje vrste italijanskega otroka že v predšolski dobi, da ga skozi dosledno fašistično vzgojo dovedejo kot pol-noleanega državljana v stranko. Šola in mladinske organizacije so medsebojno v taki povezanosti, da skoro ne moremo govoriti ločeno o njih. Kaj je cilj in gibalo fašistične • vzgoje? Mussolini sam je dal mladini geslo: "Libro e mosclietto!" (Knjiga in puška!) Nekoč je govoril svojim otroškim pristašem: "Ljubite puško, obožujte mitraljezo a v tem čuvstvovanju ne pozabite na sveto bodalo!" In zopet ob drugi priliki je naročil mladini: "Učite se sovražiti!" Da niso to samo Mussolinijeve fraze, kateremu ni odrekati govorniškega patosa, dokazuje najbolje prosvetni minister Ercole, ki v italijanskem senatu izjavlja: "Šola se bo tesneje približala ciljem režima, čim jačje in vztrajnejše deluje posredno ali neposredno nanjo faši-stovska mladinska organizacija, ki je v to poklicana. Radi tega je delovanje balilske organizacije tako prepleteno in zaraščeno z delovanjem šole, da je usoda šole neločljiva od usode balilske organizacije. Ni daleč dan, ko bo vsak ljudsko-šolski učitelj obenem poveljnik fa-šistovskih mladinskih čet. Tistega dne bomo mi prvi na svetu uresničili ideal učitelja, ki ne zna samo učiti učence osnovne pojme raznih ved, marveč jih zna tudi užigati z ognjem politične ideje." Isti minister je razposlal po znanem Mussolinijevem "pacifističnem" govoru v Milanu v jeseni lanskega leta vsem rektorjem univerz, vsem ravnateljem srednjih šol in vsem šolskim nadzornikom okrožnico, v kateri pravi med drugim: "Ako pride do miru, pravega, plodnega in pravičnega miru, tedaj bom,o mogli okrasiti svoje puške z olkovo vejico miru. Ali če do tega ne pride, bodite prepričani da bomo mi — ljudje utrjeni v liktorskem podnebju — oki-tili konice naših bajonetov z lovorjem in hrastom zmage. Prepričan sem, da bodo vse šole, od osnovne pa do univerze odgovorile enoglasno in s polno zavestjo na Ducejev poziv z vzklikom: "Tukaj!" Medtem ko pripravlja generalni inšpektorat po navodilih predsednika vlade pred-vojaško in vojaško organizacijo naroda, odrejam, da šole vseh tipov in vseh stopenj, ki spadajo pod Ministrstvo prosvete, razširijo in osvetlijo potrebo in važnost vojaške vzgoje naroda, da bo šolska mladina vse to bolj ljubila in se bolj divila junaški italijanski vojski. Obenem poskrbite, da mladina s polno ljubeznijo in spoštovanjem sprejme nove vojaške in-strukcije, da se bo mogla čim več naučiti v korist domovine. Odrejam da sodelujejo vse šolske oblasti tovariški, zanosno in inteligentno s kompetent-nimi vojaškimi oblastmi in organizacijami režima, da bi tako mogle z uspehom izvršiti svojo nalogo v šoli. Vojnim oblastem naj se z največjo ustrežlji-vostjo nudijo vse informacije in vse ono, kar jim je potrebno..." Ta okrožnica prosvetnega ministra je pisana v duhu armadnih dnevnih povelj. Prav isti duh pa dobimo v vseh italijanskih učbenikih vseh vrst šol. Po prvih dneh šolskega pouka, ko spozna mali začetnik prve črke, že čita v abecedniku fašistični bojni klic: "EIA!" in mali Balilla v sliki in besedi nam sledi skozi vso knjigo. Že prv stavek v abecedniku, na strani 29 je: "Italijanskim krilom (letalstvu) eia, eia, alala 1" Na naslednji strani čitamo: "Balille pozdravljajo zastavo na rimski način. Za Italijo alala!" (V italijanskih šolah je uvedena navada, da učenci vsako soboto ob izhodu iz šole pozdravljajo zastavo v mimohodu.) Obrni stran in zopet ti udari v oči neizogibni "eia, eia alala", na tej strani namenjen Mussolini-ju. In zopet opomin: "Pozdravljajte vedno riin-ljanski!" Že na naslednji, 32. strani čitaš: "Vsi italijanski otroci so Balille." Seveda je v knjigi tudi "pridni .Janezek" — Bruno, ki je v fašistični početnici samo ob sebi umevno Balilla. Vsa njegova družina je fašistična. Oče nosi črno srajco in hvali fašistični režim, mati je celo šla prosit, da so fanta sprejeli predčasno med "Balille", dedek poje "Giovinezzo" (fašistično himno) in sestra Mariolina je seveda "Mala talijanka". Bruno se igra s svinčenimi vojaki. Zato se mu zdi sestrina punčka smešna. Stara mati mu pojasni: "Če bi deklice ne ljubile punčk, bi ti mladi general, ne imel dovolj vojakov." "Zakaj ne?" "Ker so vojaki sinovi punčk", mu odgovarja — Mariolina. (V prvi čitanki zveš pravi namen Mussolinijeve "demografske bitke" pripomba pisca.) Da se Bruno dobro pripravi za bodočega voj-ščaka se igra vojsko in lovi prestrašeno muco (!)ob vpitju: "Naprej, vojaki! A noi. Živela Italija. Alala. Alala. Smrt. Smrt!" Poleg slik v tekstu pa ima knjiga še razne 3 NAČINI za poslati denar v Jugoslavijo in Italijo za Velikonočne praznike 1) POTOM POŠTE Izplačilo se izvrši v gotovini ter brez vsakega odbitka. O tem, se vas obvesti potom povratne ga potrdila. ( 2) POTOM ZRAKOPLOVA Hitro, gotovo in točno. Zrakoplovne pošiljke se izplačajo naslovniku prili-čno v 12 dneh z povratnim potrdilom. 4 3) TOČNE BRZOJAVNE POŠILJKE Jako hitro in točno. Denar : pride v teku petih dni. V našem JUGOSLOVENSKEM ODDELKU prejemamo nakazila od 9 do 18 ure in ob sobotah od 8.30 do 11 ure. Postregli Vas bodo uljudno v našem oddelku, naši uradniki, Vaše narodnosti. Posetite nas all pa nam dajte pismeni nalog. THE FIRST NATIONAL BANKOFBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Oral. Mitre 301 (Avellaneda) — C6rdoba 1223 (Ronario) POVJERENJE — ULJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA ornamente. Za te so uporabljene puške, zastave, liktorski snopi, vrste balil z zastavicami v rokah in vrste vojakov fašistične milice. Druga čitanka je vemo nadaljevanje abecednika. Naslovna stran: dva Balilla z roko dvignjeno v rimski pozdrav. Nato si sledijo stran za stranjo sestavki slične bojevite vse- Dekliška Greda bine.-Čitanka zaključi s sliko Balille z velikim peresom v roki. Njegova senea se je izobliči-la v ogromnega miličarja -s puško z nasajenim bajonetom. Sledi še dodatek — krščanski nauk. Tako se je sestavljalcetn "posrečilo", da so napravili knjigo, ki je. med učbeniki gotovo edinstvena. Pod isto streho, kjer se ptošlavlja in propagira fašistično npsilje in sovraštvo, ge našel mesto tudi nauk o krščanski ljubezni in usmiljenju. Grazia Del odda, Nobelova nagrajenka, je tudi izročila svoje ime in svojo umetnost fašizmu. Ona je namreč sestavila tretjo čitanko, ki je v svoji militaristični in fašistični vzgoji že bolj rafinirana. Če bi se spušal v podrobnosti bi moral v glavnem, ponavljati stvari, ki sem jih omenil pri abecedniku in drugi čitanki. Omenim naj le sestavek, ki opisuje Mussolini jevo rojstno hišo, ker je značilen za vzgojo slepe pokorščine in občudovanja "Dučeja". "...na zunanji strani hišice so lesene stopnice, ki vodijo v sobo, kjer se je rodil On; a nam se zdijo te stopnice kot cerkvene in s pravo pobožnostjo vstopimo... Ko zapuščamo hišico, se nam zdi, da smo postali boljši...." (Musolini je — nadčlovek — polbog. Pod njegovo sliko vidiš večkrat napis: "Bog nam ga je dal in gorje mu, ki se ga dotakne!" V šolah, miličarskih vojašnicah, v domovih mladinskih organizacij čitaš: "Vodja ima vedno prav!", "Vodja je nezmotljiv!" itd.) V učnih knjigah ne zaslediš nikake globoke etične tendence; v njih nigovoraonežnosti, sočutju in usmiljenju do revežev in do nesrečnih. Poveličuje se brutalnost in sila. Vzpodbuda za vsa "dobra" dela v sestavkih nastopajočih oseb so vpis v Balillo očetovo dovoljenje, da sme Bruno obleči 24. maja (!) ba-lilsko uniformo itd. Militaristično vzgojo v čitankah izpopolnjujejo reklame tovarn za orožje, ki so tiskane na platnicah zvezkov in celo na šolskih spričevalih. Ministrstvo prosvete je nedavno izdalo okrožnico, v kateri naroča naj učitelji ne dajejo učencem nalog preko nedelje in praznikov, ker ti dnevi pripadajo organizaciji Balille. Šolsko učenje mladine je baje oviralo pravi razmah mladinskih organizacij. Taka je fašistična osnovna šola. Enako je se-seveda s srednjimi in visokimi šolami. Na lice ju Dante v Trstu so kupili iz sredstev šolske blagajne 25 pušk za centurijo mušketirjev 714. legije Oberdan(-k), ki jo sestavljajo študentje te srednje šole. Letošnje akademsko leto so na tržaški trgovski visoki šoli otvorili s svečanostmi, ki bi spadale v vojno akademijo. Na dvorišču univerze je bila maša za padle v vojni in v fašistični revoluciji. Maševal je kaplan univerzitetne kohorte. Prisostvovali so študentje v fašističnih uniformah in postrojeni v vojaških četah. Slavnosti pa so se udeležili tudi razni oddelki redne vojske z generaliteto na čelu. Rektor je po maši imel otvoritveni govor o fašizmu in milici in je ob koncu govora izjavil, da je Trst kot oporna točka že pripravljen na korak naprej (?!). Včasu, ko ves svet hlepi po miru, ko se državniki trudijo, da obdržijo svet v ravnovesju da ne strmoglavi v groznejše klanje, kot je bila svetovna vojna, je fašizem izpremenil italijansko šolo v vojašnico. Kaj je fašizem s tem dosegel, bo pokazala bodočnost. D. L. Janko Kač: LJUBOSUMNOST Ni kaj •,.(•: h reč. poreč ."te. Terra nisem trdil nikoli in eveda tudi danes ne. Hud:: je v. revežem, ki ga n upade ljubosumnost. Prav kakor bolnik, ki ga je napadla huda vročična bolezen, mučijo nesrečneža čudni :u'-ividi, ki se nanašajo na vsega pomilovanja vreden objekt njegove ljubosumnosti. Ne le vsak korak svojega "partnerja" opazuje ljubosurnnik v vsaki besedi, pogledu in celo dihu, sredi noči prisluškuje, kje bo zasledil skritega sovražnika, ki mu jemlje ljubezenski mir in pokoj. Kakor j: ljubosumnost nerodna, dolgotraj-ua in težko ozdravljiva bolezen, tako so tudi zdravila proti njej kaj različna in je njihov učinek prav dvomljiv. Le redko odkrije naključje kakšen čudežen lek, ki z enim mahom ozdravi reveža dolgotrajnih muk. K tem čudovitim zdravilom moramo po vsej pravici poleg radija uvrstiti tudi radio. Čudite se nemara in dvomite v to novo zdravilo ki žal še ni s patentom zaščiteno. Ko boste pa zgodbo prebrali, mi boste prav gotovo dali prav. Kakor pravljica se začenja usodna zgodba. V gostilni pri "Pojoči žabi" so se našli trije samci: zdravnik, odvetnik, profesor. Zagrenje-nost ponesrečenih ljubezenskih podvigov in pristen cviček z Gadove peči so jih povezali v skupno zaobljubo večnega samstva. Zgodilo pa se je, da je po dolgoletnem prijateljstvu v e-nem tednu kruta usoda pobrala zdravnika in odvetnika. — Zdravnik je kot žrtev svojega poklica podlegel zavratni bolezni, odvetnik pa se je ubil v gorah. Profesor se je znašel naenkrat sam na svetu. Kakor čloVeški rod stari in seveda zato tudi neizmerno resnični rek, da je človeku težko biti samemu, se je pokazal tudi na profesorju Metodu Kržičniku. Ni minil teden, odkar je potočil bridko solzo na grobeh prijateljev, že mu je postalo neznansko dolgčas, kljub lepim dnevom. Celo cviček se je izpremenil v okusu, da kar ni hotel teči po grlu. Ves otožen je hodil petdesetletni gospod Metod med veselimi ljudmi. Tedaj pa ga je nenadno obšlo spoznanje, da zdaj, ko sta prijatelja pod pezo krute wsode prelomila obljubo, tudi njega ne veže več prisega večnega samstva. Nikoli se ni brigal proefsor Metod za ženske in seveda tudi ni iskal znanja z njimi. Ko je odhajal drugo jutro po sklepu opustitve večnega samstva v šolo, je začuden opazil, da ima njegova gospodinja prav prikupno hčerko. Vse dopoldne so uhajale k njej misli sredi reševanja čudovitih enačb s tremi neznankami. Ni bil profesor Metod tiste vrste človek, ki bi dolgo premleval in pretehtaval Svoje namere. Kakor pri srečno rešeni računski nalogi je sklenil in dvakrat podčrtal: "Še danes jo prosim za roko." Srečno naključje je hotelo, da je srečal profesor Metod, vrnivši se iz šole, svojo izvoljen-ko pri vodovodu na hodniku. "Prav kakor svetopisemska žena pri Jakobovem vodnjaku", ga je obšal bežna misel, da se je nasmehnil, ko ga je deklica pozdravila. Brez ovinkov je sklenil zgrabiti priložnost. Že je odprl usta' ko se je s strahom ovedel, da ne ve njenega imena. Toda brž se je ojunačil: "Gospodična,-štiri in dvajset ur vam dam časa aa premislek če me hočete za moža. Dobro presodite in mi odgovorite kratko z da ali ne." Kakor okamenela je obstala gospodina Roža in zrla zmedeno za odhajajočim profesorjem. šele voda, je pričela teči čez posodo po tleh in po njenih nogah, jo je zbudila iz njene osuplosti. Kar ni mogla verjeti, da je ponudba resnična in da se ni morda profesorju zbledlo v njegovi učeni glavi. "Križana krona!" se je zavzela mati po hčerkinih besedah in si s tresočo se roko obrisala z belim predpasnikom potni obraz. "Morda pa misli profesor resno. Kar z obema rokama se ga primi! Taka prilika se nikoli več ne povrne." "Star je že," je ugotavljaje rekla Roža, pri tem pa je z bridkostjo v srcu pomislila na lepega študenta Francija, zaradi katerega jo je že mati nemilo premikastila, ko je izvedela iz slučajno najdenega pisma, da se sestajata. Seveda je takrat zaupno potožila mati svoje težave tudi profesorju Metodu, ki ji je priporočal strogi nastop. Materi zato tudi sedaj ni ušel bolestni izraz v hčerkinih očeh: "Pametna bodi pa pozabi tistega mlečnega kmetavza in se ne obotavljaj!" "Saj se tudi ne bom." se je odločila hčerka, ki je že prebolela svojo prvo ljubezen in to tem lažje, ko je izvedela, da si dopisuje lepi Franci še z dvema drugima študentkama. KqT kor vedno, je ostal tudi pri njej od te ponesrečene ljubezni v srcu trpko žalosten spomin. Še sta se pomenili tistega dne mati in hčerka to in ono, da je drugi dan po sicer plahem a vendar, odločnem Rožinem "Da" dobil profesor zaprošeno nevestino roko. Po poroki sta se novoporočenca preselila od matere in najela v prijetnem predmestnem zatišju stanovanje, ki ga je profesor Metod prav udobno opremil in seveda ni pozabil tudi prvovrsten radio. Kakor dvema zaljubljencema kratke minute sestanka so jima naglo minevali dnevi. Prav ničesar ni motilo njune zakonske sreče, ko je dobil profesor Metod vabilo na zborovanje matematikov v stolnem mestu. Le nerad se je odločil za to pot, toda moral je takorekoč iti, saj je bil sprejel že pred poroko važen referat. Presrčno sta se ločila z ženo na postaji. Obema sta bili desnici, ko je izginil vlak v večerni mrak, že kar odreveneli od dolgega mahanja. Udobno je ležal profesor Metod zleknjen na mehkem sedežu, kar se mu je vrag ve od kod pritepla že davno pozabljena zgodba o študentu Franciju. Odganjal jo je na vse načine kakor nadležno muho. Saj to je že davno pozabljeno, če je sploh bilo kaj resnega. Kdo bi pogreval stare stvari. Skušal je čitati, toda ljubosumnost je vedno bolj poganjala korenine v njegovo vznemirjeno srce. Misli so se m,u podile po glavi, druga strašnejša od druge: Morda sta se že več mesecev veselila na moj odhod in je šla naravnost k njemu. Nemara se mislita v mojem stanovanju in na moj račun gostiti in zabavati. Eli, pa saj to ni mogoče. Tako se je dolgo prepiral profesor Me- tod sam s seboj, ko pa je vstopil sprevodnik, ga je vendarle vprašal, kje naj bi izstopil da bi dobil prvi vlak nazaj. Kar razjezil se je profesor Metod zaradi tega vprašanja, posebno ker ga je tudi sprevodnik nekam čudno pogledal. Ko pa je prišla prva postaja, je izstopil. Poldrugo uro bi moral čakati na zvezo. Zato je profesor Metod nestrpno korakal po peronu sem in tja, dokler mu ni oko obvise-io na avtomobilu v katerem je dremal šofer. Stopil je k njemu in brž sta se pogodila za vožnjo. Težak srebrnik mu je povrhu profesor stisnil v dlan: "Vozite naglo kolikor se da, ker je vsaka sekunda dragocena!" Kakor nevihta je brzel avto, še bolj pa so divjale obupane Me-lodove misli. Deseto so kazale javne ure, ko je profesor izstopil iz avtomobila in z naglimi koraki hitel proti domu. Že oddaleč je videl svetlobo v svojem stanovanju. Kakor kremplji je popadlo njegovo srce: "Zdaj jo zalotim !" Prav na tihem kakor zna to le poklicen vlomilec, je odklenil vrata na hodniku in prisluhnil. Res, niso ga motile njegove zle slutnje. Prav na hodnik se je slišal strasten šepet: "...Zlata moja golobica. Kakor jelen po stu-denčnici je hrepenela moja duša po tebi in ni našla pokoja vse dolge noči. Zaman sem, te skušal pozabiti. Od dneva do dneva je srce bolj glasno vpilo po tebi in so drhtele moje vroče ustne po svojih sladkih poljubih. Zdaj je izpolnjeno najino hrepenenje. Pridi moja sladka ljubica v moj objem in ves svet bo najin." Tedaj je planil profesor Metod ves zasi-njen in tresoč se po vsem telesu v sobo in krik- "Ven nesramnež iz mojega svetišča!" S krili il : kom groze je skočila Roža od mize, kjer je bila zatopljena v ročno delo in zrla z široko odprtimi očmi svojega moža z grozno mislijo v glavi, da je nenadoma znorel. "Vsa sem tvoja ti sonce mojega temnega živ-• ljenja..." se je tedajci oglasil zvočnik na kredenci. Začudena sta se zrla še nekaj časa zakonca drug v drugega, potem pa se je profesor Metod od vsega srca zasmejal in objel zvesto ženko, pripovedujoč ji kako ga je napadla ljubosumnost. Radio je pa naprej žlobudral ljubezenske izlive. PRIMORSKE VESTI Trst. — V julijski Krajini so mobilizirani vsi mladeniči od leta 1908 pa do 1913, brez ozira kateri edinici pripadajo. Matere ki se protivijo dati svoje sinove v Afriko, zapirajo. Gorica. — Zadnje naše posojilnice in hranilnice prehajajo v italijanske roke. Zadnje čase je prešla v tujo posest posojilnica v Ri-henberku, ki je imela tudi blagovni oddelek. Ta posojilnica je spadala med najstarejše in najtrdnejše kmečke zadruge na Goriškem. Trst. — Prve dni tega meseca so bili razmetani po Krasu razni letaki, ki so pozivali prebivalstvo za priključitev k Nemčiji. Pazin. — V svoji siromašni hiši je umrl Prane Gortan, oče Vladimirja Gortana, ki so ga fašisti ubili leta 1929. Rek?^. — Dijak Slavko Vičič je pod policijskim nadzorstvom, ki je doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. VISOKE KAZNI RADI TIHOTAPSTVA Postojna, februarja 1935. — Pred tržaškim sodiščem so bili obsojeni Ivan Penko,, Franc Šabec in Josip čuček iz Postojne vsak na 7.200 lir denarne kazni. Omenjeni so lansko leto skrivaj spravili iz Jugoslavije v Italijo nekaj konj, za katere je sedaj predpisana v Italiji velika carina, zato so tudi kazni, ki se izrekajo za take prestopke zelo visoke. ABESINIJA IN JUGOSLOVANI Ma,riborski "Večernik" javlja: Par/z, 23 februarja. — Poročila, da hoče I-talija uporabiti za vojno proti Abesiniji v prvi vrsti Slovence in Hrvate iz Julijske Krajine, kar pomeni gnati mladeniče narodne manjšine v klavnico, so vzbudile med tukajšnjo emigracijo in protifašističnimi organizacijami silno ogorčenje. Iz zanesljivega vira se izve, da to ogorčenje ni ostalo samo pri besedah, ampak so se storili tudi že primerni koraki, da se slovenski in hrvaški vojaki iz Julijske Krajne zaščitijo. Dobile so se že zveze z abesinsko vlado, ki je bila obveščena, da se bodo borili v prvih vrstah italijanske vojske vojaki, ki niso italijanske narodnosti, ampak pripadajo zatirani narodni manjšini. — Abe-sinska vlada je bila zaradi tega naprošena, da to upošteva. Poskrbljeno je tudi, da bodo vladi v Adis Abebi in abesinski vojski na razpolago slovenski eksperti ter tolmači. V ta namen se bo pri vojnem ministrstvu v Adis Abebi ustanovil poseben oddelek, katerega namen bo v glavnem z letaki iz letal opozarjati slovenske in hrvaške vojake, naj se ne boje ujetništva, ker bodo v Abesiniji sprejeti kot prijatelji. DEKAN ALOJZIJ KRAŠEVEC DOBIL POLICIJSKI OPOMIN Reka, februarja 1935. — Kot poročajo, je dobil župnik in dekan v Hrušici pri Podgradu Restavrant "0 S 0 R 1 0" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno ?a svadbe CENE ZMERNE — Prer-očiščn po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL Si —^m^mmmm——— « Zavod sv. Cirila in Metoda sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires) Krojačnica in trgovina z manufakturnim blagom MOZETIČ Prvovrstno češko blago za moške obleke in površnike. Imamo na ogled novodošlih vsakovrstnih vzorcev Rojaki, prepričajte se 5025 - 0S0RI0 - 5025 PATERNAL — Buenos Aires Medicina News Največja klinika v Buenos Airestu Ordinira 10 zdravnikov specialistov, 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolest.no, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Načelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in name. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih Natančni pregled od zdravnike specialista rač unamo $ ? —. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO 28 S UIP A C H A 28 (reška pokrajina) Alojzij Kraševec policijski opomin (diffido). Vzroki, ki so dovedli do tega ukrepa, niso znani. LAZARIST KLANČNIK IZGNAN ČEZ MEJO Dva njegova sobrata v zaporu Gorica, 24 februarja 1935. — Kot smo že poročali so vse misijonarje iz Mirenskega gradu aretirali in zaprli. Pred dnevi so lazarista IClančnika, ki je jugoslovanski državljan, doma nekje iz Štajerske, izgnali čez mejo. Dva Kiančnikova sobrata čakata še vedno v zaporu na svojo usodo, eden je konfiniran, kot smo že zadnjič poročali. Na gradu je ostal le najstarejši misijonar, ki upravlja vsa lastnino. BRATUŽU RUDOLFU V GORICI ZAPRLI KAVARNO Z AMESEC DNI Goric^ februarja 1935. — Goriška kvestu-ra je zaprla Bratužu Rudolfu v Gorici kavarno, ki jo je imel v ulici Mamelli za en mesec Ali znaš čitati? Potem imaš v rokah zlati ključ do vseh človeških znanosti in vednosti! Samo znati je treba s tem dragocenim ključem prav ravnati in druga za drugo se Ti Bodo odpirala vrata v človeške vede in umetnosti. Edina slovenska splošno kulturna in družinska izseljenska revija Duhovno življenje Te žeU vodiit po skrivnostnem duhovnem kraljestvu lepega, dobrega in resničnega in Ti služiti. Duhovno življenje ne prinaša nobenih malo-pomembnih dnevnih vesti ali malenkostnih domačih in tujih sporov, pač pa Ti nudi celo vrsto odličnih znanstvenih in leposlovnih sestavkov, ki so jih prvi slovenska umetnik in znanstveniki napisaU nalašč zanj. Duhovno življenje je prava, IZSELJENSKA LJUDSKA VISOKA SOLA. Ni vseeno, če je odlična in edina SLOVENSKA bereš ali ne. Nespametno je omalovaževati odlične misli, ugotovitve in navodila, ki so jih nalašč za Te napisaU najboljši Slovenci! Izobrazuj se! Kdor danes ne napreduje, nazaduje! Malokomu pa je temeljita in resnična izobrazba bolj potrebna kakor slovenskemu izseljencu, preprostemu in ubogemu sinu malega naroda, ki ga je vrglo življenje daleč iz domačih krajev in stoji pred neverjetno težko nalogo, da se uveljavi v bogatem, širnem in sovražnem tujem svetu. Naroči si Duhovno življenje! Naročnina petih papirnatih pesov za revijo, ki izhaja tedensko na najmanj 32 straneh, je neverjetno nizka. Piši po številko na ogled in jo boš dobil popolnoma brezplačno! Ce bi ti list ne bil všeč, ga spravi nazajv kuverto, napiši nanjo "rehusado" in jo brez stroškov (brez nove znamke) vrzi v poštni nabiralnik, in stvar Je urejena. 6e bi Ti bil list všeč, pa je treba seveda čimprej nakazati naročnino na način, kakor je na ovitku vsake številke posebej razložen. Uprava Duhovnega življenja, Avalos 250, Buenos Aires, Rep. Argentina. dni. Imenovanega je obdolžila, da se zbirajo pri njem razni protinacionalni elementi. Ta kazen je vsekakor zelo občutna, posebno še ker je kljub temu zavezan plačevati razne davščine in najemnino. Popolnoma podtaknjena in neumestna pa je motivacija o zbiranju proti-nacionalnih elementov, ker bi gotovo to zadevo uredili popolnoma drugače, kot so do sedaj znali, saj imajo ječe in konfinacijske otoke. Brez dvoma ima ta kazen samo namen, da gospodarsko uniči lastnika. NA PET LET KONFINACIJE JE OBSOJEN UČITELJ FRANC TRATNIK IZ ČRNEGA VRHA Postojna, februarja 1935. — Sredi preteklega tedna je bil konfiniran za pet let France Tratnik, star petdeset let, po rodu iz Idrije. Tmenovani je živel že nad 30 let v Črnem vrhu. Aretiran je bil že prve dni januarja in bi moral pred redno sodišče. Ker pa ni preiskava ničesar dognala in je ostala v vsem brezuspešna so ga postavili pred konfinacijsko komisijo, ki ga je obsodila na pet let konfinacije. France Tratnik je bil do leta 1924. naduči-telj. V zvezi z velikimi premestitvami v Italijo je bil tudi on premeščen v južne pokrajine, a se je raje odpovedal službi. Bil je poleg tega poslovodja Kmetijskega društva ter tajnik Hranilnice in posojilnice tega društva v Črnem vrhu. Med ljudmi je bil zelo priljubljen, ker jim je v vseh stvareh rad pomagal in jim šel na roko, zlasti v sedanjih časih, ko se skoro nihče ne spozna V raznih davčnih in drugih zadevah, ki so v zvezi z občevanjem z oblastmi. Bil je brez družine in je stanoval v župnišču skupno z župnim upraviteljem Filipom Kavčičem, ki je bil že lani konfiniran na pet let v Reggio Emilia. Tako so se obiasti od-križale na lep način, ker ga niso mogle spra- viti pred izredno sodišče zopet enega našega človeka. S tem pa je domača posojilnica in hranilnica ter kmetijsko društvo zgubilo izvrstnega organizatorja in upravitelja ter odprla pot fašističnemu komisarju in s tem tudi zadala tej gospodarski ustanovi smrtni udarec. OBSOJEN ZARADI ŽALJENJA ITALIJANSKE ARMADE Italijanski podoficir ki ne razume slovenščine obtožuje Gorica, februarja 1935. — Josip Hočevar iz Velikega dola je bil obtožen pred sodiščem, ker je žalil italijansko vojsko. Do tega je prišlo tako-le: Pred meseci se je vračal domov v družbi svojih dveh prijateljev iz gostilne razigrane volje. Domov grede so veselo prepevali in se razgo-varjali o vsem mogočem. Nasproti jim je prišel neki podoficir na biciklu. Ta je baje slišal, kljub temu da ni razumel slovenščine, kako Hočevar obrekuje italijansko armado. Ta je Hočevarja na mestu prijel in ga odpeljal v kasarno. Pred hodiščem je bil obsojen na eno leto zapora, kar pa mu je bilo odpuščeno zaradi amnestije. OBUPNE RAZMERE V NAŠIH VASEH Goric?,, februarja 1935. — V kako slabem položaju se nahaja danes naše gospodarstvo, zlasti pa naše kmetije nam dokazuje brez števila slučajev, ki povedo obenem, da ne more imeti naš kmet nobenega upanja več v kakšno rešitev. V vasi Gradišče nad Prvačino sta bili pred kratkim razpisani dve dražbi več, kot je v vasi hišnih številk. Cuder Rozplija, stara 29 let iz Loga je bila obsojena na šest mesecev zapora pogojno radi žalitve oblastev. Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vs?ik dan do osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Bs. Aires Telefon: 59 - 0522 /■N S TITU TO, H ^ACIONAT ^RRAGIA SIFILIS ydemaiYENEREAS EL INSTITUTO MAS AN TI G U O ATENDIDO por MŠDICOJ BRASIL 923 p-** 15 A 21 SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE PREVOZNO PODJETJE RAFAEL TURK OSORIO 5085 esq. WARNES 2200 U. T. 59-2505 in 59-3667 ORG ANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AN AS CO 2322 [ AflO VI. Nuffl. 295 S BUENOS AIRES Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES | CULTURALES ESLOVENAS Urejuje: Jan Kacin VREDNOST DENARJA Nakup: Prodaja: 100 it al. lir 32,— 32,— 100 dinarjev 8.40 9,— 100 Dolarjev 391.— 395,— 1 funt šteling 18.80 10.05 100 čeških kron 16 20 17,— 100 franc, frankov 25.60 26.10 GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dospejo: Marca: 28—Gral San Martin Aprila: 2—Monte Olivia 5—Massilia 7—Cabo Santo Tome Odplovejo: Marca: 12—Conte Grande 28—Cabo San Antonio Aprila: 1—Alsina 4—Gral San Martin 8—Massilia Veliki zavod "RAMOS ME JI A" ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenie na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA 8IBKOST: Hitra regenoracija po prof. Ciearolliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: ki-la, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEO: upadel, raširjeni, kislino, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORIjO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te VTSte v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 o n o IOE I0E30« V dar dobite JO O D o n o, na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvali Odprto tudi ob nedeljah. F. Quiroga 1275 DOCK SUD [j Atelje MARKO RADALJ p IOPOI_=30C30E..........11OBO Dr. J. H AH K ZDRAVLJENJE Z UITRAVIOLETNIMI ŽARKI ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok. Notranje bolezni — želodec in drobovje. Gonoreja — Mehur — Obisti. NIZKE CENE Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER Tucuman 2729, esq. Pueyrredon Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Vsem Slovencem naznanjava, da sva odprla lastno prodajalno, oglja, drv, krompirja itd. Točna postrežba na dom. Se priporočava cenj. rojakom in rojakinjam. Lastnika J. Trampuž in J. Brišček Ulica NOVARO 5201 — Villa Devoto IE O H O acEOi I0E30I SO O O D o o D o o D o o 0 < ► ' 1 > ...................; ► Dr M1LOSLAVICH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori do vensko, n&nško in Špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Muniz VENERIČNE BOLEZNI moderno in hitro .zdravi jenje. NOTRANJE BOLEZNI srce, pljuča, želodec, obisti, reumatizem, kri itd. GOSPE: Rezervirani prostiri. OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA SPECIALISTI za vsako bolezen. NI KLINIKA Pueyrredon 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9 D o 0 01 0 IOE IOE IOBQS O a< M Slovenska gostilna uri Veselem Štajercu Veliki in zračni prostori, z igriščem na krogle in keglje. VSAKO NEDELJO PLES Svira izvrstna domača godba Za obilen obisk se najtopleje priporoča lastnik Štefan Celeč MAN. ESTEVEZ 499 AVELLANEDA HM HI II !■■ Iim HlwO Ako hočete hiti zdravlieni od vestnega in olgovorneg? zdravnika zatecite se na CL1NICA mM CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KQMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606 - 914) Krt : in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BR. jiPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnike, prostate in neredno perilo. — Specija-listi za pljučne, srčne, živčne in reumatičue bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542