OBISK NA DOMU
Jože Rus, prvi predsednik OF
,,Casa mi še vedno zmanjkuje..."
Življenjska filozofija Jožeta Rusa-An-dreja so — dejstva. Zanj na primer je neiz-podbitna resnica, da je človek enotno bitje, ki se mu ne da nič dodati in nič odvzeti — enovitost telesa in duha. Ocenjujemo, kaj je človek napravil za življenja, kajti po svoji smrti ne more storiti ničesar več. In še: clovekova sposobnost je delo. Zamisel je začetek dejanja, posedovati se mora še moč, delo človeka uteleša. Vsaka odločitev je razumna in posledica je odgovornost. Človek se bori za samoodločbo, prav tako ljudstva.
•  V junijskem Vestniku sokolske župe iz leta 1936 sem prebral Resoluoijo pred-vojne soikolske organizacije. Vse se neka-ko ujema z zgornjimi izjavami. Resoluoija je bila naperjena proti katoliški »Akciji«, fci si je hotela duhovno podrediti Sokole:
•  »Glejte, takrat je bilo pet slovenskih žup z 280 društvi in 40.000 člani. S takimi načeli organizacije smo se seveda morali kmalu srečati s komunisti. Nekaj jih je v naših vrstah že bilo. 13. januarja 1941 so na sestanku sodelovali Bebler, Dermastija in Ravnihar. Kasneje je bil stik prenešen na Borisa Kidriča vse do ustanovitve Osvo-bodilne fronte. Kot je znano,   je  bila   OF skupna zadeva vseh naprednih organizacij za oborožen odpor,   za   osvoboditev vseh Slovencev, za usodno povezanost v Jugo-slaviji in naslonitev na  Sovjetsko  zvezo. Skoraj si upam dati roko v ogenj za vsake-ga izmed 40.000 Sokolov ...«
•  Jože Rus-Andrej ima nekoliko podol-govat obraz. Mehak, a z močno oglato bra-do. Sikozi temno uokvirjena očala poblisne živahen in nekoliko nagajiv pogled. Kre-pak nos sili prek snežno belih na konceh rahlo osmojenih malih  brčic.   Beli,   redki
lasje so s prečo pedantno razdeljeni. Ne-kako mirni in pollzani se zde, pravo na-sprotje sršečih obrvi. Rad govori z rokami, s palcem in kazalcem skoraj stalno naka-zuje pravšnjo mero. Tak je zdaj prvi pred-sednik Osvobodilne fronte slovenskega na-roda:
•  »27. aprila 1941 smo se v Vidmarjevi hiši zbrali trije komunisti, krščanski soci-alist, dva zastppnika kulture,   predsednik društva prijateljev s SZ in jaz. Maja 1941 se je kanstituiiral izvršni odbor Osvobodil-ne fronte, ki je štel štiri člane. Na tem se-stanku je bllo predsedništvo zaupano meni, tovariš Kidrič pa je postal sekretar organi-zacije. Po 15. januarju 1943 pa je bil pred-sednik OF Vidmar. Do 1941 je bila partija v globoki ilegali. Danes, ko so nam stvari znane, je laže ocenjevati pretekle dogod-ke,  takrat pa o delu partije nisem vedel mnogo. Kakšne funkcije so v vrstah partije imeli tovariši Kidrič, Tomšič, Bebler, Ma-rinko, Leskošek in drugi, takrat seveda ni-sem niti slutil...«
•  Tovariš Rus je še danes družbenopo-litično aktiven. V SZDLS, ki je naravni na-slednik OF, je v republiškem odboTU pred-sednik nadzorne komisije ... Je tudi živa priča najodločilnejših dogodkov naše zgo-dovine. V Jajcu na II. zasedanju AVNOJ je spoznal tovariša Tita:
•  »Kakšeai vtiis je napravil name? Zelo razumnega, prijetnega in zaupanja vredne-ga človeka, ki je že do tedaj potrdil in do-kazal svoje uspešno vodstvo. Ta vtis je ostal v meni, kajti svojo osebnost je tako tudi obdržal... Kakšno je bilo vzdušje na zase-danju? Ni mogoče na kratko povedatil 2e ko smo se na poti združili s hrvatsko de-legacijo, smo čutili neverjetno soglasnost. Na samem zasedanju se je po pričakovanju tako enkratno enotno vzdušje tudi izkazalo. To je bilo delovno telo, kjer smo vedeli kaj hočemo in se nismo izgubljali v nepo-trebnem.«
•  Še sva se pogovarjala. Zatrdil je," da je še premalo osvetljena vloga I. svetovne vojne. 2e takrat se je začelo podirati staro in se še kar naprej v nedogled podira. Pri-pomnil je, da Slovenci še nimamo sociolo-ške raziskave o vplivu cerkve.  Današnji čas ipri nas ceni zaradi vsebimske demokra-cije. Poudaril je uveljavitev odgovornosti in pomena telesne kulture. Spomnil se je knjig Jože Vidica in menil, kako prav jer da se omenjajo in osvetljujejo manj znani dogodkl medvojnega časa. Tudi to je mo-zaik iz tisoč in tisoč   delčkov   prispevka malih ljudi, da je nastalo to, kar danes ima-mo.
•  Jože Rus-Andrej je doma   z   Bleda. Oče je bil kovač, deloma kmet. Prvih idej se je »nalezel« tam. Izredno je spoštoval očeta. Po poklicu je tovariš Rus pravnik in sodnik. Vendar ga je življenje tako »meta-Io«,   da   svojega   poklica   ni   niti   mnogo opravljal. Še dandanes je na tesnem s ča-som. Rojen je bil 16. marca 1893 — 85 let se je nateklo ...                           -
Bogomir Šefic