Ali pri vas tudi tako
(Prizor iz mestne šole.)
Lepo je pri nas v prirodopisnih urah. Vselej nam le prehitro mine čas; saj se toiiko novega naučimo, obenem pa nam je dano zreti v delav-nico Stvarnikovo in občudovaii božjo modrost. Zanimive so predvsem po-mladanske ure, ko pridejo na vrsto prve cvetke. Naj opišem prizor ob aklepu take učne ure. Po klopeh Ieže kot mali beli mrlički — zvončki — mrličice —, nežni otroci prve pomladi. Tovarilice z dežele, ki se vozijo v mestno šolo, so donesle v prsti tudi cele rastlinice z rjavimi eebulicami in dolgimt belimi koreninicami.
DoloČeni rediteljici pobirata ob sklepu po klopeh >žrtve znanostic, raztrgane cvetlice, ki najdejo svoj prerani grob v šolskem košu.
Skrbno pa zbirajo otroske roke Še lepe cvetke v male šopke, da jili vse srecne poneso domov, kjer jim podaljŠajo življenje v kozarčkih in lonČkih. Najrajši pa imajo cvetke s čebuLicami. Če vprašam šolsko tova-šico iz mesta: >Kaj pa boš s temi cvetkamif« — mi odgovori: »Na vrtu jit bom posadila; med travo, kjer ne lopatimo, in pa pod grm, kjer bodo imele miren kotiček. Tam se bodo razmnožile in razveseljevale veako pomlad mlade in stare prijatelje zgodnjega cvetja, pa vse mimoidoČe, ki ne morejo dlje iz mesta v prosto naravo. Saj vi, ki živite na dežeh, ne veste, kako hrepeni oko mestnih otrok po cvetlicah. Koliko nas je. ki pre-živimo vso svojo mladost v zatohlem, temnem, pogosto tudi vlažnem sta-novanju, kamor žarek sonca ne prisije. Med nami se dobe tudi take, ki ne poznajo ne cvetlic, ne travnika, ne gozda, ne žuborečega potočka z ribi-cami in kačjimi pastirji. Nifače jih ne vodi ven v božjo naravo; zato jim je  vsak daljši sprehod  velika sreča, naravnost doživetje.«
Če to pomislimo, se ne borao preveč zavzeli, ko slišimo, kako se meatni otroci pogosto na izletth spozabijo, da cvetje kar grabijo in ga natrgajo cela naročja, pa da pri tem dostikrat gazijo po travnikih in po polju celo med žitom, To je vsekako napačno in ne priča o rahločutnosti in obzir-nosti.
Pri nas se v vsaki prirodopisni uri pomenimo tndi o zaščiti rastlin. Saj pravi lepa pravljica, da so nam od izgubljenega raja ostale na svetu samo tri  stvari: zvezde na nebu, coetke na zemlji in nedolžne otroške oči.
a+a.