V SREDiŠCU POZvJnNOSl Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu v PAP SKUPNI IMENOVALEC NAŠIH TEŽENJ Nosilci razprav o osnutku zakona o združenem delu, ki bo potekala po TOZD, so osnovne organizacije sindikata. Občin-ski svet sindikata je že sredi maja orga-niziral razpravo za usmerjevalce javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, ki se bo zaključila konec septembra. Prav iz vrst osnovnih organizacij sindi-kata smo v Šiški na ta način dobili 700 uvodničarjev. Sindikati so že na začetku sklenili, da razlaganje zakona ne sme biti predavanje o posameznih členih, ampak mora biti dejansko razprava, v kateri bo-do delavci v posameznih členih videli se-be in svojo TOZD. Razprave bodo po celi občini potekale do konca meseca. Zakon bo obravnavalo na svojih sestankih 900 sindikalnih sku-pin, kar pa praktično pomeni, da bodo vsi delavci v Šiški (27.000) razpravljali o tem zakonu. Razprava se bo nato nadaljevala na sindikalnih konferencah, v začetku sep-tembra pa na zborih delavcev. Ponekod so z javno razpravo o osnut-ku zakona o združenem delu že pričeli. Med njimi je tudi OZD Podjetje za avto-matizacijo prometa (PAP), kjer so samo-upravni sporazum o temeljih plana sred-njeročnega razvoja PAP že uskladili z ne-katerimi členi osnutka male ustave. Zani-mivo je tudi dejstvo, da bodo ta samo-upravni sporazum sprejeli v kratkem, to-rej še pred uradno veljavnostjo zakona o združenem delu. Maja Cerc Maja Cerc: »Referendum je bila že do-sedaj naša stalna praksa neposrednega odločanja. Zaradi velikega števila delo-višč, ki so razmetana po celi republiki, smo organizirali zbore delavcev po posa-meznih deloviščih. Delavci odločajo v centralnem delav-skem svetu preko svojih delegatov. Vsaka izmed treh TOZD ima tri stalne delegate v delavskem svetu, delovna skupnost skupnih služb pa dva. Poleg tega ima vsa- ka TOZD pravico izvoliti še dodatnega delegata na vsakih 100 zaposlenih. Man-dat naših delegatov v delavskem svetu smo skrčili na leto dni, saj nas je v takš-no odločitev prisilila narava dela. Na eni izmed sej osnovne organizacije ZKS smo tudi sklenili, da je treba dele-gate splošne delegacije bolj povezati z ba-zo. Tako morajo ti delegati hoditi na seje samoupravnih in družbenopolitičnih orga-nov znotraj delovne organizacije. Delegati so postali tudi razlagalci posameznih sa-moupravnih sporazumov.« Zvone Zupan Zvone Zupan: »Reči moram, da smo z nestrpnostjo čakali osnutek. Predvsem tisti del, ki govori o točni opredelitvi od-govornosti. Važno je, da smo delavci po-leg pravic dobili jasno zapisano tudi od-govornost pri samoupravnih funkcijah, do delavnih obveznosti in do uporabe družbenih sredstev. Področje odgovornosti je neposredno povezano z delavsko kontrolo. Medtem ko smo člane delavske kontrole volili preko delavskega sveta, nam osnutek nalaga, da delavsko kontrolo volijo vsi delavci ne-posredno. Zaenkrat smo naložili dodatno odgo-vornost skupinovodjem po obratih. Nji-hova dolžnost, ki izhaja iz delovnega me-sta, je obveščanje delavcev o samouprav-nih odločitvah organov samoupravljanja znotraj delovne organizacije.« Franc Petrič: »Že pred tremi leti smo delovno organizacijo sestavili tako, da imarao tri TOZD (proizvodnja-Libis), mon-taža, inženiring biro) in delovno skupnost skupnih služb. V naši delovni organizaciji, ki ima zelo razvejano dejavnost, je zapo-slenih 700 delavcev. Našo notranjo organiziranost pa bomo še spremenili, izhajajoč iz 269. člena o- Franc Petrič snutka zakona. BMW servis, ki je sedaj v sklopu TOZD proizvodnja-Libis, ima namreč zaokrožen delovni proces in kot tak predstavlja delovno celoto, zato bo postal samostojna temeljna organizacija združenega dela. Že v osnutku samoupravnega sporazu-ma o temeljih plana razvoja do 1980. leta, ki je tik pred sprejetjem, nakazujemo možnost ustanovitve nove TOZD, ki izha-ja iz 5. odstavka 309. člena. Ta temeljna organizacija naj bi delovala na področju notranje nabave materiala in trgovinske dejavnosti znotraj ter izven TOZD.« Zlatko Drabik Zlatko Drabik: »S splošnim aktom smo v medsebojni prodaji blaga med TOZD določili interne cene. Že v samo- upravnem sporazumu o temeljih razvoja (Nadaljevanje na 10. strani) smo posebno poglavje posvetili udeležbi posameznih temeljnih organizacij v skup-no ustvarjenem dohodku in prihodku. Vpeljavo prihodka pa ne nameravamo uvesti samo med našimi TOZD, ampak tudi z drugimi delovnimi organizacijami (Elektrotehna, Iskra). V skupno ustvarjenem dohodku u-veljavljajo TOZD, ki združujejo delo in sredstva, delež v skupnem prihodku in delež v skupnem dohodku. Dohodek te-meljne organizacije je torej odvisen od vloženega dela in minulega dela. Ostanek dohodka se torej ustvarja med živim in minulim delom. Menimo, da mora biti razmerje med obema ena proti ena.« Andreja Škodlar Andreja škodlar: »95. člen osnutka zakona o združenem delu govori o tem, da je treba posebej ugotavljati dohodek, ki je rezultat dela v izjemnih tržnih raz-merah in ga nameniti za vnaprej določen skupni interes OZS. Ta člen smo prenesli v naš še ne dokončno oblikovani samou-pravni sporazum o temeljih plana razvoja PAP do 1980. leta. Če je razlika realiza-cije (dobiček) za polovico višja od pred-videne, ki jo določa ta samoupravni spo-razum, se od zneska razlike polovica sred-stev vloži za osvajanje novih proizvodov in razvoja celotne delovne organizacije, ostala polovica pa se razdeli po že prej sklenjenem razmerju med TOZD, ki je bi-la nosilec dela in TOZD, ki je sodelovala pri izdelavi ponudbe. V naš samoupravni sporazum smo vne-sli tudi vse kazalce, ki izhajajo iz 123. čle-na osnutka (uspešnost poslovanja). V na-črtu razvoja do 1980. leta smo predvideli, da se nam bo dohodek na delavca pove-čeval s stopnjo 7,5, dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi 0,3, či-sti dohodek na delavca po 7,4, akumula-cija v primerjavi z dohodkom po 8,2, aku-mulacija v primerjavi s čistim dohodkom po 8,1, akumulacija s poprečno uporab-ljenimi sredstvi po 8,6, osebni dohodek in sredstva skupne porabe na delavca po 5,6 ter čisti osebni dohodek na delavca po 5,4 odstotni stopnji.« 5, Matelič L. Čuk