m TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XIX November 1978 Ob dnevu republike 29. novembru - iskrene čestitke Poslovno poročilo za 9 mesecev 1978 V tem poročilu so poleg ostalega prikazani predvsem naslednji za potek in razvoj gospodarskega poslovanja delovne organizacije pomembnejši dosežki, razmerja in stanja v prvih devetih mesecih tega leta kot na primer: proizvodnja, zaposlenost, osebni dohodki, investiranje, domača prodaja in izvoz, preskrba s surovinami in materialom, zaloge, nekateri gospodarski kazalci, tekoči finančni odnosi, skupni ustvarjeni celotni prihodek podjetja in njegova delitev ter doseženi finančni rezultati temeljnih organizacij. Ko po zaključku prvih devetih mesecev letošnjega leta razčlenjujemo, primerjamo in ocenjujemo naše proizvodne in poslovne rezultate, lahko v grobem ugotavljamo naslednje značilnosti: predlanski gospodarski stres je bil razmeroma dosti uspešno in hitro premagan, proizvodnja in prodaja sta ob zmanjšanem številu zaposlenih po obsegu presegli povprečno raven predhodnih petih let in se obenem preusmerjali tržnim zahtevam znatno bolj prilagojene zvrsti in tokove, notranje gospodarjenje je pokazalo postopen napredek in povečano solidnost in končno je bil v letošnjih prvih devetih mesecih ustvarjen finančni rezultat, ki je kot sicer že lani spet pozitiven oziroma od lanskega pa tudi letošnjega iz prvega polletja celo ugodnejši, čeprav sta bila višina in delitev dohodka zaradi občih bremenitev in tržnih razmer pogojena s ponovno znatno povečanim pritiskom. Morda ni presmelo in preuranjeno računati, da pomeni ustvarjeni finančni rezultat prehod k boljši in trajnejši vrednosti skupnega dela. Načrtovani obseg celokupne proizvodnje je bil ustvarjen v višini 104,2 %. V okviru tega je znašala proizvodnja preje 99 % in proizvodnja gotovih tkanin 105,4 %. V primerjavi z lanskimi prvimi devetimi meseci je bilo proizvedeno blizu 150 ton ali slabih 6% manj preje in preko 450 tisoč metrov ali skoraj 3 % več gotovih tkanin. Dočim je tehnična kvaliteta izdelkov ostala nekako na isti ravni kakor lani, pa je napram lani napredovala delovno proizvodna storilnost v povprečju delovne organizacije za en odstotek. V okviru tega je na podlagi že utrjenih kazalcev: predilnica znižala delovno storilnost za dobre 4 % in povečala učinkovitost strojnega dela za blizu 2%, tkalnica v bistvu ohranila svoje dosežke in plemenitil-nica izboljšala delovno storilnost za dobre 4 %. Znižanje proizvodnega obsega preje gre pretežno na račun zmanjšanja vreten zaradi delne izločitve starih votkovih prejnih strojev in deloma na račun danih možnosti okoli zaposlovanja. Zaposlenost se je letos napram lani v povprečju znižala za 1,4% ali 32 ljudi. Prihodi in odhodi sodelavcev so se po obsegu nekaj povečali, po načinu pa so v glavnem ostali na približnih razmerjih kot lani. Osebni dohodki delavcev so znašali letos 4.658 dinarjev na povprečno zaposlenega pri polnem delovnem času in so za dobrih 25 % višji kot lani v prvih devetih mesecih. Izplačana sredstva za osebne dohodke v povprečju na ravni delovne organizacije so bila v okviru s sporazumom dogovorjenih norm. Med letom dvakrat — maja in oktobra — popravljeni osebni dohodki terjajo svoje pokritje v primerno izboljšanih proizvodnih in poslovnih učinkih. Investicijske dejavnosti širšega pomena in obsega kakor že v prvi polovici leta tudi v devetih mesecih še ni bilo in tako je bilo investiranje prehodno omejeno le na dokončanje montažnih del in dokončno usposobitev za obratovanje drugega dela lani nabavljene strojne opreme — širinsko pralni stroj, sušilno razpenjal-ni stroj in barvni fulard — iz uvoza za plemenitilnico ter nabavo nekaj obratnega in poslovnega inventarja predvsem v obliki prepotrebne zame- V predilnici njave in modernizacije biro-tehnične opreme. V tem času se je pristopilo k tehničnim predpripravam za širše investiranje v obnovo in modernizacijo energetskih naprav in drugega dela strojnega parka v plemenitilnici. Med letom so se tudi izvajala nekaj obsežnejša investicijsko vzdrževalna dela, s katerimi se bo uredilo spet redno delovanje zlasti predilniškega strojnega parka in kotlovniških naprav. Na področju družbenega standarda je bila posebna skrb posvečena pridobitvi novih stanovanj naših sodelavcev in to v obliki nakupov družbenih stanovanj, angažiranja lastnih stanovanjskih skladov za privatno gradnjo in nudenja pomoči pri najemanju stanovanjskih kreditov iz združenih sredstev na občinski ravni. Potek prodaje na domačem trgu je letos v prvih devetih mesecih, od tega še zlasti v tretjem tromesečju, mogoče oceniti tako po vsebinski strani kot po količinskem obsegu za precej uspešnejšega od onega v predhodnem letu. Vzrok za to je deloma v lastni močno povečani dejavnosti na področju tržnega prilagajanja, sodelovanja z nadaljnjimi tokovi predelave ter razvijanja in preusmerjanja proizvodnje in prodaje na tržno zanimivejši in donosnejši izbor tkanin, in deloma v splošnem popravku kar tri leta zadržanih cen tekstilnim izdelkom, izvedenem lani v mesecu maju. Prodaja na domači trg je po količinskem obsegu letos prav-tako presegla povprečno raven devet mesečnih dosežkov v predhodnih petih letih. Pri tem je opazen predvsem znaten premik prodajnih tokov v smeri nadaljnje predelave. Seveda pa je takšna ocena manj veljavna za celokupni obseg prodaje — doma in na tuje, ker je pretok blaga v izvoz kljub precej povečanim naporom letos za približno eno petino zaostal za lanskoletnim devet mesečnim dosežkom. Pretežni del našega izvoza je namreč že leta usmerjen v za- hodno evropske države in arabske dežele na Bližnjem vzhodu. Dočim nam je po dokaj mlačnem začetnem poteku le uspelo v tretjem tromesečju doseči lanskoletno višino izvoza na zahod, ostaja izvoz v arabske dežele zaradi tamkajšnjih splošno znanih prevretih razmer le nekje na polovični meri. Kljub navedenim težavam pa se računa, da bo izvoz do konca leta le dosegel svoj tekoči standardni okvir in da bodo za letos postavljene izvozne naloge v glavnem opravljene. Oskrba z osnovnim in drugim reprodukcijskim materialom je po nekaj letnem normalnem potekanju začetkom letošnjega leta močno zaše-pala. Pri tem so seveda mišljene predvsem uvozne nabave. Spremembe uvoznih režimov in tehnike deviznega poslovanja so skupaj z ostalimi omejitvenimi posegi praktično za poldrugi mesec povsem zavrle redno uvozno oskrbovanje, kar je povzročilo dosti raznoraznih neprilik in napetosti pri proizvodnem ritmu. Da ni prišlo do kakih večjih zadreg in zastojev v proizvodnji, gre pripisati predvsem preventivno povečanim nabavam zlasti barv in kemikalij proti koncu lanskega leta. V drugem in tretjem tromesečju so se oskrbovalni posli ponovno razvijali v naravnejših razmerah. Stanje zalog v delovni organizaciji je približno takšnole: nabavne zaloge surovin in materiala so globalno ostale na približno več ali manj standardni višini, pri tem pa je opazno prehodno znižanje zalog vlaken in povečanje zalog barv in kemikalij; previsoke zaloge nedovršene proizvodnje kažejo na eni strani v preji težnjo višanja in na drugi strani pri surovem blagu težnjo določenega nižanja; zaloge gotovih izdelkov, ki so bile predlani sredi leta že na kritični višini, so sicer znatno upadle, a so še vedno ostale precej visoke. Da bi bile nekje na predhodni petletni pov- V plemenitilnici prečni ravni, bi se morale še nadalje znižati najmanj za petino oziroma vsaj za dobrih milijon metrov. Letos so nekateri gospodarski in likvidnostni kazalci poslovanja ponovno pokazali ugodnejšo sliko od predhodnih prvih devetih mesecih in s tem nakazali, da se delovna organizacija postopoma premika k solidnejšemu in trdnejšemu gospodarjenju. Tako so bili na osnovi ustvarjenega dohodka po fakturirani prodaji izboljšani: poslovna in družbena rentabilnost za dobro šestino, ekonomičnost poslovanja za 7 %, gospodarska storilnost za dobro četrtino in družbeni proizvod skoraj za tretjino. Nadalje pa sta se popravila tudi obračanje obratnih sredstev za šestino in osnovna finančna likvidnost celo za skoraj dve tretjini. Slednja pa ostaja še naprej na nizki stopnji in slej ko prej namreč ostaja odprto vse bolj pereče vprašanje potrebnega obsega kakovostnih oziroma trajnih obratnih sredstev. Ta zadeva daleč presega možnosti delovne organizacije kakor tudi več ali manj vse tekstilne industrije in je praktično uspešno rešljiva samo preko odgovarjajočih sistemskih rešitev. Ustvarjeni finančni rezultat in njegova delitev sta v letošnjih prvih devetih mesecih ponovno pozitivna in tudi ugodnejša od onih v istem obdobju lanskega leta. Ob tem najbrž ni pretiran primeren optimizem za vidike boljših in trajnejših vrednosti našega lastnega gospodarjenja ter večje trdnosti in gotovosti oziroma odpornosti proti vsem mogočim sistemskim, tržnim in drugim sunkom in stresom, za katere že dolgoletne izkušnje povedo, da najpogosteje zadevajo prav bombažno me-tražno industrijo. Vse kaže na to, da bo treba zlasti v dodelavni proizvodnji in prodaji še naprej vztrajno in pojačano delovati in nadaljevati že započeto delo na področju tržne discipline, usklajenosti, hitrosti in prožnosti. V prvih devetih mesecih letos je torej skupni prihodek pokril poleg za četrtino višjih skupnih materialnih stroškov in približno za desetino večjih prispevkov in obveznosti iz dohodka kot lani še za dobro četrtino povečane osebne dohodke na povprečno zaposlenega in končno tudi preko 38 milijonov ostanka čistega dohodka za kritje stanovanjskih prispevkov in za oblikovanje skladov. V okviru skupnega finančnega rezultata so tudi vse temeljne organizacije zaključile vsaka zase svoje poslovanje s pozitivnim obračunom. K ugodnejšemu gospodar-sko-finančnemu dosežku delovne organizacije so brez dvoma poleg ostalega zlasti pripomogli naslednji činitelji: po- pravek kar tri leta zadržanih prodajnih cen tekstilnim izdelkom — odobren koncem meseca maja lani, znatno gospodarnejša uporaba osnovnih proizvodnih materialov, razvijanje in preusmerjanje proizvodno dodelavnih in prodajnih tokov na tržno bolj kakovosten in namemben izbor izdelkov, zadovoljiv količinski obseg prodajnega prometa ter seveda kot podlaga vsemu nekoliko širše investiranje v zamenjavo in modernizacijo strojnega parka v predhodnih štirih letib. Ob tem se vse bolj jasno kaže prizadetost delovne organizacije v njenem naravnem gospodarskem razvoju v okviru enostavne reprodukcije, ko je tam okrog sedemdesetih let bila z izpadom kreditne pomoči postavljena investicijsko popolnoma vstran in so se sredstva usmerjala v okolišu pretežno le v takozvana pro-pulzivna podjetja. V tistih gospodarsko prelomnih in kriznih časih — zlasti prehoda na tržno gospodarstvo pri industriji za široko potrošnjo — pa so bile namreč drugje vse večje tekstilne delovne organizacije deležne dosti široke investicijske, sanacijske in druge pomoči. Ko ob pregibu v zadnje obdobje letošnjega leta obravnavamo svoje ustvarjene dosežke, se velja dotakniti še nekaterih domačih in splošnih okoliščin, ki so že ali še bodo spremljale naše delo in gospodarjenje v letošnjem letu. Jugoslovanska tekstilna industrija se že nekaj časa zaradi dovolj poznanih vzrokov nahaja v težavnem gospodarskem položaju. Zato je o njenih kritičnih razmerah letos spomladi dvakrat razpravljal Zvezni izvršni svet in priporočil republikam in občinam, da v svojem okviru olajšajo in izboljšajo tekstilnim delovnim organizacijam pogoje za delo in jih delno razbremenijo pri dajatvah ter s tem pripomorejo k z drugimi bolj izenačenim pogojem za pridobivanje dohodka in osebnih dohodkov. Po prejetih informacijah so nekatere republike kakor npr. Makedonija, Srbija in Hrvatska že v prvi polovici leta vršile v tej smeri širše in poglobljene razprave v okviru Gospodarske zbornice in sindikatov. Nekatera mišljenja in stališča okoli slovenske tekstilne industrije so bila podana na proslavi petdesetletnega jubileja naše delovne organizacije in nekaj kasneje na proslavi stopetde-setletnega jubileja slovenske tekstilne industrije v Ajdovščini. Tam je bila med drugim podana zelo zanimiva in pomembna misel: slovenska tekstilna industrija ne zahteva od družbe, da bi ji dajala več kot drugim, pač pa zahteva in pričakuje od družbe, da ji ne bi jemala več kot drugim. Kuhinja v obratu I ™r Za dan republike oziroma 28. 11. 1978 bo izročena svojemu namenu adaptirana in preurejena kuhinja s svojimi prostori, jedilnico z bifejem in ostali prostori, ki spadajo k poslovalnici 1 v obratu I. Adaptacija prej navedenih prostorov se je pričela takoj po prvomajskih praznikih letošnjega leta. Vsa obrtniška dela pri adaptaciji je izvršil vzdrževalno energetski obrat obrata I. opremo pa nabavila TOZD Prehrana in oddih iz lastnih sredstev. Znano nam je, da so bili dosedanji prostori preurejeni leta 1959 iz takratnih garaž. Prostori, oprema, kot kapaciteta, so bili za takratne potrebe zadovoljivi. Zaradi stalnega naraščanja števila obrokov malic ter iztrošenosti in tehnološko zastarelih delovnih naprav, so se samoupravni organi v TOZD sporazumeli in sprejeli sklep, da se poslovalnica 1 v celoti adaptira in opremi z novimi delovnimi napravami ter opremo. Izdela naj se tudi boljše prezračevanje in poseben vhod v zgornje prostore stavbe, v katerih ima poslovalnica 1 svoje prostore. Dosedanji vhod v zgornje prostore je bil skozi prostore kuhinje. Kot že rečeno, je poslovalnica 1 v celoti adaptirana in preurejena. Tako je zamenjana vsa dotrajana vodovodna, parovod-na in električna napeljava ter obnovljena kanalizacija. Povečali so se prostori za pripravo hrane, tako da je za vsako zvrst priprave hrane svoj prostor. Tudi shramba je dobila svoj prostor. Kuhinja ne bo več ločena z jedilnico s pregrajeno steno, pač pa samo s samopostrežno linijo. Vse stene v vseh prostorih, razen jedilnice, so obložene s keramičnimi ploščicami, posamezni prostor v kuhinji pa s pregradnimi stenami. V večini je nabavljena nova oprema za kuhinjo in njene prostore, kot tudi za jedilnico z bifejem. Na novo je urejeno tudi prezračevanje. Jedilnica bo zaradi razširitve prostorov za pripravo hrane in shrambe ter bifeja nekoliko manjša, ki pa bo s pravilno razporeditvijo gostov ter dovolj sedežev v jedilnici tkalnice — zadovoljila potrebe za določeno število gostov. Razporeditev in čas koriščenja jedilnic bo objavljen po predhodnem dogovoru z vsemi TOZD na oglasnih deskah. Izdelan je nov vhod za potrebe I. in II. nadstropja stavbe, v kateri je poslovalnica. Izdelava novega vhoda je bila nujno potrebna, ker kot že rečeno, je bil dosedanji vhod pravzaprav skozi kuhinjo, kar ni v skladu s predpisi, ki določajo pogoje za to zvrst dejavnosti, kot tudi zato, ker je povzročal velik prepih, kar je negativno vplivalo na zdravstveno stanje zaposlenih. Preurejene so tudi sanitarije in garderoba. Novo preurejeni prostori ter oprema bodo zaposlenim zagotovili boljše delovne pogoje, kot tudi dovolj kapacitet in s tem dana možnost za še boljše zadovoljstvo naših gostov. Tudi v tej jedilnici bo samopostrežni sistem, tako za malice, kot za kosila. Ker pa bo jedilnica zelo lepo urejena, je v veliki meri odvisno tudi od gostov samih, da bo taka ostala čim dalj časa. Sicer pa o tem kaj več v prihodnji številki z ugotovitvami in izkušnjami v jedilnici tkalnice. F. K. Inovacijska dejavnost v letošnjem letu V letu 1978 se je inventivna dejavnost kar precej razširila, saj smo po določilih Samoupravnega sporazuma o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih obravnavali osem koristnih predlogov in dve tehnični izboljšavi. Skupni prihranek znaša 1 milijon 908.162 dinarjev. Stroški za realizacijo znašajo 780.805 dinarjev, avtorjem pa so bile izplačane nagrade v višini 78.687 dinarjev. ŠUBIC VALENTIN, zaposlen v plemenitilnici I je izdelal napravo za odstranjevanje nečistoč, ki prihajajo z blagom v stroj — to so vlakna, škrob, maščobe, pepel, itd. Te nečistoče so se nabirale na pokrovu in na ostalih delih stroja. Pri čiščenju je bilo zato uporabljeno veliko solne kisline in mnogo delovnega časa. Z uporabo te naprave pa se nečistoče ustavijo pri ožemal-nih valjih. Stroški za izdelavo naprave so 210 dinarjev, prihranek znaša 7.290 dinarjev, avtorju pa je bila izplačana nagrada v višini 1.029 dinarjev. LOTRIČ SLAVKO, zaposlen v tkalnici II je izboljšal navijanje odpadnih niti na brezčolničnih statvah Die-derichs. Prvotno se je krožnik pri mehanizmu za navijanje odpadnih niti večkrat zamazal in je prihajalo do spodrsa-vanja, kar je otežkočalo navijanje. S podaljšanjem osovine krožnika in montažo dodatnega tesnila pa se je navijanje izboljšalo. Ta koristni predlog se v proizvodnji uspešno uporablja, avtorju pa je bila izplačana nagrada v višini 1.906.55 dinarjev. TRAVEN IVAN, zaposlen v tkalnici II, je zamenjal na Kovo statvah usnje na udarnem mehanizmu z okilanom. S to zamenjavo odpade velika poraha usnja, podaljša se rok trajanja udarne ročice, istočasno pa se izboljša stabilnost in moč udarcev. Vzdržljivost okilana je v primerjavi z usnjem trajnejša, ker je obraba minimalna. Avtorju je bila izplačana nagrada v znesku 1.906.55 dinarjev. BAJŽELJ MIRKO, zaposlen v VES I, je predlagal, naj bi se hladilna voda, ki odteka v Savo, koristno uporabila na pralnih strojih v belilnici. Z SLAVKO LOTRIČ IVAN TRAVEN uporabo ustreznih črpalk in zbiralcev vode se pretežna večina hladilne vode uporablja v proizvodnji. Stroški za realizacijo tega predloga so znašali 36.626 dinarjev, čista gospodarska korist znaša 224.361 dinarjev, avtorju pa je bila izplačana nagrada v višini 7.647 dinarjev. TISAK METKA, zaposlena v plemenitilnici I in MAUSER KRISTA, zaposlena v risarskem oddelku, sta zaradi pomanjkanja desenov za določene artikle izbrali valje iz obstoječih desenov ter jih pre-kolekcionirali v nove vzorce, ki se lahko koristno uporabijo na drugih tkaninah. Prihranek znaša 439.880 dinarjev, avtorici pa sta prejeli vsaka po 4.109 dinarjev nagrade. MLINAR LADO, zaposlen v VES II je izdelal močnejši jeziček sekirice, s čimer se je izboljšala njegova funkcija in podaljšal čas uporabnosti. Zaradi tega je na statvah Kovo v tkalnici manj menjav in zastojev zaradi okvar in lomov. Na osnovi 38. člena se avtorju izplača nagrada v višini 1.906 dinarjev. PIRC PETER, zaposlen v VES I je vpeljal ponovno uporabo strganih in obrabljenih extremultus jermen. Ta jermena se uporabljajo za lovilna jermena na tkalskih strojih. Strgana in na gotovih mestih obrabljena jermena je ponovno sestavil in zlepil, tako da se lahko ponovno uspešno uporabljajo v tkalnici. Stroški Nesreče pri delu OBRAT I V sestavku bomo skušali ponazoriti statističen prikaz podatkov o nesrečah pri delu v naši delovni organizaciji, ki so se zgodile v prvi polovici letošnjega leta. Delavec v združenem delu je po ustavnem načelu poglavitni nosilec zagotavljanja in uveljavljanja varnih delovnih razmer in varnega delovnega okolja. Od tod tudi pravice, obveznosti in odgovornosti de- MILAN ŽVOKELJ sestavljanja in lepljenja jermen znašajo 13.632 dinarjev, prihranek oz. čista gospodarska korist znaša 30.805 dinarjev, avtorju pa je bila izplačana nagrada v višini 1.891 dinarjev. ŽVOKELJ MILAN, zaposlen v DE plemenitilnica I, je dal predlog za izdelavo ustreznega prostora, kjer naj bi se zbirala odpadna barvila, ki so ostala v tiskarni. S stalnim krajšanjem variant in povečanjem števila barv v variantah in desenih, se je povečala tudi količina odpadnih barvil. Ta odpadna barvila so se prvotno zlivala v kanale, sedaj pa se lavcev, da sprejemajo takšne varnostne ukrepe in normative, ki zagotavljajo optimalno delovno okolje in da jih izpopolnjujejo v skladu z izpolnitvami in spremambami tehnoloških in drugih procesov, delovnih priprav in naprav. Uresničevanje varstva pri delu pa je odvisno tudi od informiranosti delavcev in njihovih samoupravnih organov in od seznanjenosti delavcev z ekonomskim in socialnim pomenom in posledicami dobro predelajo in ponovno uporabijo v proizvodnji. Pri predelavi sta sodelovala tudi CESAR JOŽE in PAVLIN JOŽE. Stroški kontrole, prob in izdelave strehe so znašali 728,715 dinarjev. Gospodarska korist znaša 958.442 dinarjev, izplačana nagrada avtorju in sodelavcema pa znaša 21.216,60 dinarjev. Doseženi rezultati na področju inventivne dejavnosti naj bi bili spodbuda za v bodoče, saj imamo še veliko nerešenih problemov, katere bi se dalo s prizadevanjem in sodelovanjem uspešno rešiti. organiziranega varstva, za katerim moramo stremeti. Pričujoči kratki prikaz nesreč v številkah ima namen izluščiti sliko o stanju varstva pri delu v časovnem razdobju od začetka januarja do konca junija. V tem času se je skupno v obeh obratih zgodilo 52 nesreč pri delu, pri čemer so vštete tudi tiste na poti na delo oz. z dela. V predilnici se je poškodovalo 9 delavcev, v tkalnici 19, v plemenitilnici 14 in v delovni skupnosti Skupne službe 10 delavcev oz. 34 v obratu I in 18 v obratu II, skupno 2,2 % delavcev. Nobene nesreče ni bilo v TOZD prehrana in oddih. Poškodovalo se je 30 moških in 22 žensk. Zaradi nesreč pri delu je bilo izgubljenih 600 dni, zaradi nesreč na poti pa 131. skupaj 731 dni. Za ta čas so poškodovani prejeli nadomestilo osebnega dohodka, ki skupaj znaša skoraj 11 starih milijonov. Od tega je delovna organizacija izplačala blizu devet milijonov, ostalo pa socialno zavarovanje. Povprečno je en poškodovanec ostal na zdravljenju 14 dni. Na vsakih sto zaposlenih se je poškodovalo 1,87 oseb na delu in 0,34 oseb na poti oz. približno dva delavca na 100 zaposlenih. Resnost in pogostnost poškodb sta nižji od republiškega povprečja. Če nadalje ugotavljamo, katere dneve v tednu je nesreč največ, pridemo do podatka, da v prvi polovici tedna. Največ nesreč se zgodi med drugo in četrto uro delovnega časa. Z ozirom na delovno dobo se največ poškodujejo novospre-jeti delavci, tisti z do enega leta delovne dobe (11), potem delavci z ena- do štiri-letno zaposlitvijo (8) in tisti, ki imajo 20 do 29 let delovne dobe (11) itd. Nesreče razvrstimo še po virih, vzrokih in načinih. Najpogostejši viri so delovni stroji, transportna sredstva, ročno orodje, kovine in strojni deli, deli pri prenosu in montaži, delovne poti, prehodi, stopnice in kanali. Vzroki nesreč so v največ primerih nevaren način dela in neprevidnost, neurejen interni transport, pomanjkanje varnostnih naprav oz. njih pomanjkljivosti, ročno orodje in orodje na mehanski pogon s hibami ter prevelika naglica pri delu. Gre za udarce ob predmete (stik z ostrimi in hrapavimi površinami, ki povzročajo ureze, ubode in odrgnine), za udarec predmeta, ki pada, leti, se vrti ali kako drugače premika, za stisnjenje med predmet in za padce na isti ravni. Zavedajmo se, da delovne nezgode, telesne poškodbe in zdravstvene okvare delavcev znižujejo storilnost in produktivnost v združenem delu na škodo samih delavcev, na škodo delovne organizacije in na škodo samoupravne socialistične skupnosti. Tov. Ristov Lazar, razporejen na delo -trganje in preša-nje v TOZD predilnica, je dne 5. 7. 1978 na popoldanski izmeni v času avtomatske faze delovanja stiskalnice zapustil delovno mesto, da bi na pozivni signal ustavil stroj karous-sel, ob svoji vrnitvi pa je moral stiskalnico nemudoma ustaviti, ker jo je nagnilo in pri tem dvignilo lesene pregradne stene. Pri ponovnem nameščanju v ležišče, je delavcu poškodovalo prst na roki zaradi stisnjenja. vsled česar je bil 20 dni v bolniškem staležu. Služba varstva pri delu in člani komisije za obratne nezgode so pri raziskavi ugotovili. da do okvar stroja pride zaradi nepravilnega doziranja materiala ali zaradi nerednega vzdrževanja mehanizmov na stiskalnici. Dne 27. 7. 1978 se je pri delu v kuhinji v Novigradu poškodovala KV kuharica, 18-letna Porenta Bernarda, ko ji je na spolzkih tleh spodrsnilo, tako da je padla na hrbet in si pri tem poškodovala hrbtenico. 12 dni je bila v staležu. Naslednji dan je prišlo do nesreče v predilnici. Delavec Jaskič Jusuf, posluževalec vrtiljakov, je pri izstopu iz viličarja zaradi premajhne pazljivosti izpahnil palec desne roke in bil zato pet dni v bolniškem staležu. 19. avgusta je prišlo do manjše nezgode v vzdrževal-no-energetskem obratu. Uprav-ljalca kotla. tov. Benedik Janeza, je pri pritrjevanju vodo-kazne pipe v toplarni opekla para po vratu, ko je navoj pri zamašku popustil. Štiri dni je bil v staležu bolnikov. Dva dni kasneje, 21. 8., je prišlo do nezgode v vzdrževal-no-energetski službi zaradi nezadostne pazljivosti. Delavec Šmid Silvester, ki opravlja električarska dela, je v elek-trodelavnici čistil elektromotor, ki je bil naložen na voziček. Vajenec je pri pometanju zadel voziček, ki se je toliko premaknil, da je elektromotor zdrsnil in pri padcu poškodoval hrbet imenovanega delavca, ki je bil sklonjen ob vozičku. Na zdravljenju je bil 21 dni. Vajenec Mihelčič Mirko, ki v vzdrževalno-energetski službi opravlja ključavničarska dela, je dne 22. 8. 1978 pomagal kleparju pri rezanju pločevine, ki je zdrsnila z mize in mu porezala mezinec desne roke, vsled česar je izostal z dela šest dni. Pri opravljanju takšnih del je potrebna uporaba osebnih varovalnih sredstev in zavarovanje obdelovalcev. Že drugi dan se je spet ponesrečil vajenec, in sicer tov. (Nadaljevanje na 6. strani) JOŽE CASAR (Nadaljevanje s 5. strani) Jenkole Marjan, ko je v tkalnici s sodelavcem nameraval zamenjati elektromotor na tkalskem stroju. Pri ustavljanju motorja je z roko prišel v območje zobniškega prenosa in zato utrpel poškodbo sredinca na desni roki. Bil je osem dni v bolniškem staležu. Vzrok nesreče je kršitev določil pravilnika o varstvu pri delu. Dne 29.8.1978 se je v plemenitilnici ponesrečil tov. Špehar Ivan, apreter na raz-penjalno-sušilnem stroju Brückner. Zlomil je roko. Služba varstva pri delu in komisija za obratne nezgode sta raziskali ta primer nesreče in ugotovili, da je do nesreče prišlo v trenutku, ko se je del delovne bluze oprijel površine grobega vlečnega valja in je pri tem prišlo do vprijema s tkanino, kar je imelo za posledico navitje delovne bluze na vlečni valj, pri čemer se je delavec skušal rešiti s tem, da se je uprl z roko in jo pri tem zlomil. Pri kontroli nabadanja tkanine na igle je neobhodno potrebno, da se delavec-apre-ter nagne nad vlečni valj, pri čemer vedno obstaja nevarnost, da le-ta zgrabi ohlapni del obleke, posebno še v primerih, kadar je prisotna statična elektrika. Z ozirom na minimalne možnosti tehničnega zavarovanja so bile potem dane v uporabo tesno prilegajoče delovne obleke — hlače amerikanke. Delavec je po nezgodi ostal 26 dni na zdravljenju. Prevelika statična naelektrenost pri predelavi umetnih vlaken mnogokdaj povzroča navijanje le-teh na valje. Tako je bilo tudi v primeru, ko je pri vodenju koprene skozi mikal-nik v predilnici prišlo do na-vitja okrog spodnjega stiskalnega valja. Delavec Potrč Jožef, ki opravlja delo pomoč pri vodenju predilskega oddelka, je nato stroj ustavil in naviti material prerezal, da ga je lahko odstranil z valja. Pri ponovnem zagonu je koprena spet padla navzdol, snemalni valjček, ki je nameščen za stiskalnim valjem, pa jo je potegnil navzgor, kar je tov. Potrč opazil in je zato kopreno skušal namestiti na svoje mesto, stroja pa pri tem ni ponovno ustavljal. Z roko je zato zadel ob iglasti snemalni valj, ki mu je potegnil roko naprej do stiskalnega valja, kjer je prišlo do stisnjenja in odrgnine. Do nesreče je torej prišlo zaradi prenagljenosti in kršitve varnostnih določil. Nesreča se je zgodila 17. oktobra 1978, delavec pa je po njej ostal dlje časa v bolniškem staležu. Služba in komisija sta nesrečo raziskali. Pomočnik tiskarja, tov. Stojanovič Zvonko je bil dva dni v staležu bolnikov, ker ga je dne 11.10. pri ravnanju blaga za kolekcije na roto filmskem stroju v plemenitilnici zgrabil uvajalni valj in mu pritisnil dlan desne roke ob deko. Predica Pejašinovič Jela je dne 24. 10. med odhodom okrog prstančnega stroja padla v sesalni klima kanal, ki je normalno pokrit z mrežastim pokrovom. Pred tem je vzdrževalec klima naprav vstopil v odprtino, ne da bi odprtino zavaroval, kar pomeni kršitev varstvenih ukrepov. Delavka je zaradi tega utrpela poškodbe na glavi in bila pet dni v bolniškem staležu. V plemenitilnici se je dne 25. 10. 1978 poškodoval kuha-lec tiskarskih barv, delavec Korošec Stanislav. Pri pripravljanju gostila sta s sodelavcem dvignila 50 kilogramski sod in vsebino stresla v kotel, pri čemer je tov. Korošec zaradi trenutne preobremenitve začutil bolečino v rami in ostal dva dni v bolniškem staležu. Vzrok nesreče je nevaren način dela. S. Remic OBRAT II Dne 12. 7. 1978 se je pri čiščenju tkalskega stroja ponesrečil delavec Hudoletnjak Stjepan. Zaradi nepravilnosti Pred približno tremi leti smo obravnavali in sprejemali srednjeročni program samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976—1980 in v zvezi s tem tudi prispevne stopnje za posamezne interesne skupnosti. Glede na potrebe posamezne interesne skupnosti so bile tedaj predvidene le okvirne številke, ki pa se za tako dolgo obdobje niso mogle konkretno določiti. Na podlagi realizacije srednjeročnega programa v letih 1976 in 1977 se je že v letu 1978 pokazala potreba po nekaterih spremembah. Zato smo letos v mesecu marcu obravnavali in sprejeli za leto 1978 dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o pristopu k samoupravnim interesnim skupnostim in v zvezi s tem tudi nekatere spremembe v prispevnih stopnjah, ki pa niso bile v globalu bistveno spremenjene oziroma zvišane — bili so le premiki znotraj oziroma med posameznimi interesnimi skupnostmi (zvišane, znižane ali pa so ostale iste prispevne stopnje glede na potrebe posamezne SIS). Letos bomo ponovno obravnavali in sprejemali takšno dopolnilo in sicer že v mesecu novembru 1978 za leti 1979 in 1980, za kar nam je že poslala Skupščina občine Kranj svoja stališča, ki jih je sprejela na podlagi ugotovitev izvajanja je vključil pogon, pri čemer mu je gibajoči del stroja poškodoval dlan desne roke. V bolniškem staležu je bil 15 dni. Delavec Šuštaršič Vili, vajenec kovinske stroke v VES je dne 13. 7. brusil nož za trganje niti. Obdelovanec je kljub temu, da ga je pritiskal na naslon, odbilo od brusnega koluta in pri tem poškodovalo delavcu kazalec desne roke, vsled česar je bil potem 12 dni v bolniškem staležu. Pomočnik pri vodenju tkalskega oddelka, tov. Radojevič Milorad, si je 25. 7. poškodoval palec desne roke, ko mu je pri dvigovanju osnovnega valja le-ta zdrsnil iz rok. Na zdravljenju je ostal 4 dni. Delavka Stanič Bora, ki opravlja delo strojno in ročno privezovanje osnove, se je dne 5.9. zadrževala pri tkalki v tkalnici V, ki je takrat odpirala zev, da bi poiskala prosti votek. Delavka Stanič Bora se je brez pozornosti zadrževala z roko v nevarnem območju, tako da sta ji bilo in razpenjalec stisnila roko in je zato ostala na zdravljenju 4 dni. Vzrok nesreče je kršitev določil pravilnika o varstvu pri delu. srednjeročnega programa (1976-1980) v letih 1976, 1977 in 1978. Ugotovila je namreč, da so med prednostnimi nalogami družbenih dejavnosti v tem srednjeročnem obdobju zlasti: — kvalitetno in organizirano varstvo otrok, — idejnost šolskega pouka in uvajanje celodnevne šole, — takšno zdravstveno varstvo in socialno skrbstvo, ki bosta s svojimi storitvami omogočila dvig življenjske ravni in s tem produktivnost, — povečanje množičnosti v športu, — kulturne dobrine naj se še bolj približajo ljudem in s tem omogoči nadaljnje oblikovanje kulturne in moralnopolitične zavesti občanov, — raziskovalna dejavnost mora učinkovito koristiti gospodarstvu in družbenim dejavnostim, — na področjp zaposlovanja je treba zagotoviti smotrno rast števila zaposlenih, — izboljšati izobrazbeno strukturo zaposlenih in omogočiti zaposlovanje delavcev, ki se bodo vrnili z dela v tujini. Na področju drugih dejavnosti pa je ugotovila močno zaostajanje komunalne dejavnosti, vsled česar je ogrožena realizacija zastavljenih planskih nalog. Samoupravne interesne skupnosti so izdelale projek- Pri vstopu v delovni prostor dne 24.8. je tkalka Ninič Ljuba zaradi neprevidnosti priprla roko med vrati. 2 dni je bila v staležu. Ključavničar Palič Senudin, delavec v VES, je pri prenašanju valjčka padel in si pri tem poškodoval desno nogo. Nesreča se je zgodila 5. 10. in delavec je po njej ostal 3 dni v bolniškem staležu. Dne 5. 10. se je na popoldanski izmeni v TOZD Tkalnica poškodovala tkalka Ana-nijeva Milica. Iz rok ji je zaradi naglice in nezadostne pazljivosti zdrsnil blagovni valj in ji poškodoval hrbtišče desne roke. Na zdravljenju je ostala 7 dni. V vzdrževalno-energetskem obratu se je dne 28. 10. ponovno poškodoval ključavničar Palič Senudin pri brušenju odlitkov. Brušenje je bilo tokrat precej težavno. Obdelovalec je bilo treba brusiti od strani, pri čemer je delavec zadel brusilni kolut, ki mu je poškodoval kazalec desne roke. Takšna opravila se morajo opravljati s skrajno pozornostjo ob upoštevanju zahtev varstvene zakonodaje. Delavec je bil 2 dni v bolniškem staležu. I. A. cije programov za leti 1979 in 1980 ter je Izvršni svet Skupščine občine Kranj soglašal z njihovo osnovno usmeritvijo ob pogoju, da vse SIS kot celota uskladijo predvidene programe z dohodkovnimi možnostmi ter rastjo družbenega proizvoda v občini, določenega s srednjeročnim družbenim načrtom občine. Pri tem je ugotovil, da imata glede na odprto problematiko otroškega varstva in varstva učencev osnovnih šol prednost skupnost otroškega varstva vključno z gradnjo vrtca Planina II, v izobraževalni skupnosti pa nadaljnje širjenje celodnevne šole in podaljšanega bivanja učencev v šoli. Med drugimi nalogami je obnova gradu Kieselstein. Izvršni svet je tudi podprl akcijo za proučitev potreb po razširitvi kapacitet doma upokojencev na Planini. Na področju drugih dejavnosti je dal prednost programu komunalne samoupravne interesne skupnosti. Vendar je treba sredstva za to predvideti v okviru sredstev, ki smo jih sposobni izločiti glede na dohodkovne možnosti in v okviru rasti družbenega proizvoda v občini. Samoupravne interesne skupnosti so na podlagi že navedenih izhodišč pripravile predlog višini finančnih sredstev za izvedbo programov interesnih skupnosti v letih 1979 Predlogi dopolnil k samoupravnim sporazumom SIS za leti 1979 in 1980 in 1980. Sklican je bil širši posvet, kjer so sodelovali predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, predstavniki občinske skupščine in občinskih vodstev družbeno političnih organizacij občine Kranj, na katerem so obravnavali osnutke dopolnil s predlogom potrebnih finančnih sredstev. Kot kritična situacija je bila ocenjena na področju otroškega varstva in je bil soglasno sprejet dogovor o izgradnji novega otroškega vrtca na Planini. Obravnavana je bila tudi problematika materialnih stroškov. Le-ti se namreč večkrat pokrivajo tudi na račun osebnih dohodkov, ker moder- nizacija pouka in nove šolske zgradbe povzročajo hitrejšo rast materialnih stroškov, kot pa je bila načrtovana. Ugotavlja se, da je realna rast skupne porabe na področju družbenih dejavnosti v letih 1978 in 1979 nad povprečno rastjo družbenega proizvoda v teh dveh letih v občini, vendar bo po predvidevanjih zaradi nizke realne rasti skupne porabe v letih 1977 in 1980 v povprečju nekaj pod povprečno rastjo družbenega proizvoda v občini. Visoka realna rast skupne porabe se odraža tudi v deležu do družbenega proizvoda. Ocenjuje se, da bo v letu 1978 dosegla skupna po- raba 10,6 % družbenega proizvoda, v letu 1979 pa celo 11,1 %. V letu 1980 pa bo delež skupne porabe do družbenega proizvoda nižji, ker bo tudi stopnja rasti skupne porabe predvidoma občutno nižja. Visoko stopnjo rasti skupne porabe v letu 1979 pogojujejo predvsem: — zbiranje sredstev za izgradnjo novega vrtca na Planini v okviru skupnosti otroškega varstva, — povečane obveznosti iz naslova skupnih nalog v kulturni skupnosti ter zbiranje sredstev za projekt obnove gradu Kieselstein, — v skupnosti socialnega skrbstva pa nove naloge, ki jih prinašajo zakonski predpisi in zvišanje obveznosti iz naslova skupnih nalog. Realno rast skupne porabe na področju družbenih dejavnosti v obdobju 1976 do 1980 prikazuje naslednja tabela. Iz nje je razvidno, da je realna rast skupne porabe v letih 1978 in 1979 nad povprečno rastjo družb, proizvoda, vendar pa bo zaradi nizke realne rasti skupne porabe v letih 1977 in 1980 v povprečju nekaj pod povprečno rastjo družbenega proizvoda v občini. (vsi zneski so preračunani na cene leta 1978) _ zneski v tisoč din Predlog Doslej združena sredstva za združevanje Stopnje rasti tfpSIS st. 1976 1977 1978 (vrednost programa) 1979 1980 77 "76 4:3 78 77 5:4 79 78 6:5 80 79 7:6 80 76 6:3 povpr. stop. rast. znesek znesek 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1. Obč. skup. otroš. varstva 13.398 29.223 34.345 46.639 55.961 218,1 117,5 135,8 119,9 417,7 43,0 2. Izobraževalna skupnost 127.695 134.230 151.586 173.730 183.700 105,1 112,9 114,6 105,7 143,8 9.5 3. Kulturna skupnost 24.851 29.810 33.397 38.771 42.513 120,0 112,0 116,1 109,7 171,1 14,4 4. Telesnokulturna skupnost 11.071 11.818 14.439 16.996 17.260 106,7 122,2 117,7 101,6 155,9 11,7 5. Skup. social, skrbstva 17.241 21.478 21.478 26.886 29.980 124,6 100,0 125,2 111,5 173,9 14,8 Skupaj 1, —5. 194.256 226.559 255.245 303.022 329.414 116,6 112,7 118,7 108,7 169,6 14.1 6. Zdravstvena skupnost 256.854 257.836 288.000 307.450 326.905 100,4 111,7 106,7 106,3 127,3 6,2 7. Skup. za zaposlovanje 4.681 8.034 7.810 8.937 9.544 171,6 97,2 114,4 106,8 203,9 19,5 Skupaj 1, —7. 455.791 492.429 551.055 619.409 665.863 108,0 111,9 112,4 107,5 146,1 9,9 8. Zveza skup. otr. var. SRS 69.301 61.753 71.250 73.602 76.715 86,0 119,4 104,4 104.2 111,8 2,8 Skupaj 1, —8. 525.092 554.182 622.305 693.011 742.578 105,1 112,3 111,4 107,1 141.4 9.0 9. Požarna skupnost 3.306 10.656 12.201 13.970 114,5 114,5 10. Komunalna skupnost 1.478 15.299 17.593 20.233 115,0 115,0 11. Krajevne skupnosti 3.311 7.500 9.500 10.500 126,6 110,5 12. Ljudska obramba — 740 3.600 3.870 4.030 107,5 104,1 SKUPAJ 9.-12. 9.035* 37.055 43.164 48.733 116,4 112,9 * Sredstva Sredstva so se zbirala šele v II. polovici leta 1977 Pregled potrebnih finančnih sredstev za izvedbo predlaganih programov SIS družbenih dejavnosti v občini Kranj v letu 1979 in izračun prispevnih stopenj za leto 1979 in primerjava teh s prispevnimi stopnjami v letu 1978 — zneski v tisoč din — stopnje v % Z®p' SIS st. Predložena vrednost programa v letu 1979 Ocenjeni presežki iz 1. 78 Sredst. ki jih bo tre- Prispevna stopnja vil. poli. 1978 v cenah 1978 v nomin. zn. (cene 1979) ba združ. v 1. 1979(2-3) 1979 (ocena) letna 1978 1 2 3 4 5 6 7 1. Zveza skup. otroš. var. 73.602 81.698 4.360 77.338 2,20 2,50 2,74 2. Obč. skup. otroš. var. 46.639 51.769 1.034 50.735 1,36 1,16 0,53 3. Izobraževalna skup. 173.730 191.738 5.335 186.403 5,00 4,80 4,93 4. Kulturna skupnost 38,771 43.036 1.336 41.700 1,12 1,13 1,12 5. Telesnokult. skupnost 16.996 18.866 528 18.338 0,49 0,49 0,49 6. Skup. socialnega skrbstva 26.886 29.844 450 29.394 0,79 0,73 0,43 7. Skup. zdravst. varstva 307.450 345.863 — 345.863 9,10 8,58 10,12 od tega: iz BOD 252.724 284.299 — 284.299 7,48 7,05 8,50 iz dohodka 54.726 61.564 — 61.564 1,62 1,53 1,62 8. Skupnost za zaposlov. (iz dohodka) 8.937 10.065 — 10.065 0,25 0,23 0,07 Skupaj občinske SIS Od tega: iz BOD 693.011 629.348 772.879 701.250 13.043 13.043 759.836 688.207 18,44 17,86 18,74 iz dohodka (osnova BOD) 63.663 71.629 - 71.629 1,87 1,76 1,69 Tabela prikazuje: — preračun planiranih zneskov zaradi porasta cen v letu 1978 (s faktorjem 1,11) — ocenjene presežke, ki naj bi nastali do konca leta 1978, ker bo predvidoma v samoupravnih interesnih skupnostih, v katerih se zbirajo prispevki po takozvanem domicilnem principu, zbrano več sredstev, kot je bilo dogovorjeno za leto 1978, — sredstva, ki jih bo potrebno zbrati v letu 1979 po odbitku ocenjenih presežkov iz leta 1978, — predvidene prispevne stopnje za leto 1979. Pregled predlaganih prispevnih stopenj za skupno porabo v občini Kranj v letu 1979 Samoupravna interesna skupnost Prispevki iz bruto OD Prispevki iz dohodka osnova osnova: bruto OD korigirana davčna osnova osnova: poslovni sklad Občinska skupnost otroškega varstva 1,36 Občinska izobraževalna skupnost 5,00 Kulturna skupnost 1,12 Telesnokulturna skupnost 0,49 Skupnost socialnega skrbstva 0,79 Občinska zdravstvena skupnost 7,48 Skupnost za zaposlovanje Skupaj občinske SIS 16,24 1,87 Zveza skupnosti otroškega varstva 2,20 Izobraževalna skupnost Slovenije 7,00 Raziskovalna skupnost Slovenije 1,4 Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 10,90 0,80 0,27 Skupnost starostnega zavarovanja kmetov 0,50 oz. 0,26 1,27 SKUPAJ: 29,34 2,67 8,90 oz. 0,27 8,66 1,27 Osnove in stopnje za združevanje sredstev po samoupravnih sporazumih druge porabe v občini Kranj za leti 1978 in 1979 Osnova od Prispevna stopnja v % 1978 1979 SIS, naloga katere se računa Za skupnost za varstvo pred požarom dohodek osnova BOD 0,32 0,33 Za komunalno skupnost dohodek osnova BOD 0,46 0,47 Za skupne potrebe krajevnih skupnosti dohodek osnova BOD 0,23 0,27 Za skupne naloge ljudske obrambe dohodek osnova BOD 0,11 0,11 Za izgradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih dohodek osnova BOD 1,00 1,00 Sredstva za stanovanjsko izgradnjo BOD 6,5 6,5 kmetov in zaposlovanje se povečajo. Prispevna stopnja za usmerjeno izobraževanje se zniža, dočim za raziskovalno dejavnost še ni objavljena do sestave te ocene. Iz navedenega sledi, da bo obremenitev osebnih dohodkov v letu 1979 predvidoma enaka sedanji, obremenitev dohodka TOZD pa predvidoma celo nižja kot v letu 1978. Za leto 1980 se bodo prispevne stopnje ugotovile koncem leta 1979 na način, kot to določajo aneksi k samoupravnim sporazumom. Primerjava dogovorjenih sredstev skupne in druge porabe v nominalnih zneskih _ v tisoč din Dogovorjena Predložena Indeks poraba 1978 poraba 1979 1979:1978 I. OBČINSKE Iz pregleda predvidenih prispevnih stopenj za leto 1979 in primerjave le-teh z letom 1978 je razvidno, da bo letna globalna prispevna stopnja iz osebnega dohodka v letu 1979 znašala skupno s prispevno stopnjo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 29,34 % od bruto osebnega dohodka, kar je enako globalni prispevni stopnji od 1. julija 1978 dalje. Prispevne stopnje iz dohodka za leto 1979 ostanejo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje enake kot v letu 1978, za zdravstveno zavarovanje, starostno zavarovanje INTERESNE SKUPNOSTI 1. Občinska skupnost 551.055 691.181 125,4 otroškega varstva od tega: 34,345 51.769 150,7 — redna dejavnost 34.345 42.249 123,0 — za investicije 2. Občinska izobraževalna — 9.520 — skupnost od tega: 151.586 191.738 126,5 — občinski program 127.023 174.907 137,7 — skupne naloge v SRS 5.031 5.593 111,2 — vzajemne naloge v SRS 2.072 3.035 146,5 — solidarnost 17.460 8.203 47,0 3. Kulturna skupnost od tega: 33.397 43.036 128,9 5. 6 II. III. IV. — občinski program — skupne naloge v SRS 4. Telesnokulturna skupnost od tega: — občinski program — skupne nal. v SRS Skupnost socialnega skrbstva od tega: — občinski program — skupne nal. v SRS — solidarnost Zdravstvena skupnost od tega: — občinski in regijski program — skupne nal. v SRS — solidarnost 7. Skupnost za zaposlovanje od tega: — občinski program — za skupne nal. v SRS — za solidarnost REPUBLIŠKE INTERESNE SKUPNOSTI 1. Zveza skupnosti otroškega varstva SKUPAJ I.+ 11. DRUGA PORABA 1. Za požarno varnost 2. Za komunalno dejavnost 3. Za krajevne skupnosti 4. Za ljudsko obrambo 16.900 22.564 133.5 16.497 20.472 124,1 14.439 18.866 130,7 12.629 16.673 132,0 1.810 2.193 121,2 21.478 29.844 139,0 17.217 25.489 148,0 1.211 1.540 127,2 3.050 2.815 92,2 288.000 345.863 120,1 263.357 323.189 122,7 8.743 7.878 90,1 16.000 14.796 92,5 7.810 10.065 128,9 5.280 7.417 140,5 866 1.246 143,9 1.664 1.402 84,3 71.250 81.698 114,7 622.305 772.897 124,2 37.055 43.164 116,5 10.656 12.201 114,5 15.299 17.593 115,0 7.500 9.500 126,6 3.600 3.870 107,5 Na osnovi navedenih ugotovitev je izvršni svet Skupščine občine Kranj sprejel naslednja stališča: 1. Izvršni svet ugotavlja, da je predvidena povprečna rast skupne porabe v obdobju 1976 do 1980 enaka povprečni rasti družbenega proizvoda za isto obdobje v občini Kranj. 2. Indeksna stopnja rasti skupne porabe v letu 1979 je za 2,4 višja od indeksne stopnje predvidene rasti družbenega proizvoda (111,4:109) kar opravičujejo naslednji razlogi: — gradnja novega vrtca II na Planini — projekti za preureditev in obnovo gradu Kieselstein, — povečani izdatki zaradi novih objektov, ki so bili zgrajeni leta 1978 ter za funkcionalno dejavnost v teh objektih (nova šola Primskovo, vrtec I na Planini, uvedba celodnev- nega pouka v Osnovni šoli Helene Puhar itd.), — razširjene pravice iz zdravstvenega varstva, uveljavljene sredi leta 1978, katere bodo v letu 1979 bremenile to skupnost vseh 12 mesecev, — nove naloge, ki jih na področju socialnega skrbstva prinašajo zakonski predpisi. Indeksna stopnja rasti skupne porabe v letu 1980 je za 1,9 nižja od predvidene rasti družbenega proizvoda (107,1:109). Ob navedenih ugotovitvah je predvidena rast skupne porabe v letih 1979 in 1980 enaka predvideni rasti družbenega proizvoda, vsled česar se bo skupna poraba do konca leta 1980 mogla spreminjati le v okviru dejansko doseženega družbenega proizvoda. 3. Izvršni svet opozarja vse samoupravne interesne skupnosti na probleme, ki se utegnejo pojaviti v letu 1980, saj je predvidena stopnja rasti sredstev skupne porabe v primerjavi z letom 1979 za 4,3 indeksne točke nižja. Problemi bodo nastali predvsem na področju zagotavljanja usklajevanja delovanja družbenih dejavnosti s potrebami in na področju usklajene rasti osebnih dohodkov delavcev družbenih dejavnosti z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu. Zato naj vsaka samoupravna interesna skupnost ob obravnavi dopolnil temeljito prouči posledice, ki lahko nastanejo ob izvajanju dejavnosti na njihovem področju. 4. Izvršni svet izrecno opozarja predlagatelje dopolnil na odgovornost za posledice, ki jih prinašajo predlagane različne stopnje rasti v obeh letih ter na strogo namensko in racionalno porabo sredstev. 5. Izvršni svet zahteva, da z dopolnili dogovorjenih prioritet ni možno v tem planskem obdobju menjati. Eventualne kasneje dogovorjene prioritete in nove obveznosti se lahko izvajajo šele po letu 1980. 6. Izvršni svet predlaga, da se izdela analiza o materialnem položaju delavcev v družbenih dejavnostih z ozirom na gibanja osebnih dohodkov v gospodarstvu in analiza o obsegu in rasti materialnih stroškov na področju družbenih dejavnosti v občini Kranj ter v okviru dogovorjenih sredstev poišče rešitev. To je povzetek iz materiala, ki smo ga prejeli od Skupščine občine Kranj. Širša obrazložitev dopolnil bo izšla oziroma je že izšla v publikaciji, ki jo bodo prejeli vsi naročniki Glasa Gorenjske ter delovne organizacije vsaj toliko izvodov, da bo prišel po en izvod na 5 delavcev. Apeliramo na vse, naj publikacijo — to je posebna izdaja z naslovom PREDLOGI DOKUMENTOV ZA ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB V LETIH 1979 in 1980 V OBČINI KRANJ -temeljito pregledajo in preštudirajo, predvsem pa izvoljeni delegati, sicer bodo težko izpolnjevati svojo nalogo kot delegati pri samoupravnih interesnih skupnostih. V njihovem interesu je, da so z dogajanji v samoupravnih interesnih skupnostih čim bolj seznanjeni. Helena Francelj Zbirka Prešernove družbe 1979 Clani-naročniki bodo letos prejeli naslednji knjižni dar: PREŠERNOV KOLEDAR 1979, bo kot osrednja knjiga zbirke letos še posebno zanimiv. V njem bodo poleg proze in poezije sodobnih slovenskih avtorjev tudi razprave o dogajanjih po I. svetovni vojni, pa prispevek o novem mednarodnem ekonomskem sistemu, o pojavu evrokomu-nizma, zapis o starih slovenskih mestih, informativno bogati zapis pred olimpiado leta 1980 v Moskvi, pa še vrsta drobnih zanimivosti in informacij. Knjigo velikega formata, bodo krasile barvne reprodukcije slik znamenitega impresionista Matije Jame, obsegala pa bo krog 200 strani. Boris Režek: CESTA NA MEJO, roman — Sočno in živo napisana pripoved o koroških gruntarjih, njihovih hlapcih, deklah in dninarjih, ki oblikujejo in maličijo ljudi, tragična podoba razmer v predvojnem času, v kateri pa ob koncu le zaslutimo obljubo človeško boljših dni. Miško Kranjec: ČARNI NASMEH, dve povesti — Ob 70-letnici našega velikega pisatelja smo v zbirko uvrstili dvoje njegovih pripovednih biserov: »Čarni nasmeh« in »Pot med blažene«. Obe lirsko otožni povesti bosta nedvomno ganili srce vsakega od bralcev. Miran Ogrin: VZHODNI VETER, potopis — Naš znani popotnik je podnaslovil svojo pripoved: od Urala do Ki- tajske in do arabskih pustinj, v njegovih zapisih pa zaživi pred nami tisti svet, ki je od nekdaj buril domišljijo Evropejcev in ki na še danes privlači s svojo tako drugačno, bogato raznolikostjo, skrivnostmi, posebnostmi in lepotami. Draga Černelč, s sodelavci: ALERGIJA, zdravstveni priročnik — O alergiji, njenih vzrokih, posledicah in še zlasti o načinih zdravljenja, vemo vse premalo, zato bo knjiga gotovo dobrodošla marsikomu in ne samo bolnikom. Člani, ki so poravnali naroč-nimo do 30. junija letos, bodo prejeli še nagradno knjigo: Alan White: PODNEBJE UPORA roman — Delo obravnava značilen primer ne-stanka in delovanja velemestne gverile na vročih tleh Ria de Janeira. Prodorno in pisateljsko slikovito opisuje razmere v senci kapitalistične stranke strahovlade, kakršna je značilna za mnoge dežele Južne Amerike, in vzroke, ki privedejo osrednje junake zgodbe do oboroženega upora z njegovimi tragičnimi posledicami. Omenjeno knjigo lahko prejmejo tudi tisti naročniki, ki so se naročili na zbirko po 30. juniju, le da bodo morali ti doplačati zanjo 50,— dinarjev (broširana) oziroma 65.— dinarjev (vezana). Vse knjige bodo člani-na-ročniki prejeli v drugi polovici novembra. Drugo zvezno tekmovanje predio Letošnje zvezno tekmovanje predic (državno prvenstvo) je bilo 22. in 23. septembra v Tekstini — Ajdovščina. Tekmovanje je bilo v sklopu proslav 150-letnice slovenske tekstilne industrije. Udeležilo se ga je 20 predilnic iz vseh jugoslovanskih republik. Za vsako predilnico je nastopala 5-član-ska ekipa. Tekmovale so 4, ena tekmovalka je bila v rezervi. Tekmovalo se je v dveh panogah. V programu prvega dne je bilo na sporedu streljanje z zračno puško, kjer so naše predice zasedle 9. mesto. V istem dnevu smo si še ogledali partizansko bolnico Franjo, kjer so se besede in misli zaustavile na vztrajnosti, naporih, prekaljenosti in borbenosti naših partizanov. Večer prvega dne je minil ob utrjevanju prijateljstva med delavci in hkrati krepitvi enotnosti in bratstva narodov Jugoslavije, vmes pa so se »pete« ogrele ob zvokih polke in kola. V programu drugega dne je bilo tekmovanje v hitrosti vezanja pretrgov, kjer je bilo treba čim hitreje povezati 100 pretrgov. S podelitvijo številk tekmovalkam in dodelitvijo tekmovalnega mesta sta »športno« vzdušje in trema naraščala. Udeleženke so se pričele ogrevati in opaziti je bilo, kar so kasneje potrdili tudi rezultati, da so nekatere vrhunsko izvež-bane, nekatere pa brez »treningov«. S prvim startom je pričelo tekmovati 12 predic. Tekmovanje je bilo dokaj dolgo, saj so zadnje predice tekmovale 4 ure po otvoritvi. S takim tekmovanjem se pridobijo izkušnje, spretnost in metode, kar se lahko koristno prenese na delovna mesta v cilju izboljšanja dela in dviga produktivnosti. Naše predice so ekipno zasedle 6. mesto, najboljša med posameznicami pa 8. mesto. Ekipo so sestavljale predice: Jovanovič Devka, Babič Sto-janka, Iličič Milka, Huzjak Marija, Čurič Senija. Rezultati ekip: 1. Pamučna prediona Glina 26’21” 2. Tekstina Ajdovščina 32’59” 3. Kombiteks Bihač 33’27” 6. Tekstilindus Kranj 39’40” Zadnje mesto je zasedla ekipa s časom 94’37”. Rezultati najboljših posameznic: 1. Dobrinič Jogica, Glina 6’18” 2. Turopoljac Danica, Glina 6’24” 3. Čupovič Ljuba, Glina 6’46” 8. Jovanovič Devka, Tekstilindus 8’05” Tako v posamezni razvrstitvi kot tudi ekipno so slavile prvo mesto predice iz Gline. Zadnje mesto je zasedla tekmovalka s časom 28’56”. Ljubiteljem športne rekreacije Pred nami je mesec ali še dalj trajajoče obdobje, v katerem si je težko omisliti rekreacijo na prostem. V ta namen smo uspeli dobiti na razpolago telovadnico tekstilne šole na Primskovem, kamor vas vabimo v čim večjem številu. Telovadnica bo na razpolago za delavce naše OZD od 1. 12. 1978 dalje in sicer vsak ponedeljek od 20.30 do 22. ure, petek od 15. do 18. in soboto od 15. do 19. ure. RAZPORED VADBE: Ponedeljek — rekreacijska vadba Petek — od 15. —16.30 odbojka ženske — od 16.30—18. rokomet moški, ženske Sobota — od 15. —16.30 odbojka moški — od 16.30—18. rekreacijska vadba — od 18. —19. smučarska gimnastika Prav na zadnjo vadbeno uro so vabljeni vsi, ki imajo pozimi namen natakniti smučke. Opozarjam, da je kondicijske priprave potreben vsak smučar, še prav posebno vabim vse tiste, ki se mislijo prijaviti na smučarski tečaj, saj si boste z nekaterimi vajami krepko pomagali k uspehu na snegu. K rekreacijski vadbi so vabljeni tudi vaši zakonski tovariši, k smučarski gimnastiki pa lahko pripeljete tudi otroke! V telovadnico je dovoljen vstop samo v copatih. Obenem želim opozoriti vse ljubitelje kegljanja, da sta na kegljišču Triglava v Kranju vsak petek od 15. do 16. ure na razpolago dve stezi za rekreacijsko keg- ljanje- L. Rupar Zima prihaja - dom naj bo topel Napisal bi rad nekaj stavkov o sodobnem ogrevanju stanovanjskih prostorov — to je s termoakumulacijsko pečjo. V sestavku bi se v nekaj vrsticah rad dotaknil — o splošnem ogrevanju z električno energijo, o samem delovanju termoakumulacijske peči, o določanju moči peči. o montaži peči na hišno električno omrežje in praktičnem izračunu, s katerim si lahko vsak sam izračuna, kakšno peč bo potreboval. Splošno o električnem ogrevanju Vemo, da električno ogrevanje stanovanjskih prostorov ni ravno poceni, saj je ena kilovatna ura kar precej draga. Poleg tega rabimo mi toploto ravno v času višje tarife — dražja tarifa, le delno v popoldanskem času (3 ure) v času nižje — cenejše tarife. Zato uporabljamo klasične elektro peči največ samo za dodatno ogrevanje prostorov. To je za pomoč pri ogrevanju z drvmi, premogom, plinom, itd., ter v prehodnem času (pomlad, poletje). Velika prednost električnega ogrevanja pa je v tem, da ni odpadkov, neprijetnega vonja, dima, itd. To se pravi, da klasične peči še ne zadovoljujejo sodobnih gospodinjstev. Idealna peč naj bi izgledala tako, da bi bila peč vključena ponoči, to je v času cenejše tarife in bi to sprejeto toploto akumulirala. Preko dneva, v času dražje tarife, pa bi jo oddajala v prostor. Takšna peč bi bila pa že ekonomična. Gasilci so V počastitev VIII. kongresa ZK Slovenije, XI. kongresa ZK Jugoslavije, praznika občine Kranj in tedna požarne varnosti, je izvršni odbor Občinske gasilske zveze razpisal tekmovanje gasilcev. Tekmovanje je potekalo na športnem igrišču v Olševku. 10. septembra za članice, mladince in pionirje A in B, 1. oktobra pa za člane teritorialnih in industrijskih enot, veteranov ter enot CZ. Članice — suha vaja z MB in štafetni tek 1. mesto IGD Sava Kranj Mladinci — suha vaja z MB, vezanje vozlov in navezij ter štafetni tek 1. mesto GD Kranj — Primskovo Pionirji A — vaja z vedrov-ko in štafetni tek 1. mesto GD Mavčiče Pionirji B — suha vaja z MB in štafetni tek 1. mesto GD Mavčiče Člani — mokra vaja z MB, vezanje vozlov in navezij ter štafetni tek teritorialne enote — 1. mesto GD Kranj, Primskovo No, strokovnjaki so bili kos tudi tej nalogi in so skonstruirali tudi takšno peč — imenovano termoakumulacijsko peč. Delovanje termoakumulacijske peči Najprej moramo vedeti, da imamo dve vrsti termoakumulacijskih peči — statične in dinamične. Statične so tiste, katere nimajo vgrajenega ventilatorja in so namenjene za ogrevanje pomožnih prostorov in to na temperaturo 16—18 stopinj Celzija. Dinamične peči — z ventilatorjem, pa so namenjene za ogrevanje bivalnih, dnevnih prostorov, kjer mora biti stalna temperatura, katero seveda po želji izbiramo s termostatom. V tem sestavku bom pisal samo o dinamičnih termoakumulacijskih pečeh. V notranjosti peči je tako imenovano akumulacijsko jedro. To so magnezitne opeke, ki imajo to lastnost, da prevzemajo toploto od električnih cevnih grelcev in jo dolgo časa ohranijo. Da pa se termoaku- tekmovali industrijske enote — 1. mesto IGD Tekstilindus II 2. mesto IGD Sava 3. mesto IGD Tekstilindus I Veterani — 1. mesto GD Britof Enote CZ — 1. mesto Jezersko Pionirji so tekmovali še v kvizu pod naslovom »Preprečujmo požare«. Izbirno tekmovanje je bilo po sektorjih. Najboljše ekipe so se uvrstile na zaključno tekmovanje, ki je bilo 8. oktobra 1978 v Šenčurju. Tekmovalo je 19 ekip od 20 uvrščenih iz 16 gasilskih društev. Na zaključnem tekmovanju je sodelovala tudi Ljubljanska banka podružnica Kranj z nagradami. Najboljše tri ekipe so prejele tudi pokale. 1. mesto GD Šenčur 2. mesto GD Stražišče 3. mesto GD Preddvor Desetine so na tekmovanju pokazale zadovoljivo znanje. Nekatere desetine, ki so se prijavile, pa se tekmovanja niso udeležile. O vzrokih se bodo morali pogovoriti vsak v svojem društvu, med drugimi tudi pri nas. H. Z. mulacijska jedra ne bi prehitro ohladila zaradi nižje temperature okolice, je okrog njih toplotna izolacija — azbest, mineralna volna. Čas polnjenja teh peči navadno znaša okrog 8 ur v enem dnevu. Ostali čas, to je 16 ur pa peč ogreva prostor. Seveda to je zopet odvisno od zunanje temperature. Podatki pa so podani za temperaturo — 15 stopinj Celzija. Ko se vključi ventilator, kateri je montiran v peči, sesa iz prostora hladen zrak in ga usmerja po kanalih, kateri so speljani okrog segretih akumulacijskih jeder. Iz peči pa potem oddaja topel zrak. Za točno določeno temperaturo v prostoru moramo montirati sobni regulator — termostat (dobi se pri nakupu peči), ki vključuje in izključuje ventilator v peči pri željeni nastavljeni temperaturi. Območje termostata je navadno od 0 — 30 stopinj Celzija. Tako mi vključimo peč preko noči — čas cenejše tarife in peč se nam »polni«. Preko dneva pa nam v prostor oddaja toploto na željeno temperaturo. Določanje moči peči Domači in tuji proizvajalci teh peči nam na tržišču ponujajo več tipov peči, katere se v glavnem ločijo po zunanjem videzu in po moči grelcev. Moč peči določimo na velikost prostora, katerega želimo ogrevati in glede na toplotne izgube. Šele ko imamo ta podatek, si lahko peč izberemo v trgovini. Da si s tem podatkom ne bi preveč belili glave ali iskali strokovnjake (kateri niso zastonj), si lahko sami izračunate potrebno moč peči, kar je tudi namen tega sestavka. Na enostavnem primeru si najprej poglejmo praktični izračun s pomočjo tabel. Najprej moramo izračunati ploščino prostora v kv. metrih TABELA A — ploščina zunanjih zidov TABELA B — ploščina notranjih zidov (če sosednji prostor ni ogrevan) TABELA C — ploščino notranjih zidov (če je sosednji prostor ogrevan) TABELA Č — ploščina tal in ploščina stropa TABELA D — ploščina oken in ploščina zunanjih (balkonskih) vrat. Za navedene ploščine so podane ustrezne toplotne izgube v tabelah A, B, C, Č in D. V tabeli A, B in C moramo upoštevati še debelino zidov. Podane so štiri različne debeline. Ko imamo izračunane po tabelah vse izgube, jih seštejemo in dobimo približno vrednost peči. Te tabele veljajo za nadmorsko višino od 400 — 700 metrov. Za večje nadmorske višine moramo dobljeno moč za 20 % povečati, za obalni pas pa zmanjšati. 1. Zunanji zidovi P ( tabela A) = Pl + P2 = 4 X 2,4 + 3,2 X 2,4 = = 9,6 + 7,86 = 17,28 = 17,3 m2 Iz tabele A dobimo toplotne izgube za klasični opečni zid debeline 25 cm (pod b) za 17,3 m2 1,41 KW (ker sta v tabeli navedeni vrednosti izgub za 16 in 18 m2 vzamemo vmesno vrednost: 1,33+1,50 , A1 2 2. Notranji zidovi (sosednji prostori niso ogrevani) P (B) = P,3 = 4 X 2,4 = 9,6 m2 vzamemo 10 m2 Iz tabele B dobimo toplotne izgube za klasični opečni zid debeline 25 cm (pod b) in za 10 m2 0,28 KW 3. Notranji zidovi (sosednji prostori so ogrevani) P (C) = P4 = 4 X 24,= 9,6 m2 vzamemo 10 m2 Iz tabele C dobimo toplotne izgube za zid debeline 12 cm (pod c) 0,15 KW 4. Tla in strop P tal= 4 X 4 = 16 m2 P stropa = 4 X 4 = 16 m2 Skupna ploščina znaša P (Č) = 16+16= 32 m2 Iz tabele Č dobimo za 32 m2 in stanovanje v pritličju ter s srednjo toplotno izolacijo izgube v višini 0,72 KW (Ker sta v tabeli navedeni 5. Okna vrednosti izgub za 30 in 35 kv. p _ 12X12= 144 m2 metrov vzamemo srednjo vzamem0 15 m2 vrednost: „ „„ „ „ 0,67 — 0,78_ p ^2 Iz tabele D dobimo za 2 ’ izgube skozi okna (območje s šibkimi vetrovi) za 1,5 m2 0,36 KW Skupne izgube so: 2,92 KW To je tudi potrebna moč peči. Sedaj vemo, kakšno moč mora peč imeti. Odločili se bomo za 3 KW termoakumulacijsko peč. Tako dobljena moč peči ustreza za 16-urno ogrevanje vsak dan pri zunanji temperaturi —15 stopinj Celzija na notranjo temperaturo 20 stopinj Celzija pri približno 8-urnem polnjenju preko noči — to je v času cenejše tarife. Ce je izračunana moč nekje v sredini med eno in drugo KW močjo, je bolje, da se odločimo za nakup močnejše peči. N. pr. izračun je 3,68 K W — odločimo se za peč z močjo 4KW. Montaža peči na hišno omrežje Predno priključimo peč, mora hišno instalacijo pregledati kvalificirani elektrikar. Sem spada pregled vodov, varovalk in podobno. Za peči večjih moči (nad 2 KW) ponavadi tudi trifazni priključek. Lahko pa se te peči priključijo eno in trifazno. Ker pa so to veliki porabniki električne energije, je priporočljiv trifazni priključek. Termostat Montiramo ga v višino 1,5 m od tal in tam, kjer je približna srednja temperatura prostora. Ne sme biti v bližini peči, okna in vrat. Termostat je s posebnim vodom povezan s termoakumulacijsko pečjo. Kdor je iz tega sestavka kaj novega izvedel, se naučil izračunati moč peči, katero ima namen kupiti, je obojestranski cilj dosežen. N.S. TABELA A Toplotne izgube na zunanjem zidu v kW Ploščina / m2 / 2 4 6 8 lo 12 14 16 18 2o 22 25 3o 35 4o a o,17 0,33 o,5o o,6(S o,33 o o 1,16 1,33 l,5o 1,66 1,82 2, o3 2,5o 2,9o 3,32 b o,19 co O 0,56 o,75 o,94 1,13 1,32 1,51 l,7o 1,39 2, oY 2,35 2,83 3,3o 3,77 d 0,08 o,l6 o,23 o,31 o,39 o,46 o,54 0,62 o,7o o,78 0,85 o,97 1,17 1,36 1,56 a b d - klasični opečni zid debeline 38 cm - klasični opečni zid debeline 25 cm - montažni zidovi z delno termično izolacijo/nove stavbe/ TABELA B Toplotne izgube na notranjih zidovih,za katerimi sosednji prostori niso ogrevani,v kW / ? / ploäöina / m"/ 2 4 6 8 lo 12 14 16 18 2o 22 25 3o 35 4o a o,o5 o,lo o,15 o,21 o,26 o,31 o,36 o,41 o,46 o,51 0,57 o,64 o,77 o,9o 1,03 b 0,06 0,11 0,17 o,22 O iv» CD o,34 o,39 o,45 o,51 0,56 o,62 o,7o o,84 o,99 1.13 c o,o9 0,18 o,27 o,36 o,45 o,54 o,63 o,72 o,8l o,9o o,99 1,12 1.35 1,57 1,80 d o,o4 o, o9 o,13 o,l8 o,22 o,27 o,31 o,35 o,4o o,44 o,49 o,55 0,66 o,77 0,89 a b c d - ki - kis - pr - moj isičiu _sičru jgradr ltažnu opeč ope> li op zid ni z3 ni z j čni >vi z d debeline 38 cm Ld debeline 25 cm ,id debeline 12 cm delno termično izolacijo/nove 3tavbe/ TABELA C Toplotne izgube na notranjih zidovih ogrevani,v kW za katerimi so sosednji prostori P 1 0 S i n a / m2 / 2 4 6 8 lo 12 14 16 18 2o 22 25 3o 35 4o a o,o2 0, o3 o,o5 o,o7 o,o9 o,lo o,12 o,14 o,15 o,17 o,19 o,n o,26 o,3o o,34 b o,o2 »j" 0 0 CD 0 0 o,o7 0, o9 0,11 o,13 o,15 o,17 o,19 0,2o 0,23 o,28 o,33 o,38 c o,o3 0,06 o,o9 o,12 o,15 0,18 o,21 0,24 o,27 o,3o o,33 0,38 o,45 o,53 0,60 d OJ 0 o,o3 0, o4 CD O O o,o7 o,o9 o,lo o,12 o,13 o,15 o,l6 o,18 o,22 o,26 o,29 a - klasični opečni zid debeline 38 cm b - klasični opečni zid debeline 25 cm c - pregradni opečni zid debeline 12 cm d - montažni zidovi z delno termično izolacijo/nove stavbe/ TABULA 5 Toplotne izgube tal in stropa v kW ploščina / m2/ 15 2o 25 3o 35 4o 45 5o 55 60 7 0 Stanovanje v pod3trečju I o,55 o,74 o,92 1,11 l,3o 1,48 1,65 1,85 'j- 0 CM 2,22 2,6o II o,33 o,44 o,55 o,67 o,78 o,89 l,oo l,lo 1,12 1,33 1,55 Stanovanje v nadstropju I co CM O o,37 0,46 o,55 0,65 o,74 o,83 0,93 l,o2 1,11 l,3o II o,17 o,22 o,28 o,33 o,39 o,44 o,5o o,55 o,6l 0,66 o,77 Stanovanje v pritličju I o,33 o,44 o,55 o,67 o,78 o,89 1,00 l,lo 1,12 1,33 1,55 II o,2o o,27 o,33 o,4o o,47 o,53 o,5o o,67 o,74 0 CO 0 o,94 I o,58 o,78 o,97 1,17 1,37 1,56 1,76 1,95 2,15 2,3+ 2,7+ Nizke stavbe III o,75 l,ol 1,26 1,52 1,77 2,02 2,27 2,53 2,78 3, o3 3,55 II o,35 0,46 o,58 o,7o o,8l o,93 l,o5 1,16 1,28 l,4o 1,63 I - srednja termična izolacija II - dobra termična izolacija III - slaba termična izolacija TABELA D Toplotne izgube oken in vrat v kW Ploščina / n2/ Okna Zunanja vrata 1 1,5 2 3 4 5 6 2 4 6 področja s šibkim vetrom o,24 0,36 co -tf- 0 o,72 o,96 l,2o 1,44 o,39 o,78 1,16 področja z močnim vetrom o,32 o,48 0,64 o,96 1,28 l,6o 1,82 o,45 o,9o 1,35 t Olajšave za izplačilo regresa za letne dopuste NOVI PREDPISI • Temeljne organizacije in delovne skupnosti bodo lahko izplačevale regres za letne dopuste iz čistega dohodka, če v skladu skupne porabe v ta namen nimajo zagotovljenih sredstev • Tudi delovne skupnosti bodo lahko v breme čistega dohodka nadomestile izdatke za prehrano delavcev Delegatom v Zveznem zboru Skupščine SFRJ je bil poslan v razpravo in sprejem Predlog za izdajo zakona o dopolnitvah Zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, z Osnutkom zakona (AS 47). Predložene dopolnitve zakona se na- našajo na ureditev prehrane delavcev v delovnih skupnostih in na možnosti izplačila regresa v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih iz tekočega čistega dohodka. Z zakonom o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka je dana možnost organizacijam združenega dela, ki ne ustvarjajo čistega dohodka, da v letih 1978 in 1979 na račun tekočega čistega dohodka nadomestijo izdatke za prehrano delavcev. Predlog z dopolnitvijo tega zakona naj predvideva isto možnost tudi za delovne skupnosti, vendar samo za leto 1978 in 1979 kot prehodno rešitev. To pomeni, da se ne krši sistem določen z določbami Zakona o združenem delu in Zakona o ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka in dohodka. REGRES ZA LETNE DOPUSTE -IZ USTVARJENEGA ČISTEGA DOHODKA Po določbah zdaj veljavnega zakona lahko temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti izplačujejo regres za letne dopuste samo iz sredstev sklada skupne porabe. Vendar večje število organizacij in delovnih skupnosti tudi kljub zadovoljivim poslovnim uspehom v letu 1977 po zaključnem računu ni izločilo (Nadaljevanje na 12. strani) Športne igre ObSS Odbojka ženske V okviru športnih iger ObSS Kranj je v ponedeljek, 6. novembra, naša ženska odbojkarska ekipa odigrala tri tekme v Preddvoru. Pomerila se je s tremi nasprotnimi ekipami: IBI Kranj, SDK Kranj in Osnovno šolo Simon Jenko. V prvi tekmi so jim bile nasprotnice iz SDK Kranj, že dokaj dobro uigrana ekipa, medtem ko so naše odbojkarice prišle na tekmovanje popolnoma brez treninga. V prvem setu je bila zmaga zato dokaj lahka na nasprotni strani, medtem ko so se v drugem setu naše odbojkarice zbrale in začele z boljšo taktiko in tehnično igro. Po težki borbi so tudi v drugem setu zmagale odbojkarice SDK. Rezultat: SDK : Tekstilin-dus - 2:0(15:5; 16:14) V naslednji tekmi so se pomerile z odbojkaricami IBI. Kljub temu, da so imele tudi te nasprotnice za seboj trening, pa so postale lahek plen naših igralk. Naše tekmovalke v rezervi so ves čas igre navdušeno spodbujale tiste, ki so igrale v obeh setih in so si zasluženo priborile zmago. Rezultat: IBI : Tekstilin-dus - 0:2(12:15; 15:17) Zadnja in obenem najtežja tekma nas je čakala z močnimi nasprotnicami OŠ Simon Jenko, na vseh odigranih tekmah ta dan — nepremaganimi. Naša dekleta so bila optimistično razpoložena pred tekmo in so se zmenila, da bodo igrala s tremi podajami. Tekma se je začela. Prvi servis je bil na naši strani. Lea, ki je bila v servisih, pa tudi v igri odlična, je takoj priborila prve tri točke. Cel set so ostale naše v vodstvu in jih z dobro razliko (15:10 za naše) tudi premagale. Ekipa OŠ Simon Jenko je tako prvič doživela poraz v setu. Drugi set se je odigral bolj napeto in tudi igra je bila precej izenačena, vendar so tokrat naše odbojkarice s sicer majhno razliko — ostale neporažene. Tako je prišel na vrsto zadnji in odločilni set. Naše odbojkarice bi si z zmago priborile prvo mesto in nastop v finalu, s porazom pa 3. mesto. Borba je potekala vseskozi napeto in izenačeno. Naše odbojkarice so dale zares vse od sebe. Tudi po tehnični plati je Naši strelci Olajšave za izplačilo regresa za letne dopuste (Nadaljevanje z 11. strani) sredstev v sklad skupne porabe v ta namen in tako nimajo možnosti, da zagotovijo sredstva za izplačilo regresa delavcem. Da bi v letu 1978 zagotovili potrebna sredstva v skladu skupne porabe za izplačilo regresa za letne dopuste, je predlagana dopolnitev Zakona, vendar kot prehodna rešitev. S to dopolnitvijo bo v letošnjem letu omogočeno izplačilo regresa za letne dopuste iz ustvarjenega dohodka v letošnjem letu, če v ta namen niso zagotovljena sredstva v sklad skupne porabe. Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki v letošnjem letu ne ustvarjajo čistega dohodka, ne bi mogle v letu 1978 izplačati regresa, ker ne razpolagajo s sredstvi v čistem dohodku. To je v skladu s sedanjo prakso, ker regresa že zdaj niso dobivali delavci v tistih temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, ki v svojem poslovanju med letom niso ustvarile dohodka, iz katerega bi lahko realizirale regres. (Iz Poročevalca št. 18) Pokali, podeljeni v počastitev naše 50-letnice Sili Prehodni pokal in pokal v trajno last je prejela MILI BREZAR, ki že vrsto let osvaja odlična mesta v streljanju bila igra na kvalitetni višini. V vodstvu so bile enkrat naše, enkrat nasprotnice. Napetost je iz točke v točko rasla. Rezultat 13:13 je napovedoval težek finale. Nasprotnice so menjavale igralke, naša uigrana ekipa pa se ni poslužila rezervnih igralk, čeprav je ena doživela poškodbo. Odločilni zadnji točki so si priborile nasprotnice in tekma je bila zaključena v korist OŠ Simon Jenko. Rezultat: OŠ Simon Jenko : Tekstilindus — 2:1 (10:15; 15:10; 15:13) Ekipa SDK, ki je spremljala igro naših odbojkaric, nas je povabila, da se lahko udeležimo vsak četrtek trening tekem v telovadnici posebne osnovne šole Kranj, na kar smo z veseljem pristale, saj mi nimamo na voljo prostorov za trening. Upamo, da se bo v bodoče uredilo tudi to. Vsekakor pa lahko ob koncu pohvalimo naše odbojkarice, ki so se popolnoma brez treninga udeležile tekmovanja (odbojkarska ekipa je bila sestavljena praktično en dan pred tekmovanjem) in kljub temu dobro branile naše barve. Prvi nastop in tudi nepričakovan uspeh dokazujeta, da je dovolj ljudi, pripravljenih sodelovati na športnem področju, saj si rekreacija vedno bolj utira pot. Tako ne bomo mogli več trditi, da ni interesa za posamezne športne panoge in forsirati samo nekatere športne panoge, ki v naši delovni organizaciji uživajo že kar prioriteto. Končno lahko pohvalno ugotovimo, da so se začele tudi pri nas prebujati ostale športne panoge: plavanje, odbojka, košarka, namizni tenis in druge. R. S. 2 za smeh Pri zobozdravniku po novem Pacient: »Kako tov. zobar, zob ste mi izpulili v treh sekundah pa hočete za delo kar 25,00 din?« Zobar: »Dobro, dobro, saj lahko naslednjega pulim dve uri.« Prodaja kar cvete ali V informativnem biroju Tekstilindusa v Creini Stranka: »En meter čisto navadnega platna prosim, rabim za moževo pižamo.« Trgovka: »Gospa, en meter bo pa premalo za pižamo.« Stranka: »Veste on je doma čisto majhen.« Elektrikarji -šestič zapored Elektrikarji v obratu I so letos že šestič zapored organizirali športno-rekreacijsko tekmovanje. Tako kot vsako leto, so se tudi letos zbrali po uspešno končanem remontu. Svoje moči, kvalitete in sposobnosti so merili v Bitnjem, ob potoku Suha. Letos so uvedli tudi nekaj novosti. Kupili so pokal, kateri je bil namenjen zmagovalcu v malem nogometu. Tako kot vsako leto, je bilo tekmovanje v malem nogometu tudi tokrat najbolj zanimivo. Svoje moči in vragolije so merili med seboj poročeni in »ta ledik« fantje. Seveda, igrali so pod imenom STARI MLADI. Tako je bil postavljen tudi semafor, kar je tudi ena izmed novosti letošnjega tekmovanja. Že sam začetek tekme je obetal zelo zanimivo in razburljivo srečanje. Tisti, ki niso igrali, niso varčevali s svojimi glasilkami. Vneto so bodrili svoje ljubljence. Lahko je uganiti, da se je glas STARIH navijačev najbolj slišal. Toda MLADI se ne dajo; kmalu povedejo po odličnem strelu Aliča in že vodijo 1 : 0. Golman STARIH Sajevic je bil pri tem strelu brez moči. Tudi stari se ne pustijo. Hropejo, se grizejo, napadajo, imajo samo en cilj: premagati golmana MLADIH. Po izvrstnem napadu jim to tudi uspe! Gol je dosegel Rozman Marjan. Tako se zaključi prvi polčas z neodločenim rezultatom 1:1. V drugem polčasu je še huje. Oboji hočejo izkoristiti napake obrambe. STARI dajo vse na kocko. V igro pošljejo še Rajgelj Ivana, kateri zaigra na levem krilu. Z odličnim »Sprintom« večkrat uide mladim obrambnim igralcem, toda gola ni bilo. Tako se je tekma končala v regularnem času z rezultatom 1:1. Igrajo se podaljški 2 X 10 minut. Tukaj imajo pa besedo STARI. Rutina, umirjenost, zbranost. Igrajo pametno in ne izgubljajo glave. Kmalu vodijo s 3 : 1 in to jim prinese novo zmago in nov »tapravi pokal«, katerega je kapetanu ekipe STARIH Tinčku, izročil gost tega tekmovanja Mirko Bajželj. Zadnja odločilna gola sta dosegla Šmid Silvo in Rozman Marjan. Potrtost v taboru mladih je kmalu minila. Po nogometni tekmi so se oglasili »glavni za roštiljem« — Slavko, Lojze in Lado, kateri so pripravili za vsakega lepo porcijo. Prijetno popoldne se je tako nadaljevalo, zapeli so tudi nekaj narodnih pesmi. Šesto tekmovanje elektrikarjev je bilo tako končano. Končano je bilo, ne pa pozabljeno. Res, kaj takega si želimo še od drugih delovnih skupin, saj to je eden izmed mnogih načinov za krepitev dobrih odnosov, spoznavanja in prijateljstva na delovnem mestu. Ob koncu tekmovanja se je vsem delavcem zahvalil tudi njihov mojster Vilfan Pavel in med drugim dejal, da je srečen, da ima v svoji sredini ljudi, ki mu zaupajo, so tovariški, delovni, takšno tekmovanje pa vse to še vzpodbuja in krepi. Nasvidenje prihodnje leto 1979! N. S. ObSS prvenstvo Kranja v malem nogometu Je krivec V mesecu oktobru se je končalo letošnje letno sindikalno občinsko prvenstvo v malem nogometu. Nastopilo je 34 ekip kranjskih delovnih organizacij. Udeležba je bila izredno dobra. Sam tekmovalni sistem — na izpadanje, je bil pa bolj izhod v sili. V bodoče bi bilo dobro, da se odgovorni za izvedbo sindikalnih občinskih iger dogovorijo o samem tekmovanju že spomladi, ne pa v pozni jeseni. Edina sreča je bila v tem, da je bilo nogo- I. kolo — Tekstilindus : II. kolo — Tekstilindus: III. kolo — Tekstilindus: Naši nogometaši prve ekipe so dosegli uspeh, kakršnega si po izboru igralcev tudi zaslužijo. Lahko bi rekli, da so v tretjem kolu proti ekipi Iskra I imeli malo smole, saj bi lahko dobili tekmo, ne pa, da so izgubili po streljanju kazenskih strelov. Za I. ekipo so igrali: Marič, Vukičevič, Pipan, Šprajcer, Mijatovič, Jovanovič, Radojevič, Jeftič, Vukovič in Petkovič. Strelci golov pa so bili: Marič 3. Jeftič 2, Radojevič 2, Šprajcer 1 in Vukovič 1. Naša druga ekipa, katero so sestavljali veterani nogometa Rogelj? metašem naklonjeno vreme. Mislim, da je kvaliteta nogometa na teh tekmovanjih v porastu, kar kažejo tudi sami rezultati — veliko tekem se je končalo z neodločenim rezultatom. Zmagovalci letošnjih iger so nogometaši Planike. So povsem zasluženo, saj so tudi na igrišču pokazali največ. In kako so se odrezali naši? Letošnje leto smo imeli prijavljeni dve ekipi. Naša prva ekipa je dosegla naslednje rezultate. Sava IV 4:1 (0:0) Sava II 4:3 (1:1, 1:0) Iskra I 1:3 (0:0, 0:0) v naši delovni organizaciji, tudi ni imela športne sreče. Igrali so z ekipo IBI, ki je na koncu tekmovanja zasedla 2. mesto. Pa še nekaj besed o sami tekmi: Po izvrstni akciji celotnega napada in po veliki spretnosti našega srednjega napadalca Prigora, smo vodili skoraj celo tekmo z rezultatom 1:0. Nekaj minut pred koncem tekme, pa je naš najboljši mož v obrambi (do tega trenutka) srednji krilec Rogelj, branil žogo z roko, katera je šla mimo gola. Sodnik je pokazal na najstrožjo kazen in IBI je rezultat izenačil. Pri streljanju kazenskih strelov, pa tudi ni bilo sreče in tako so izpadli že v prvem kolu. Za našo drugo ekipo so igrali: Hilčer, Humerca, Srabočan. Podgornik, Kalan, Rogelj, Prigora in Rupar. Edini strelec je bil Prigora. Končni vrstni red: Kapetanu ekipe STARIH-Sušnik Tinčku je izročil pokal gost tekmovanja — Mirko Bajželj 1. Planika 2. IBI 3. Iskra I 4. Ikos 5. Sava III 6. Iskra II 7. Tekstilindus I 8. Elektro 9. Železniška postaja 10. SO Kranj 18. Tekstilindus II N. S. Preklic Preklicujemo neresnične besede, ki smo jih izrekli Močnik Mihu in Štumber-gar Miru iz plemenitilnice. Korče Franc Bercko Anton Arhar Janez Pripravimo se za zimo Zahvale Ob boleči izgubi moje drage mame ANE BAUMAN se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem VES II za podarjeni venec in izraženo sožalje. Serafino Bauman Ob izgubi dragega očeta JURIJA BOŽIČEVIČA se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem v pleme-nitilnici I za podarjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Janez Božičevič r----------------------------------------'n TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Brane Skubic — predsednik, Sonja Ječnik — namestnik predsednika in člani: Marija Varacha, Pavla Pera-novič, Žvokelj Milan, Marica Kreft in Niko Srabočan. Tisk: GP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ----------------------------/ Ob smrti dragega očeta MILANA ŽVOKLJA se lepo zahvaljujem svojim sodelavcem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Milan Žvokelj Ob boleči izgubi dragega očeta FRANCA KOŠIRJA se najlepše zahvaljujem sodelavcem čistilnice blaga in ostalim za poklonjeno cvetje in izrečena sožalja ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Šimnovec Albina Ob boleči izgubi moje mamice, očima, bratca ter sestrice se iskreno zahvaljujem delavcem tovarne Tekstilindus obrata II za vso pomoč, ki mi je bila dana ob smrti mojih najdražjih. Posebno pa se zahvaljujem tov. Anki Rupnik za njeno požrtvovalno delo in pomoč. Zdenko Barbo Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem plemenitilnice I, posebno oddelku kosma-tilnice, za izkazano pozornost in lepa darila. Vsemu kolektivu pa želim še mnogo uspehov in zadovoljstva pri nadaljnjem delu. Francka Pregrad Vsakdo, ki se ukvarja s smučanjem, mi bo lahko pritrdil, da so prvi dnevi na smučeh v novi sezoni pravo garanje. To velja celo za tiste, ki se kolikor toliko tudi preko poletja ukvarjajo s športom. Intenzivnost gibanja, zelo hitre reakcije in gibčnost pri smučanju zahtevajo človeka, ki je fizično in psihično dobro pripravljen. Prvi dnevi na snegu so največkrat usodni za tiste, ki se na to niso pripravljali. To nam potrjuje podatek, da imajo v prvih dneh nove smučarske sezone bolnišnice zaradi zlomov polne roke dela. Če se temu neprijetnemu dogodku želimo izogniti, in hočemo uživati v radostih, ki nam jih prinaša vijuganje po zasneženih pobočjih, moramo na to misliti že sedaj. Z redno 2 — 3 krat tedensko vadbo si bomo nabrali dovolj moči, in bodo že prve ure na snegu prijetno doživetje. Smučarska sekcija pri komisiji za šport in rekreacijo ima v načrtu, da v letošnji sezoni pripravi začetni in nadaljevalni tečaj smučanja, in na ta način omogoči tudi starejšim, da osvojijo prvine tega, človekovemu zdravju tako potrebnega športa. Ob tej priložnosti naj povem, tudi, kako zmotno je mišljenje velike večine odraslih — da ne rečem malo starejših ljudi, da ne sodijo več na smučišča. V dokaz temu je izjava 50-letne tovarišice, ko je osvojila nekaj osnovnih likov smučanja: » — STRAH — to je bil izgovor — vendar prava beseda za to je sramovanje ob ponesrečenih poizkusih, sramo- vanje pred tistimi, ki to že znajo. Ko preboliš ta STRAH , ti leta niso več ovira in ko osvojiš nekaj likov, ki ti omogočajo počasno spuščanje po pobočjih, so to doživetja, ki se jim ne moreš upirati.« Že v uvodu sem naglasil, kako potrebne so jesenske priprave na smučarsko sezono in mislim, da ni treba še posebej poudarjati, da so takšne priprave OBVEZNE za vsakogar, ki ima namen obiskovati tečaj smučanja. Iz tega razloga pripravljamo organizirane kondicijske priprave, ki bodo v telovadnici enkrat tedensko . Obenem s kon- dicijsko pripravljenostjo boste postopoma osvajali tudi gibe, ki jih boste rabili kasneje na snegu. Kje in kdaj bomo pričeli s pripravami, bo objavljeno na vseh oglasnih deskah. Da pa ne bi bilo nesporazuma, želim poudariti, da te priprave ne bodo samo za smučanje, ampak je naša želja, da se razgibavanja udeleži čim večje število članov naše OZD. V sodelovanju z našo zdravstveno službo, bodo v to akcijo usmerjeni tudi vsi tisti delavci, ki imajo določene težave, ki bi jih z vajami lahko omilili ali celo odpravili. Poskrbite, da bo vaše počutje boljše, priključite se akciji »VSI NA TRIM STEZO«, ki že teče, in nato pripravam v telovadnici. Kmalu boste z zadovoljstvom ugotovili, da se odlično počutite in da ste celo izgubili kakšen kilogram, kar je še kako v korist vašemu zdravju. Vodja smučarske sekcije Lado Rupar PLAN PROSTIH SOBOT ZA LETO 19 7 9 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ N 7 14 21 28 4 il 18 25 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 P /K 8 15 22 29 5 12 19 26 5 12 19 26 2 9 16 23 (53) 7 14 21 28 4 11 18 25 T /K 9 16 23 30 6 13 20 27 6 13 20 27 3 10 17 24 /\ 8 15 22 29 5 12 19 26 S 3 10 17 24 31 7 14 21 28 7 14 21 28 4 11 18 25 /K 9 16 23 30 6 13 20 27 Č 4 11 18 25 1 8 15 22 1 8 15 22 29 5 12 19 3 10 17 24 31 7 14 21 28 P 5 12 19 26 2 9 16 23 2 9 16 23 30 6 13 2Qy27s. 4 11 18 25 1 8 15 22 29 S 6 rmi2öii27i mio 17 m 3 fröiirni24ii3n 7 tm 21 ITšl 5 n~2irT9|f26l 2 r9ÌF6l|23]f301 JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER N 1 8 15 22 29 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 3o P 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 (H) T 3 10 17 24 31 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4111825 S ,/Kll 18 25 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 3,8 5 12 19 26 Č 5 12 19 26 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 /K 8 15 224 6 13 20 27 P 6 13 20 27 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 234 7 14 21 28 S 7 C3É0ÉÈÌ1 1 r8]l5(22lf29| nnii 3112 oii 2 71 1 3 ITT} 17 24 co smuriti Legenda □ — prosta sobota V letu 1979 bo 36 prostih sobot, 9 praznikov, 52 nedelj, 2 druga prosta dneva, obratovali pa A — praznik bomo 266 delovnih dni, t. j. enako kot v letu 1978. o — drug prosti dan Plan prostih sobot je sprejel odbor za splošne zadeve na 3. seji, dne 26. septembra 1978.