Poštnina plačana u gotovini.
KOHIEREIEC
SLR5IL0 K0H1ERE15KEBR DRUŠTUR ZR DRRU5K0 BRHOUINO
„Konjerejec“ iz-1 Člani čruštua sprejemajo list brezplačno. Haroč-haja 6krat letno I nina letno ZO Din. Cenik inseratou na zattteuo
fTiaribor, öne 15. julija 1930.	Letnik U1L
Dopise, naročila in reklamacije je pošiljati: Konje-rejskemu àruétuu za (Tlarib. oblast, luanjkouci
Šteu. 3. in 4.
Umetno oplojevanje.
Aleksander Dmitri je v, Cven pri Ljutomeru.
Umetno oplojevanje kobil, kakor tudi drugih živali, se prakticira v drugih državah že od nekdaj. Umetno oplojevanje je postalo znano od 1. 1763., ko je učenjak Jakobi vršil poskuse umetnega oplojevanja na ribah ter je dokazal 'popolno učinkovitost umetnega oplojevanja. Leta 1780. je italijanski učenjak preizkusil umetno oplojevanje na. pseh, ki se mu je popolnoma posrečilo. Prvi poskusi umetnega, oplojevanja kobil so bili izvršeni v Rusiji leta 1899. od prof. Ivanova. Poskusi so bili zelo posrečeni ter so skoro vse kobile postale breje in so dobile dober in zdrav zarod. Posrečeni poskusi prof. Ivanova so zainteresirali ruske državne konjerejce ter se je umetno oplojevanje začelo prakticirati, posebno veliko na državnih konjerejskih postajah, in sicer Hrenov-ski, Dobrovski, Streljecki, kakor tudi na drugih privatnih postajah. Ker so rezultati umetnega oplojevanja bili zelo uspešni, so 1. 1914. bile postaje za oplojevanje že v 30 gubernijah, na katerih je bilo oplojeno 8000 kobil. Leta 1927. je imela Rusija 380 postaj, na katerih je bilo oplojenih 44000 kobil. Nikjer v nobeni drugi državi ni tako močno razvito umetno oplojevanje, kakor v Rusiji. To je tudi razumljivo, kajti v Rusiji* kjer je bilo Okrog 40 milijonov kobil, je bilo posebno občutno pomanjkanje dobrih žrebcev. Samo z umetnim oplojevanjem je bilo mogoče to pomanjkanje izpopolniti. Razlika med umetnim in naravnim oplojevanjem je le ta, da se sperma žrebca vlije v spolni organ kobile skozi cev. Sam začetek in nadaljno razvijanje ploda se vrši točno tako, kakor pri normalnem oplojevanju in vsa pravila za spoznavanje pojanja, za čas skoka in ponovne skoke so popolnoma enaka kakor pri naravnem oplojenju.
Nauk in praksa so že davno dokazali, da' izpusti žrebec pri skoku okrog 100 in več kub. centimetrov sperme, približno 10—15krat več, kakor je potrebno za normalno oplojenje ene kobile. Za oplojenje ene kobile potom umetnega oplojenia je potrebno za enkrat samo 7—10 kub. centimetrov sperme. Torej je sperme, ki jo izpusti enkrat žrebec, zadosti, da se oplodi 10-*-15 kobil. Eden žrebec lahko umetno oplodi 300—350 kobil za eno sezono, medtem ko pri normalnem oplojenju, oplodi samo 30—40 kobil, zelo redko pä 50 kobil.
Sperma žrebca ohrani svojo življensko moč dolgo, celo. nekoliko dni, kar daje možnost, da se sperma prenese po potrebi v drug kraj.
Umetno oplojevanje se vrši tako-le: 1. v spolni Organ kobile se vloži goba; 2. na kobilo se spusti žrebec ter ostane sperma, ki jo izpusti žrebec, na gobi; 3. po skoku se goba vzame ven iz spolnega organa kobile ter se sperma iz nje iztisne ali z roko ali pa s posebnim stiskalom v posebno posodo (sperma se lahko tudi izčrpa iz spolnega organa s ‘posebno žlico, ne da bi trebalo prej
vložiti gobo); 4. oev, napolnjeno s ; spermo, se potisne v spolni organ kobile ter se s pritiskom prsta na gumijasti konec cevi, sperma vbrizga v maternico. Instrumenti pred uporabo in po isti se morajo sterilizirati.
Pri umetnem oplojevanju je popolnoma izključen prenos infekcijskih bolezni, kajti že sama operacija s čistimi instrumenti daje v tem pogledu popolno varnost.
Kakor pri normalnem oplojenju; tako tudi pri umetnem, mora kobila imeti »željo« (mora se pojati), ki je jasno in močno izražena. Pri umetnem oplojenju je včasih zadostno samo eno vbrizganje sperme, da kobila postane breja, potrebno pa je vzlic temu paziti, ali je operacija uspela, kar je najbolje razvidno iz tega, da kobila, ki je v resnici postala breja, ne pusti več žrebca. Sedimi, osmi ali deveti dan po-umetnem oplojenju je treba učinek preizkusiti in če se pokaže, da se kobila še poja in da se ne brani žrebca, potem je treba operacijo vbrizganja sperme ponoviti.
Pri naravnem oplojenju je mogoče, da sperma žrebca ne pride v dotiko s plodnim jajcem, kajti ali je. vrat maternice izkrivljen ali pa skrajšan, pri umetnem oplojevanju pa so taki slučaji izključeni, ker cev. s spermo pride naravnost v maternico ; . nenormalnosti nimajo za cev nikakega pomena. Praksa je pokazala, da. so postale od umetnega oplojenja bréje Gelo take kobile, ki so že večkrat sprejele zrebcä, ne da bi postale breje,> in katere so že več let smatrali za jalove. Potom umetnega oplojenja je mogoče oploditi malo kobilo s spermo velikega žrebca, kar pa je sicer nemogoče.
' Tam, kjer se čuti pomanjkanje dobrih žrebcev, umetno oplojevanje dopušča mogočnost oplojevanja kobil v velikih količinah in; s spermo izredno dobrih žrebcev. Razen tega ima za kmeta ta operacija še to ugodnost, da mu ni treba čakati, kdaj njegova kobila pride na vrsto.
Mnogi mislijo, da je umetno oplojenje škodljivo dravju kobil, kar je absolutno neutemeljeno, ker je prenos bolezni, ki je zelo mogoč pri naravnem oplojenju, popolnoma izključen.
Spočetje dn razvoj ploda se vrši popolnoma enako kakor, pri nravnem oplojevanju, ker gre, kakor hitro je sperma prišla v maternico, proces razvoja ploda po svojih naravnih zakonih, ne glede na to, ali je sperma-toid prišel-v maternico skozi cev ali pa brez nje.
Med konji, ki so jih dobili potom umetnega oplojenja, je veliko svetovnoznanih dirkačev, tako n. pr. v Rusiji žrebec »Mefisto«, ki je na tretjem mestu po svoji hitrosti. »Mefisto« je dal veliko dobrih potomcev, ki so se dobili‘potom umetnega oplojenja z njegovo spermo! Konji od umetnega oplojevanja so zelo dobro služili tudi v kavalerijskih oddelkih ruske armade in niso bili nič slabši kakor konji ’od naravnega oplojevanja. Važno je le eno §p kakšen je žrebec. Ako je žrebec dober, bodo tudi njegovi potomci dobri, ako pa je žrebec slab, rezultat nikdar ne more biti dober.'
^Poskusi- umetnega oplojevanja, ki sem jih videl v Jugoslaviji na kmečkih kobilah, so bili zelo uspešni. Kobile,' ki so že 3, 4 in celo 6 let bile jalove, so postale breje.
Hiter razvoj umetnega oplojevanja da možnost v kratkem času ublažiti pomanjkanje dobrih žrebcev, zboljšati kakovost kmečkih konj in povzdigniti domačo konjerejo.
Domača sredstva kot zdravila pri konju.
Aleksander Dmitri je v, Cven.
V vsakem gospodarstvu je mnogo sredstev, ki so zelo priporočljiva kot pripomočki za zboljšanje teka in tudi kot domača zdravila za konje. Med temi so: navadna sol, ki zboljša prebavo in povzročuje žejo. Sòl je priporočljiva v naslednjih slučajih:
Is Ako je konj mnogo delal in je dobil močno hrano, potem pa, ako vsled kakršnihkoli vzrokov stoji brez dela in dobiva isto hrano.
2.	Ako je seno slabo.
3.	Starim konjem s slabo prebavo, posebno, kadar ne delajo..
Velikemu konju je treba na dan dati približno eno žlico soli. Zdravemu konju, ki mnogo dela, soli dati ni potrebno.
Prašek od prežganih kosti je neobhodlno potrebno dajati mladim konjem, katerim še rastejo kosti. Ta prašek, se 'daje v krmi po 25 gr. na dan. Mesto tega praška se lahko daje stolčena jajčna lupina àli pa krecta. Kreda ■in sol se ne smejo dati konjem v velikih kosih, ker .se s tem konji učijo glodati: jasli.
Vsa ta sredstva je dobro mešati v krmo brejih kobil, •od tega bodo žrebeta imela močne kosti.
Velikim konjem, ki mnogo delajo, je treba dajati prežgane kosti in kredo samo v tem slučaju, ako se jim daje seno, ki je zrastlo na močvirju, ali pa veliko korenja.
Nekateri konji so zelo izbirčni in razvajeni s krmo, ki je za nje zelo koristna. Da se zboljša krma, ki se konju ne dopade, se da vmes zmleto seme rastline »Trigonella Foenum graecum« (rožena deteljica). To travo si lahki' vsak gospodar sam naseje, da jo ima pri roki. Dajati treba na dan približno eno veliko žlico.
Po težkih boleznih ter sploh bolnim, slabokrvnim konjem, da se hitro popravijo, je zelo priporočljivo dajati železo v tekočem stanju. Kmet lahko daje železo takole: v korito- ali pa v vedro, iz katerih navadno konji pijejo vodo, je dejati- nekoliko velikih, kosov železa. Od vodi* se naredi na železnih kosih rja, ki se polagoma razpusti, To vodo je treba dajati konjem. Od železne vode itt dobre krme se konji hitro popravljajo.
Dirke v dravski banovini.
L j u t o m e r, 29. maja 1930 :
1.	Dirka Rodatiti.
Enovprežna dirka za 31etne konje kmetske reje in v kmetski posesti v srezu Ljutomer.
Dolžina proge 1600 m. Dodatku žrebci 10 m ; konjem za vsakih pridirkanih Din 200.— 10 m. Vloga Din 15.—. Nagrade Din 600,*“ 400, 350, 300; 250, 200, 150,
100.
Finiš, Franc Heric, Boreči V . .	. 1610	1.55
Lija, Jakob Vaupotič, Lukavci . .	. 1600	1.56
Borica, Alojz Razlag, Sitarovci . .	. 1660	1.57
Psina, Jožef Slavič, Bunčani .	. 1600	1.57.5
Rujan, Ivan Prelog, Grlava . . .	. 16.40.	2.08
Vina, Marko Makovec, - Lukavci .	. 1600	2.07
Neron, Franc Galunder, Veržej . .	. 1600	2.10
Lenčika, Alojz Novak, Banovci .	. 1620	2.10
Finetta, Martin Makovec, Grlava .	. 1600	2.20
II. Dirka konjerejskega društva dravske banovine.
E n o V p r e ž n a d i r k a za 4- d o 121 e t n e k o n j e kmetske reje in v kmetski posesti v srezu Ljutomer, ki še niso pridirkaii Din 5000.— po listi B. Dolžina proge 2400 m. Popusti: Maiden 40 m; dodatki: za vsakih pridirkanih Din 500i— 20 m. Vloga Din 20.—,. Nagrade Din 800, 500, 300, 250, 200, 150, 100.
Koketa, Ivan Bunderl, Veržej . . . 2400 1.50 Schätzt, Anton Peršak, Šalinci ... 2360 1,57 Silva II, Slavko Vrbnjak, Stara-novavas 2500 1.54
Princa, Ciril Ran taŠa, Bunčani . . . 2360 2.01 Juriča, Anton Cof, Orlava . ... 2400 1.59 Plistra, Ela Farkaš; Stara-novavas . 2360 2.03 Asan, Marko Makovec, Lukavci . . 2420 2.05 Čikra, Matija Domanjko, Sv. Jurij ob Ščavnici .' . | . . . ,. . . 2420 2.03 Robinson, Ivan Bunderl, Veržej . §§ 2560 1.58
Dona Dillon, Martin Špindler, Gajšovci 2480 2.04 •
III. Dirka R. Warren Lippitt.
E n o v p re ž n a di r k a z a 3- dò 121 etn ekon je vzgojene v Jugoslaviji. Dolžina proge 2400 m. Popusti : konjem kmetske reje 40 m : 3letnim 60 m. Dodatki: za po listi A pridirkanih Din 2500.—= 30 m* Meetingski/dodatek za Din 500.—20 m. Vloga Din 20.—. Nagrade: Din 1200. 600. 300, 250, 200, 150,
100, skupaj Din 2800.—-,
Polda. M. Filipič, Stara-novavas .2480 1.40 Elsa, M. Vrečko, Kalobje . .... ,..2420 1.48 Silva II, Slavko Vrbnjak, Stara-novavas 2360. 1.52 Egga II, Fr. Skuhala, Križevci. • • . i . 2420 1.49 Felčika,. Fr. Heric, Boreči -	.	.	.	2450	1.48
Koketa, Ivan Bunderl, Veržej.	.	.	.	2380	1.52
Prima, L. Slavič, Grabe/. . .. . . . 2390 1.52 Tulpa, L. Kardinar, G. Krap je . . . ‘2390 1.58 Juriča, A. Cof, Grlava.. . .	'.'	.v	V	2360	2.07
Turista, I. Šegula, Hlaponci .	.	.	.	.2300	2.09
IV.	Dirka Čakovec.
Ravna galopska dirka ž a častniške in civilne k on j e.
Dolžina proge 1600 m. Vloga Din 20.—. Nagrade Din 600, 400, 300,. 250, 200.,
1.	Beba, por. S. Vladimir Pétkòvic . . . 1.55
2.	Scerry, ppor. Nikola Miletič	.	.	.	.	.	1.56
3.	Rozika, kap. Juraj-	Kerhin	.	..	.	.	.. 2.01
4.	Rokoko, por. Miloš	Velie .	.	.	.	-.	.	2.02
5.	Lasta, kap. Rudolf	Kiler .	.	.	.	-,	.	2.07
V.	Spominska dirka A. vit. pl. Rossmanit.
D v o v p r e ž n a d i r k a z a 3- do 121 e t n e k o n j e vzgojene v Jugoslaviji. Dolžina proge 2400 m. Popusti: konjem kmetske reje in v kmetski posesti 30 m; 31etnim 60 m. Dodatki: za po listi A pridirkanih Din 4000.— 40 m ; za vozove z gumijastimi obroči 30 m ; meetingski dodatek za Din 500.— 20 m. Vloga za vsakega prijavljenega konja Din 5.—, za start Din 15.—. Nagrade Din 1000, 600, 400, 300, 200.
1.	Finiš—Felčika .	.	. ...	.	2320	2.07.5
2.	Psina—Lenčika	.	... .	.	2220	2.21
3. Borica—Ovina	. . . . . . 2280 2.25
4.	Prima—'Tulpa	.	.	.	.	.	.	.	2380	2.18
5.	Egea II—Polda............. .	2500	2.06.7
6.	Lija—Vina .	.	.	.	.	.	.	.	2220	2.38.6
7.	Cikra—Turista	.	.	.	.	.	.	.	2280	2.48.0
Na čast iz Maribora došli gospej Miladi Trifun, ki jaše iz Rumunije preko Jugoslavije, Dunaja, Prage v Varšavo, je vodstvo dirke določilo še eno galopsko dirko, v kateri je zmagala ga. Trifun na Bebi proti Rokokoju in Scerry-ju, ki sta jih jašila por. Miloš Velič in por. Nikola Miletič. Ga. Trifon je z velikim zanimanjem prisostvovala vsem dirkam in se vrlo pohvalno izjavila o naši konjereji.
Priredba, ki se je vršila o priliki vinarskega kongresa v Ljutomeru, je bila rekordno obiskana zlasti od strani domačega prebivalstva. Dirkalo je.27 konj amerikancev samo domače kmečke reje. Zanimivo je, da so prvikrat na dirkališču na Cvenu triletniki dosegli čas pod 2.00 za km in to Finiš, Lija, Borica in Psina, prvi in tretja od Rodauna, druga in zadnja od Uskoka. Vsi obetajo, da postanejo vredni zastopniki ljutomerske kmečke reje. Obžalovati je le, da je izmed teh samo Borica priglašena za derby. V jesenski dirki pa se nam bodo predstavili dvoletniki.
Priporočal bi, da se prihodnjič v sporedu navajajo konji v vrstnem redu, kakor stoje na startu.
Maribor, dne 19. junija 1<$0:
. L.Dirka Karla Pachnerja.
Din 5000—, (2500, 1250, 750, 500). Heatvožnja 2 do 3 za 4—121etne konje iz vseh krajev. Proga 1600 m, distančni drog 160 m. Za vsakih Din 5000.— 20 m do^ datka. Maksimalni dodatek 80 m. Prijavnina Din 75.
1.	Jon, Fr. Filipič.............. 1680 1.32
2.	Salome, Fric Skoberne .... 1680 1.34
3.	Anfängerin, A. Kerenčič	.	.	.	.	1680	1.34.5
4.	Felčika, Fr. Heric	.	.	.	.	.	.	1620	1.41
5.	Blanka, V. Pirš .	.	,	....	1680
6.	Mirica, M. Tavčar	.	.	.	.	.	.	1620
II. Dirka Rudolfa Warren-Lippltta.
Din 3000 — (1500, 750, 450, 300). Za 8—121etne jugoslovanske konje. Proga 2000 m. Za vsakih D 2000.— 20 m dodatka. Popusti: 31etnim 60 m, maiden 20 m, konjem kmečke reje še posebej 20 m. Prijavnina: Din 50.—.r
1.	Saperlot, Fr. Filipič	.	.	.	.	.	1920	1.45.5
3.	Fortuna, Fr. .Wagner	.	. -	.	.	. - 2120	1.40
2.	Polda, M, Filipič .	.	.	.-	.	.	2080	1.39
4 Egga II, Fr. Skuhala	.	.	.	»	.	2040	1.44
Koketa, Bacsi, Gospodar, Prima, Dandolo, Tulpa. Zagloba 2000 1.41.5 kot drugi radi galopa diskvalificiran. 1	j	_
III.	Dirka Karla Pachnerja.
Drugi heat.
1.	Jon .	.	.	.	.... . . 1	1680	1.31.5
2.	Anfängerin	.	.	.... . .	1680	1.32.5
3.	Salome	.,	.	.	. . . ...	1680	1.38
4.	Felčika	.	.	.	. . ....	1620	1.43
5.	Blanka . . .... . . . 1680 Ig Mirica! ......... 1620
G. Oto Zaner kaznovan z Din 50.—radi zakasnelega prihoda na start.
IV.	Dirka Koketke.
Din 2500.— (1250, 625, 375, 250). Za 3— I21etne konje slovenske kmečke reje. Proga 2000 m. Za vsakih Din 2000.— 20 m dodatka. Za vsakih Din 1000.— 20 m meeting-dodatka. Popusti: 31etnim 60 m, maiden 20 m, konjem v kmečki posesti, ako jih vodijo kmeti, še posebej 20 m. Prijavnina Din 50.—.
1.	Polda. M. Filipič .	.	,	»	,	.	2080	L38
2.	Egga II. Fr. Skuhala	.	.	.	v	.	2040	1.41.5
3.	Psina, Jože Slavič . . . v . 1900 1.49.5
4.	Koketa, Iv. Bunderi.	.	.	.	m	.	1980	1.46
5.	Prima, Lud. Slavič	.	.	.	.	.	2000	1.53.5
6.	Elsa, M. Vrečko, izostal radi preloma kolesa.
G. Miha Filipič in Matija Vrečko kaznovana radi neoprezne vožnje vsak z Din 50.—.
Gg. Franc Skuhala, Josip Slavič in Ivan Bunderi vsled križanja pred vhodom kaznovani s strogim ukorom.
V.	Spominska dirka dr. Alfreda Rossmanita.
Dvovprežna amaterska vožnja. Din 4000.— in častna nagrada zmagovalcu. (2000, 1000, 600, 400). Za 3-letne in starejše jugoslovanske konje. Proga 2800 m. Za vsakih Din 2500.— 30 m dodatka. Maksimalni dodatek 300 m. Popusti : Sletnim konjem 30 m, maiden 30 m, konjem kmečke reje, kateri si še niso pridir-kali Din 5000.— 30 m, vozovom z železnimi obroči 30 m. Prijavnina: Din 10.— za vsakega prijavljenega konja. Din 50.— za vsak voz na startu.
1.	La Fliehe—Greti Marija, Fr. Filipič 2860 1.53
2.	Fortuna—Süsses Mausi, Fr. Wagner 3100 1.44
3.	Prima—Psina, Jož. Slavič .	..	.	2680	2,05
4.	Proboj—Finiš, Jul. Novak |	.	.	2680	2.08
5.	Elsa—Egga II, Mat. Vrečko .	.	.	2950	1.55
radi galopa diskvalificirana.
Doucette—Dandolo, R. W. Lippitt 2800 izostal.
Dne 22.' junij a 1930:
VII.	Dirka Maribora.	r
Din 4000.— (2000, 1000, 600, 400).-Za 4—121etne konje iz vseh krajev- Proga 2200 m. Za vsakih Din 5000.— 20 m dodatka. Maksimalni dodatek 200 m. Za vsakih Din 1500.-^* 20 m meeting-dodatka, maiden 20 ni popusta. Prijavnina: Din 75.—.
1.	Polda, M. Filipič .	.	•.	•»	•	2260	1.35.5
2.	Salome, Fric Skoberne	.	.	\	.	2280	1.37.5
3; Greti Marija, Fr. Filipič	>	.	.	.	2200	1.41
4.	Süsses Mausi, Fr. Wagner ... 2300 1.37
5.	Jon, Fr. Filipič . . .	.	,	i :	.	2420	1.33
Anfängerin, Lovčen, Felčika, Blanka.
G. Kudiš Jože kaznovan z Din 50.— radi zakasnelega prihoda na start.
I -	'	-v. ' v-v .■ . .v	..	.
Vili. Dirka Mesuda.
Din 2500.— (1250, 625, 375, 250). Za 3—12letne konje slovenske kmečke reje. Proga 2100 m. Za vsakih Dih lOQÌpp 20 m dodatka. Za vsakih Din 1250>-20 nT meeting-dodatka. Popusti: 31etnim 60 ni, maiden 20 ni, konjem, ki se nahajajo v kmečki posesti in'jih vodijo kmeti, še posebej 20 m. Prijavnina: Din 50.—.
1.	Egga II, Fr. Skuhala .	. .	.	.	2200	1.39
2.	Psina, Jož. Slavič ...... 2000 1.49.5
3.	Polda, M. Filipič . .	§ ’.	.	.	2345	1.35
4.	Elsa, Mat. Vrečko ...	...	.	.	2200	1.42.5
Tulpa, Finiš, Prima, Lija.
G. Jakob Vavpotič kaznovan z Din 50.|| radi zakasnelega prihoda na start. —
IX.	Dirka Soje.
Din 3000 — (1500, 750, 450, 300). Za S^lžletne jugoslovanske konje. Proga 2200 m. Za vsakih Din 1000.— 20 m dodatka. Za vsakih Din 1250.— 20 m meeting-dodatka, Popusti: 31etnim 60 m, maiden 20 m, konjem kmečke reje še posebej 20 m. Prijavnina: Din 50.—.
1.	Bacsi, R. W. Lippitt . .... 2120	1.47
2.	Psina, Jože Slavič	................2100	1.48
3.	Egga, Fr. Skuhala..................  2320	1.40
4.	Denes, Fr. Filipič.................  2260	1.44
Tulpa, Gospodar, Saperlot, Mirica, Lija, Finiš, Prima, Wanda, Proboj.
X. Jugoslovanski kasaški derby.
Državna nagrada Din 20.000.— (10.000, 3500, 2000, 1500, 1000) in Din 2000.— odgojitelju zmagovalca, če je ta zasebni odgojitelj in jugoslovanski državljan, nadalje zmagovalcu častna nagrada mariborskega kasaškega društva. Za 41etne v kraljevini Jugoslaviji leta 1926. rojene in odgojene konje,, kateri še niso zmagali v inozemstvu. Proga 3200 m. Za konje, ki so startali v tej dirki, a niso dobili nobene nagrade, se vloge vrnejo. Peta odnosno zadnja vloga
od Din 20.0J-tfrtse mora -|jg kakor vse druge Hj položiti pri Mariborskem kasaškem društvu. Zaključeno dne 1. februarja 1927 s 29 podpisi.
1.	Saladin, Fr. Filipič ........ 1.43.2
2.	Zagloba. Karl Weitzl .. ... . . . 1.45
3.	Koketa, Ivan Bunderl.................1.48
4.	Dandolo, G v. Högenwarth . . . ., '. 1.48.2
5.	Doucette, R. W. Lippitt . . . . . . 1.50
G. Fr. Filipič kaznovan z Din nja med vožnjo.
500
radi kriča-
Dne 15. julija 1930
„Konjerejec"	stron s
XI. Dirka Petra Mozarta.
Đin 3000— (1500, 750, 45Ó, 300). Za kletne jugoslovanske'konje. Proga 2000 m. Za vsakih v tem mee-tingu dobljenih Din ,1000.— 20 m dodatka. Konjem kmečke reje 20 m popusta. Prijavnina: Din 50.—.
1.	Lija, Jakob Vavpotič............ 1980 1.52
2.	Psina, Jože Slavič .	.	. . . ■	2000	1.51
3> Saperlot, Fr. Filipič	l	... .	2020	1.50
4.	Bacsi, R. W. Lippitt	,	. ...	2020	1.50.5
Proboj 2000, Finiš 1980.
XII. Dirka Silvije-Lissette.
Dvovprežna amaterska , vožnja. Din 4000—in častna nagrada zmagovalcu. (2000, 1000, 600, 400). Za 41etne in starejše jugoslovanske konje. Proga 2800 m. Za vsakih Din 7000.— 30 m dodatka. Za vsakih Din 2000.— 30 m meeting-dodatka. Popusti : maiden 30 m, konjem kmečke reje, kateri mi še niso priborili Din 5000.— 30 m, vozovom z železnimi obroči 30 m. Prijavnina: Din 10.—. za vsakega imenovanega konja, Din 50.-T— za vsak voz na startu.
1.	La Fliehe—Greti Marija, Fr. Filipič 2830 1,50
2.	Fortuna—Süsses Mausi, Fr. Wagner 2920 1.47
3.	Salome—-Elsa, Fr. Skoberne . . 2920 1.502
4.	Psina—Felčika, Jož, Slavič . . 2770 1.57
5.	Egga II—Tulpa, Lud. Kardinar . 2740
6.	Mirica—Lovčen, M. Tavčar . . 2800
Med posameznimi kasaškimi dirkami je bilo nagradno skakanje, prvi dan'v kat. L, drugi dan v kat. T. V prvi je bil zmagovalec ppor, N. Miletič iz Čakovca, v drugi na pjp. J.	j£ Zagreba _ (slika)..T e
tekme so poživile program in vzbudile izredno zanimanje občinstva, ki je oba dneva v velikem številu prisostvovalo meetingu. Financijelni vspeh tega bi bil .nadvse zadovoljiv, če bi bilo- dirkališče ograjeno. Plahto, ki je več desetletja obdajala dirkališče, je preteklo leto povsem uničil vihar in društvu nedostaju sredstev za nabavo nove. Tako je bilo dirkališče odprto in. gledalcev preko . polovice zastonjkarjev. t
V tehničnem pogledu je bila priredba/brezhibna, društvo si je znalo' pridobiti novih moči, ohraniti pa tudi simpatije domačega .občinstva. Naj bi tako ostalo tudi v bodoče !
L j u b i j a n a, 28. junija 1930:
I.	Velika dirka mesta Ljubljane.
Din 4000.— (2000, 1000, 600, 400). Heat vožnja dva od tri za 4—121etne konje vseh krajev. Proga 1600 m. Dištančni drog 160 m. Tem. podlaga Din 5000.—. Za vsakih Din 5000.-^ 20 m doklada. Maksimalni dodatek 80 m. Prijavnina Din 75.-^. :
Pr v i heat.
m Jon, Fr. Filipič . .	.	.	.	.	,	1680	1.32.3
2.	Polda, Mih, Filipič ...... 1640 1.37
3.	Salome, Fr. Filipič .	.	.	.	.	.	1680	1.39
4. Mirica, Miško Tavčar .... 1600 1.44
II. Spominska dirka dr. Alf. Rossmanit.
Din 3000.— (1500, 750, 450, 300). Za 3—121etne jugo-slovenske konje. Proga 2100 m. Za vsakih D 2500.— 20 m doklade. Dovoljenja: 31etnim 60 m, maiden 20 m. Konjem kmečke reje, kateri si še niso priborili Din 5000.— 20 m posebno dovoljeno-. Prijavnina
Din 50.—.		
1. Greti Marija, Fr. Filipič . . . .	2140	1.40.5
2. Egga II, Fr. Skuhala . . . . .	2160	1.44
3. Elsa. Al. Jelen		2140	1.46.5
4. Zagloba, Karl Weitzl . ? ., . 'j	2120	1.49
III. Velika dirka mesta Ljubljane.		
Drugi H e a t.		
1. Polda, Mih. Filipič v . V. i . .	1640	1.35
2. Jon, Fr. Filipič . , . .. ,	1680	1.33.4
3. Salome, Fr. Fischer .....	1680	1.39
4. Mirica, Miško Tavčar .....	1600	
IV. Velika dirka Gorenjske	.	
Din 1500.— (750, 375, 225, 150). Za 31etne in starejše konje brez papirjev, ki se sicer uporabljajo samo za cestno službo. Proga 2000 m. Voziti eno- ali dvo-vprežno v štirikolesnih vozovih. Vozovi z gurni-obroči 40 m doklade. Prijavnina Din 50.—.,>.
1.	Olga,	81., Ludvik Ferin, Domžale	.	2350	5.17
2.	Nelly,	51., Jože Kodela, Ljubljana	.	2100	5.21
3.	Hektor, 121., I. Kalan,. Ljubljana .	,	2000	5.43
4.	Olga,	61., 1. Markič, Ljubljana .	.	2000	6.14
5.	Pubi,	101., Franc Juvan, GameljnL.	2000	6.19
V.	Velika dirka mesta Ljubljane.
Tre t j i Heat:
1.	Jon, Fr. Filipič . .	.	,	.	.	.	1680	1.30
2.	Polda, Mih. Filipič . .: .... 1640 1.32.2
3.	Salome, Fr. Filipič .	.	.	.	.	.	1680	1.33
4.	Mirica, Miško Tavčar.	.	.	.	.	1600	1.55
VI.	Dirka mesta Maribor.
Dvovprežna amaterska vožnja. Din 4000.—X2000, 1Q00, 600, 400). Za 31etne in starejše jugoslovanske konje. Proga 2800 m. Za vsakih Din 4000.— 30 m doklade. Dovoljenja: 31etnim 30 m, maiden 30 m, konjem kmečke reje, kateri si še niso priborili Din 5000.— 30 m. Vozovi z železnimi obroči 30 m. Prijavnina Din 10.^— za vsakega prijavljenega konja in Din 50.—r za vsak voz na štartu.
1.	Greti Marija—La Fliehe, Fr. Filipič 2860 1.56.5
2. Salome—Elsa, J. .Novak . . . . 3040 1.49.5
3. Mirica—Loveen, M. Tavčer . . 2800 2.14
D n e 29. j u n i ja 1930:
Vlil. Dirka za veliko nagrado Dravske banovine.
Din 5000 — '(2500, 1250, 750, 500). Za 3—121etne jugoslovanske konje. Proga 2200 m. Za vsakih Din 3500.— 20 ra dodatek. Za. vsakih Din11500.— 20 m meeting-dodatek. Dovoljenja: 31etnim 60 m, maiden 20 ml Konjem iz kmečke reje, kateri si še niso priborili Din 5000.— 20 m posebno dovoljeno. Prijavnina Din 75.—.
1.	Recontra II, M. Kostič (Beograd) . 2260 1.40,2
2.	Salome, Fr. Filipič	.	.	.	.	m	.	2340	1.36.5
3.	Egga II, Fr. Skuhala	.	.	. .	. 1	: '	2240	1.41
4.	Mirica, M. Tavčar	.	.	.	7	.	.	2240	1.43
5.	Dinar, Jos. Kodela	.	.	.	.	.	.	2240
Polda 2280 (1.35.5) kot prva in Zagloba 2200 (1.39) kot drugi diskvalificirana radi galopa na cilju.
IX,	Dirka častnega predsednika generala Tripkovića.
Din 3000 — (1500, 750, 450, 300), . Za 3—12Ietne jugoslovanske konje. Proga 2100 m. Za vsakih Din 1500.— 20 m dodatek. Za vsakih Din 1500.— 20 m meeting-dodatek. Dovoljenja: 31etnim 60 m, maiden 20 m. Konjem kmečkje reje, kateri si še niso priborili Din 5000.— 20 m posebno dovoljenje. Prijavnina , Din 50.—1
1.	Recontra II, M. Kostič	.	.	.	.	2240	1.36.2
2.	Greti Marija, Fr. Filipič	.	.	2180	1.41.5
3.	Egga II, Fr. Skuhala ,	. , .	m	1	2220	1.42
4.	Polda, Mih. Filipič . .	.	;	.	.	.2300	1.39
5.	Elsa .................... 2180
6.	Lija ...... . ; . ,	. 2040
Zagloba kot drugi diskvalificiran radi galopa.
X.	Dirka Ljutomer (Handikap),;
Din 1500— (750, 375, 225, 150). Za 3letne in starejše konje brez papirjev, kateri se drugače uporabljajo samo za cestno službo in ki so dne 28. junija dirkali za veliko 'nagrado Gorenjske. Najkrajša proga 2000 m. Temelj 3 : 00, voziti eno- ali dvovprežno v 4 kolesnih vozovih. Vozovi z gumi kolesi 40 m dodatek. Zmagovalec dirke za nagrado Gorenjske 50 m posebnega dodatka. Prijavnina Din 25.-S za vsakega prijavljenega in nadaljnih Din 25.—za vsakega konja na startu/ — Proge se razglasijo na dän dirke pred začetkom tekem na črni tabli.
!.. Nelly, Iv. Kodela .... . . , . . 5.00
2.	Bubi, F. Juvan	.	.	S	.	.	5.33
.3. Hektor, I. Kalan	.	.	.	.	.	.	.	.	.	5.57
4.	Olga, Fr. Markič	.	,	.	•.	.	.	.	.	6.00
5.	Olga, Iv. Flerin, izostala.
XI.	Dirka Rudolf Warren Lippitt.
Dvovprežna amaterska vožnja Din 4000— (2000, 1000, 600, 400). Za 31etne in starejše jugoslovanske konje. Proga 2800 m. Za vsakih Din 8000.— 30 m doklade. Za vsakih Din 2000.—• 20 m meeting-dodatek. Dovoljenja: 31etnim 30 m, maiden 30 m, konjem kmečke reje, kateri si še niso priborili Din 5000.— 30 m. Vozovi z železnimi obroči 30 m. Prijavnina
Din 10.— za vsakega prijavljenega konja in Din 50-®/za vsak voz na startu.
1.	Elsa—Salome, J. Novak, 2920, 1.51.* -
2.	Egga II—Polda, Fr. Skuhala, M. Filipič, 2890,
2.04.
3.	Greti Marija—La Fliehe, Fr. Filipič, 1.54, 2830, drugi skozi cilj, zaradi galopa pa diskvalificiran.
XII.	Eventualna dirka (Handikap).
Din 4000.— (2000, 1000, 600, 400). Za 3—121etne jugoslovanske konje, kateri so pred razglasitvijo prog v tem meetingu najmanj dvakrat dirkali. Najmanjša proga 2100 m. Temelj 1 : 50. Prijavnina Din 25.— za Vsakega prijavljenega konja in nadaljnjih Din Din 25.— za vsakegä konja na startu.
1.	Saladin, Fr. Filipič	.	.	.	.	.	2240	1.40.8
2.	Polda, Mih. Filipič	.	.	.	.	.	2:380	1.36.
3.	La Fliehe,	Fr- Filipič	.	.	.	.	.	2120	1.49
4.	Egga II	.	.	. .	.	.	I	...	.	2260	1.43.
5.	Dinar .	.	.	§ .	.	.	.	.	.	22Ö0	1.45
6.	Recontre	.	;	.	...	.	.	11	.	2380	1.34.2
7.	Lija I 1 ... . . .... 2100 1.52
Tako prvi kakor drugi dan je uprava žrebčarne dala predvoditi nekaj svojih amerikanskih žrebcev izven konkurence. Dosegli so sledeči čas za km . Makfilko 1.31, Posilni 1.32, Plunger jun. 1.34, Peter Mozart 1.40 in Geldorados 1.39.6- Vpoštevati pa je pri tem treba, da so žrebci s svojih plemenilnih po=| staj prišli šele dan pred dirko v žrebčamo. Najboljše je. ugajal, kas starega Petra Mozarta, Plunger jun.^bi po s.vojem hodu moral biti Ž boljšim vozačem prvi;
'Mäknlkoin ^^PosuraT
Omenjam, da so bile med kasaškimi , dirkami posebne priredbe jahačev, prvi dan galopske preponske dirke oficirjev, drugi dan pa podčastnikov, članov Kola jahačev v Ljubljani, cigaretna tura in skakanje čez razne zapreke.
Obisk od‘strani ljubljanskega občinstva nikakor ni bil zadovoljiv, pač pa je v večjem številu prisostvovalo okoličansko prebivalstvo. Prvi dan je bil pri dirkali navzoč častni predsednik g. general Tripko-vič, drugi dan pa g. ban inž. Sernec.'
Opaziti je bilo, da ima predsednik Kola g. dr. Fr. Luckmann vse premalo pomočnikov v svojem' prizadevanju za povzdigo konjskega Športa v Ljubljani.
Presojam dirke predvsem s stališča domače konjereje, ker je ta neločljivo spojena s prvimi. Brez prirejanja dirk ni konjereje, to je stara stvar. V tem pogledu moramo biti letos zadovoljni in le žal, da dr. Rošsmanita ni več med nami, da bi videl sadove svojega požrtvovalnega neumornega dela petdesetih let. Reja amerikanskih kasačev je v podvigu. ,V Ljutomeru je bilo letos že 27 konjev kmečke reje na dirkališču, ' v Mariboru med 31 deset iz kmečkih hlevov^ v Ljubljani izmed 14 štiri ljutomerski kasači. V jesenskem meetingu jih bo mnogo več. V der-byju je bila Koketa g. I. Bunderla iz Veržeja tretja, Samo 5 sekund za zmagovalcem Saladinom in pred Dandolom in Doucette iz kobilarne na Turnišču — vsekakor lep uspeh naše kmečke reje. Polda, last gv Miha Filipiča iz Stare nove vasi. je dosegla v Ljubljani rekord 1.32.2 in tako potolkla rekord Nelke, ki postaja z letošnjim letom plemenska kobila.
lì Vsè naše kasaške priredbe bi bile zanimivejše, večjega obsega, če bi bila podpora merodajnih oi-
niteljev izdatnejša. Centrala kasaških društev še vedno nima v proračunu predvidene podpore in društva vsled tega ne morejo redno izplačevati nagrad. Bolje umevanje za konjerejo pokazuje banska uprava kakor pa prejšnji oblastni odbori, to bodri konjerejce, da vztrajajo na začrtani poti.
Prezreti ne smemo obžalovanja vrednega dogodka, da je ža Ljubljano prijavil g. Miladin Andrič iz Beograda g. Miodragu Košticu lastnega, žrebca Re-contra II kot petletnega, dočim je 41etni in petletno kobilo Pobeda s papirji Prince, odžrebene dne 18. februarja 1922 v Lokavcih. Vsled tega je vodstvo dirke diskvalificiralo g. Andriča kot. vozača in izključilo" Pobedo od tekmovanja; po kasaških pravilih se je moglo izključiti oba prijavljena konja. Popis Recontra II v pedigreju se glasi, obe zadnji nogi beli (putastü), zadnja desna noga kronasta, dočim ima žrebec na zadnji levi nogi le belo liso na peti in na desni zadnji nogi le belo krono.. Oba konja sta se udeležila lanskih dirk v Beogradu in pogrešek je napravilo Kolo kasača, v Beogradu, ki menda še ne pozna točno dirkalnih predpisov naše Centrale, da je pripustilo Pobedo v dirko, čeprav le za polkrvne, ker tudi ti morajo imeti papirje, Üpam, da se ta slučaj ne bo več ponovil.	N.
Seznam žrebcev kupljenih pri G. E. Vajda, Čakovec.
Dne 15. aprila 1930.
1.	Štev. 181 Victorleux de Limelette 31/5724, orig, belg., rojen 25. I. 1927 v Thorembais-Saint-Trond pri Ri-go-LoudotrEirmin izrejen pp_Rigp-Lpndot,-iEirmm v* Tho-fsntBaft-Saint-Trond Belgija, importiran leta 1930. iz Belgije, rdeči belec, svetla zvezda; mati: Louise de Lime-lette 24/8463, oče: Max de Maurage 28/4534, visočina 174 cm, opasje 2Ó0 cm, golenica 26 cm, stane 40.000 Din, ter se sedaj nahaja v žrebčarni na Selu pri Ljubljani.
2.	Štev. 182 Unie 32/4250, orig. belg., rojen dne 5. VI. 1927 v Frasnes les Gorselies pri Lefebre Fernand, izre-jen po Van Dorslaer, freres v Impde-Wolwerthem, importiran leta 1930 iz Belgije, lisjak s svetlo grivo,, lisa in smrček, vse štiri noge nad svitkom bele; mati: Ma-zette d’ Horrues 24/3159, oče: Monarque 24/1302, visočina 173 cm, opasje 200 cm, golenica 25 cm, stane 33.200 Din; oddan v zasebno oskrbo g. Jakobu Senekoviču, Sv. Marjeta št. 38, srez Maribor levi breg.
3.	Štev 183 Planton 30/2454, orig, belg., rojen 3. IV. 1926 v Jume ree-Chassart pri Dumont de Chassart Paul, izrejen po Delplanche Francois v de Enghien, importiran leta 1930. iz Belgije, vranec z zvezdo; mati: Pane-tiere 23/9301, oče: Ilatteur 24/4822, visočina 172 cm, opasje 198 cm, golenica 25 cm, stane 36.000 Din; oddan v zasebno oskrbo g. Ivan Vogrinu, Jurjevski dol štev. 3, srez Maribor levi breg.
4.	Štev. 184 Universel de Longporit 31/2796, orig. belg., rojen 22. V. 1927 v Thorembais-Saint-Trond pri Everarts Ilorent Philippe, izrejen po Everarts Ilorent Philippe v Thorembais-Sairit-Trond, importiran leta 1930. iz Belgije, lisjak z belo grivo, dolgo liso, mali smrček; mati: Sibelle de LongponF 28/7069 ; oče: Max de Smeer 23/4264, visočina 166 cm, opasje 193 cm, golenica 25 cm, stane 31.400 Din; oddan v. zasebno oskrbo g. Karol Jauku, Skakoyci štev 2, srez Murska 'Sobota.
5.	Štev. 185 Rustique de Coury 31/5088, orig. belg., rojen 25. Vili. 1927 v. Blaregnies pri Mouchart Omer, izrejen po Mouchart Omer v Blaregnies, importiran Rta 1930. iz Belgije, temni lisjak z zvezdo na čelu, lisast, smrček,, mala lisa na spodnji; ustni; mati: Jouberte de Mas-nuy 27/7835, oče: Robuste de Coury, 26/804, visočina 166 cm, opasje 195 cm, golenica 25 cm, stane 34.200 .Din; oddan v zasebno oskrbo g. Ivanu Bedernjak, Trnje št. 7, srez Dol. Lendava.
6.	Štev. 186 Lion de Vaulx 32/3478, orig. belg., rojen 17. V.IIL 1927 v Vaulx-lez-Chinay pri Hardy Henry, izrejen po Hardy Henry v Vaulx-lez-Chinay, importiran leta 1930. iz Belgije, temni lisjak, siva griva z dolgo široko liso, zadnja leva do piščali bela; mati: Marquise de Vaulx 53651, oče: Lion de Don 26/6688, visočina 162 cm, opasje 182 cm, golenica 25 cm, stane 22.300 Din; nahaja se v žrebčarni Selo pri Ljubljani.
7.	Štev. 187 Carlos de Cambroii 31/2790, orig. belg., rojen 1. VI. 1927 v Cambron-Saint-Vincent pri Everard Ursmar, izrejen po Everard Ursmar v Cambron-Saint-Vincent, importiran leta 1930. iz Belgije, rdeči lisjak z zvezdo na čelu, kratek vrat, obe sprednji in zadnji nogi na piščali beli;,mati: Charmante de Cambron 24/3909, oče: Zig Zag du Josteau 23/2922, visočina 166 cm, opasje 192 cm, goletiica 25 cm, stane 22.500 Din; oddan v zasebno oskrbo g. Josipu Horvatu, Dol. Lakoš št. 64, srez Dol" Lendovà.
Društvene in druge krajše vesti.
Tej številki je priložena položnica in prosimo, da vsakdo, ki. to že ni direktno ali pri pristojni podružnici storil, nakaže, takoj članarino 20 Din. Društvo pima,nobenih drugih sredstev kakor to članarino in mora š tem tudi plačevati »Konjerejca«. Potrebo organizacije gotovo vsakdo uvidi in vsled tega tudi naj vsak konjerejec svojo dolžnost napram društvu stori.
Kdor je poravnal članarino s položnico naj na pre-movanje prinese prejemno potrdilo. Predsedstvo.
V	Celju se je vršila dne 5. maja t. 1. ob 11. uri dop. v hotelu Union po združenju prva odborova seja Ko-njerejskega društva za dravsko banovino.
Na seji so biii navzoči: predsednik g. Lovro Pe-tovar iz Ivanjkovcev, dravsko banovino sta zastopala gg. inspektor Zidanšek in inšpektor Pavlin, žrebčarno je zastopal upravnik g. Rigler, društveni odbor pa odborniki gg: Turnšek, Skuhala, Janžekovič, Bedernjak, Bezjak, Mol, Vračič in Slavič.
Oprostili so se gg. dr. Veble, Grad in Jan.
Dnevni red so tvorile točke: 1. Poročilo predsednika, 2. Predlogi za premovanje v 1. 1930, 3. Organizacija podružnic, 4. Upeljava rodovnih knjig, 5. Slučajnosti.
V	uvodu je poročal predsednik gosp. Lovro Peto--var po običajnem pr.ečitanju zapisnika o zadnji odborovi
se.i kratko o dogodljajih v društvu od zadnje seje. Tako je društvo delovalo pri licencovanju žrebcev. Od banske uprave je bilo nakupljenih 10 novih žrebcev in sicer 3 amerikanci in 7 belgijcev, od katerih stojijo amerikanci v Ljutomeru, od Belgijcev pa 3 v Prekmurju, 2 pri Sv; Lenartu v Slov. gor, ostala 2 pa v žrebčarni.
Za to izredno podporo konjereji, se je sklenila izreči banski upravi zahvala, kakor tudi zahvala upravniku g. Riglerju, ki je tozadevno storil svojo .dolžnost v izredni meri. S
Žrebci so v tekočem letu izredno zaposleni, ker se je povpraševanje po konju ojačilo. Ne odgovarja pa organizacijska stran društva v bivšem ljubljanskem področju. Od društva konjerejcem razposlanega društvenega glasila »Kpnjerejca«,” se je iz tega okoliša vrnilo zopet društvu kot nedostavljenih celih 250 komadov, kar znači, dà so bili naslovi pomanjkljivi. Iz likvidacije ljubljanskega konjerejskega odseka je sprejelo društvo gotovine 750 Din.
G. Rigler potrdi, da se je pri premovanjih premalo pazile na pravilnost naslovov posameznih konjerejcev, vsled česar so se listi morali vrniti. O letošnji pleme-nitvi poroča, da se bo število skokov napram lanskemu letu povišalo za najmanj 2000 ter bode doseglo številko 7000. '
Premovanja v tekočem letu se ne bodo mogla vršiti v dosedanjem obsegu, to pa, ker so bili okrajni zastopi, ki so premovanja najbolj podpirali, s 1. januarjem ukinjeni.
Po izjavi g. inšpektorja Zidanšeka, se je moral proračun pri banski upravi vsestransko skrčiti, ter je to skrčenje prizadelo tudi konjerejo, ker banska uprava ne bo mogla zadostno prispevati k premovanju. Kmetijski oddelek bo mogel predlagati k večjemu znesek po 50.000 Din za letošnje premovanje.
Na tej bazi predlaga predsednik g. Lovro Petovar, da se vrše premovanja na šestih mestih in sicer: 1. v Beltincih, 2. v Ljutomeru, 3. v Ormožu, 4. ali v Ptuju ali v Sv. Lenartu, 5. pri sv. Jerneju in 6. v Kranju.-I. Glede Gorenjske opozarja g. inspektor Pavlin na to, da bi bilo najprikladriejše premovanje v Kranju in sicer za celo Gorenjsko, za ljubljansko okolico ter gornji del litijskega okraja za mrzlokrvno pleme.
Glede Ptuja odn. Sv. Lenarta se je po kratki debati in na prošnjo zastopnika Sv. Lenarta g. Vraciča sklenilo, poleg Ptuja izvršiti premovanje pogojno tudi pri Sv. Lenai tu.
Premovanja so se določila po sledečem vrstnem redu:
1.	dne 15. julija t. 1. v Sv. Lenartu, za celi Maribor levi breg, če lokalni faktorji v zadostni meri prispevajo;
2.	dne 16. julija L 1. v Ptuju za sodni okraj Ptuj;
3.	dne 17. julija t. 1. v Ormožu za sodni okraj Ormož, kjer se je že začelo s selekcijo;
4.	dne 18, avgusta 11. v Ljutomeru za celi pol. srez Ljutomer za toplokrvno pleme.
5.	dne 19. avgusta t. 1. v Beltincih za okraja Murska Sobota in Dolnja Lendava za mrzlokrvno pleme;
6.	dne 23. avgusta L 1. v Kranju za celo Gorenjsko, ljubljansko okolico ter gornji del litijskega okraja za mrzlokrvno pleme;
7.	dne 25. avgusta t. L v Št- Jerneju za okraje Brežice, Krško, Novo mesto tar spodnji del litijskega okraja za toplokrvno pleme.
Izpustil se je za letošnje leto iz kombinacije Žalec, ker še nima številčno zadostnega materijala, odpadlo pa je tudi Šmarje.
Predsednika se je pooblastilo, da določi za posamezna premovanja komisije, pri čemer se naj ozira na to, da bodo člani komisije vedno doma -iz najbližjega, vendar ne domačega okoliša.
Na dnevni red odborove seje se je moralo postaviti tudi organizacijsko vprašanje podružnic v ljubljanskem področju, to pa radi tega, ker se od zadnjega, občnega zbora do današnje seje še ni posrečilo ustanoviti v ljubljanskem področju kako podružnico. Tozadevno se skle-
ne, da si preskrbi društvo preko žrebčarne imena vseh konjerejcev iz spuščalmh zapisnikov, da tako pridobi članstvo ter preko tega preide k ustanovitvi podružnic.
Po poročilu predsednika, je ormoška podružnica sklenila upeljati rodovne knjige. Po njegovem mnenju bi naj to storila tudi podružnica v Ljutomeru iz vzroka, ker ministrstvo propagira selekcijske organizacije.
Potrebne tiskovine bo društvo založilo ter jih oddalo podružnicam.
Med s 1 u č a j n o s t mi se je obravnavala predvsem zahteva predsednika kmetijskega odbora v Novem mestu po mrzlokrvnem žrebcu za novomeški okoliš.
To zahtevo društvo odklanja radi tega, ker poskusi ne rodijo nikjer in nikdar dobrih uspehov, na drugi strani pa je ministrstvo določilo novomeški okoliš toplokrvnim. Ostati se bo moralo tedaj pri dosedanji negi toplokrvne pasme, izvzemši slučaj, da se vzredi primeren kohil-ni materijal, ki bi zahtevo po nastavitvi mrzlokrvnega žrebca opravičil.
V to debato je posegel tudi g. inspektor Zidanšek s konstatacijo, da si prebivalstvo želi takega konja, ki bi ga lahko porabljalo za težke in lahke vožnje ter misli, da bi za ta slučaj kazalo uvoziti nekoliko »Haflingerje v« (nizkih noričanov), vendar šele, ako se za to izreče tolikšno število konjerejcev, da je uvoz takih žrebcev upravičen.
Na poročilo upravnika gosp. Riglerja, da je v Braslovčah na prodaj mrzlokrvni žrebec, ki bi se ga lahko nastavilo v Bohinjskem kotu, se naprosi gosp. upravnika, da si žrebca na licu mesta ogleda ter ga, če se mu zdi primeren, tudi kupi.
Ob 13. uri zaključuje predsednik g. Lovro Petovar izredni) dobro obiskano odborovo sejo ter se za udeležbo prisrčno zahvali.
Razglas!
Letošnje premovanje plemenskih konjev v Dravski banovini se bode vršilo po odredbi kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 18. junija 1.1. štev. III. 9085-1
dne 15. 7. ob 10. uri pri Sv. Lenartu v Slov. goricah za malokrvne pasme iz sodnega okraja Sv. Lenart; dne 16. 7. ob 8. uri v Ptuju zà mrzlokrvne pasme iz sodnega okraja Ptuj;
dne 17. 7. ob 8. uri v Ormožu za mrzlokrvne pasme iz sodnega okraja Ormož;
dne 18. 8. ob 8. uri v Ljutomeru za toplokrvne pasme iz sreza Ljutomer;
dne 19. 8. ob 9. uri v Beltincih za mrzlokrvne pasme iz srezov Murska Sobota in Dolnja Lendava; dne 23. 8. ob 8. uri v Kranju za mrzlokrvne pasme iz srezov Kranj, Radovljica, Ljubljana okolica in Litija; dne 24. 8. ob 8. uri v Sv. Jerneju na Dolenjskem za sreze Brežice, Krško, Novomesto in Litija in sicer za toplokrvne pasme.
Premovanje se vrši po določilih kakor so razglašeni v uradnem listu štev. 69 iz leta 1921 bivše pokrajinske uprave v Ljubljani. Prostori premovanja so običajni.
Vsled pomanjkanja denarnih sredstev se letos premovanja drugod ne morejo vršiti in- pridejo drugi okoliši prihodnjo leto v poštev.
Konjerejsko društvo za Dravsko banovino.
Predsednik: Lovro Pefovar.
Vsem podružnicam.
Da zamoremo članske imenike urediti, pozivamo vse podružnice, da nam takoj dopošljejo zbrano članarino z seznami vred, v kolikor to že niso storile, da ne bode nepotrebnih reklamacij.	Predsedstvo.
Konjereje!, ne pozabite svoja, toplokrvna žrebeta že v rojstnem letu prijaviti za registriranje pri Cen trali kasaških društev v Jugoslaviji v Turnišču nn .Ptuju, žrebeta posebno dobre krvi pa še za Jugoslovanski kasaški derby. Prijavi se mora priložiti od občine potrjeni plemenilni list, v katerem je točno navesti dan rojstva, spol, barva, posebne znake in ime žrebeta ter Din 10,— za vsako leto od rojstva. Tako se za dvoletnika plača Din 20—, troletnika Din 30.— itd. Za derby-prijavo pa znaša pristojbina prvo leto Din 10—, drugo leto Din 25.—, tretje leto Din 30—, četrto letó Din 40.— in do zaključka prijav še Din 200—, skupna prijavnina za derby znaša za konja Din .305..—. Vsako leto se mora prijavnino poslati, do 1. februarja, n. pr. za konja, rojenega v letu 1930. do 1. februarja 1931 Din 10.—„ do 1. februarja 1932 Din 25.-—, do 1. februarja 1933 Din 30.—. do 1. februarja 1934 Din 40.— in pred zaključkom prijav za derby še Din 200.—. Če se prijavnino do določenega roka vsako leto ne poravna, se črta konja iz prijav za derby-	N.
V zadnji številki smo poročali o nakupu prvovrstnih treh plemenjakov amerikanskih kasačev.
Danes prinašamo razveseljivo vest, da je gospod ban drhvske banovine odredil nakup sedlmih originalnih belgijskih plemenjakov; njihov seznam in njih stajališča prinašamo na drugem mestu.
S posebnim priznanjem zamoremo konstatirati, da gospod ban v pravilnem razumevanju važnosti konjereje — sredstva, ki so za to panogo določena, radevolje ■da na razpolago; tako se je marsikatera vrzel, ki je bila pri plemenjakih, že tukaj v zadnjih šestih mesecih izpopolnila. Priznanje pa zaslužijo tudi gg. referenti kraljevske banske uprave, kakor ■ tudi upravnik žrebčarne VSj: katerim noben trud ni preveč -— ugoditi upravičenim željam konjerejcev. Na teh pa je, da se v vsakem oziru vrednega pokažejo te skrbi. Korist bodo: le sami imeli.
Ni vsakemu znano, da ima žrebčarna v svojem proračunu že več let tudi nakup žrebcev. Ko je svoječasno ljubljanska oblast prevzela žrebčarno, je dobila tudi od poljedelskega ministra določeno dotacijo, ki je precej znatna. S tem pa je prevzela tudi dolžnosti skrbeti za pospeševanja-konjereje-v obeh slovenskih oblastih. Te obveznosti so prešle sedaj na kraljevsko bansko upravo, katera sprejema tudi dotično dotacijo, ki v glavnem zadostuje za konjerejske potrebe v dravski banovini. Upoštevana ja pa tudi konjereja v drugih postavkah splošne živinoreje po njeni narodno-gospodarski vrednosti	>■ ~	' —r.
Izvoz naših konj v Švico stalno narašča. Lansko leto je bilo iz evropskih držav tja uvoženih 989 konj (leta 1929 pa 990)). Največ je v to državo prodala Madžarska, namreč 424 konj, druga po številu je Holandska s 150 konji, tretja Francija ~s140 ‘konji in na četrtem mestu Jugoslavija s 140 izvoženimi konji. Slede po vr-
sti Belgija in Nemčija vsaka s 36 konji, Avstrija _(3&); Danska (12), Anglija (11) in končno Italija (8). IgHB
Reja amerikanskih kasačev v dravski banovini. V letošnji plemenilni dobi so imeli banovinski žrebci po posameznih postajali sledeče število kobil:
Cven:	Peter Mozart	50	tkr.		
	Plunger jun.	2	»		
	Geldorados	19	»		
	Nepomuk	30	» -	1	mkrl
	Posilni	22	».	1	■» fe
	Makfilko	20	»	1	» §j;
	Pozor	32	»	3	»
Brežice:	Uskok	20	»	1	ì&ÈM
Kostanjevica:	Princ Dillon	19	» t		
Selo:	Otelo	1	»		
	Vardar	2	»		
Turnišče:	Plunger jun.	•30	»	4	»
	skupaj . .	1 247	».	11	» %
Poleg ljutomerskega sreza,		kjer je	reja :		ameri-
kancev že udomačena, se ta polagoma razvija še v brežiškem in kostanjeviškem okraju. Število pripuš-čenih kobil je mnogo večje, kakor prejšnje leto. Od žrebcev prednjači Peter Mozart, sledijo mu Pozor. Plunger jun. in Nepomuk,- kojega produkti so jako dobri in razveseljivo je dejstvo, da so v pretežni večini žrebičke. Prihodnje leto se žrebcem pridruži. še Casanova, roj. 1924 , rek. 1.27.4, od Pirata (Benedict—Brook Leybum) in Laszke, rek. 1.25.1 (Patriot—Alma Z.), torej prvovrstne krvi. R'
Produkti Petra Mozarta in Plunger jun. so pri letošnjem derby-meetingu na Dunaju v (devetih dneh pri dirkah zmagali 17krat in se 33krat plasirali in dobili nagrad Din 277.200.—. Produkti Petras Mozarta so bili 7krat zmagovalci in se ISkrat plasirali, med temi jih je bilo 5. ki so imeli pod 1.30 čas za km, najhitrejši čas je bil 127.2. Od Plunger jun. pa je bilo zmagovalcev 10 in na mestih za nagrade 13, od teh je imelo kilom, čas 8 . pod 1.30, najhitrejši 1.24 6. Pri lepotni konkurenci amerikanskih kasačev na Dunaju, dne 20. maja letos sta med 31etnimi žrebci dobila dva od Petra Mozarta III. in Vit. nagrado. med triletnimi žrebicaml tri od Petra. Mozarta II., III. in V. nagrado, med štiriletnimi žrebci dva od Plunger jun. I. in IV. nagrado in med štiriletnimi kobilami štiri od Petra Mozarta V., VI., VB. in VIII. nagrado. Pri konkurenci je bilo več kakoi 150 amerikanskih kasačev. Ti podatki dovoljno prh čajo, kako srečno je pogodila naša nakupna komisija, da se je odločila za nakup Petra Mozarta in Plunger juh.	N,.
zdaja: Konjerejsko društvo za mariborsko oblast, Ivanjkovci, predstavnik:-Fran Veble, živinozdravnik. — Za uredništvo- odgovoren : Stanko Detela. — Tisk Mariborske tiskarne, predstavnik-: Stanko Detela, ravnatelj — Oba v Mariboru.
MARIBORSKA TISKARNA MARIBOR
JURČIČEVA ULICA ŠT. 4, TEL. 20-24. PODRUŽNICA: STROSSMAYER3EVA ULICA ŠT. 5
TISKARNA, LITOGRAFIJA IN KNJIGOVEZNICA
prevzame vsa v to stroko spadajača dela najceneje in najkulatneje
VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO
PINTER	dc
MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 32-34 BRZOJAVI: VINCEM MARIBOR - TELEFON 2282
Posojilnica v Mariboru
r. z. z o. z.
Telefon št. 2108.	Narodni dom
Obrestuje hranilne vloge z dnevno razpolago po
proti odpovedi 0 na 3 mesecepo
7
1| 0
2
0
Stanje hranilnih vlog Din 87,000.000’—
Posojilnica je najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru.
I'
1
I
I
1
1
I
1
1
1
i
i
i
M
j
m
H
n