Stev. 3. (h9n tih. refoi. - L C. m !* Pesta). V Trstu, petek 16. januarja 1925. izhaja riak petak opoldne. Naslov : Tret-Trieete Catalla Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111. Izdaja: koasorcij Malu* iista MALI TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. iww? Leto III. «Mftll Liat» — C. C. Post. Licejska knjižica (Dr. Puntar) LJUBLJANA (JUGOSLAVIJA) Odg. urednik Ivan Preše/ Nale novice Mali koledar. Petek, 16. januarja: Marcel. — Sobota, 17.: puščavnik Anton. Nedelja, /s..- Priska. — PonrleljeK, 1 S).: Marij. __ Torek, 20.: Sebastijan (Boštjan). — Sreda, 21.: Neža. — Četrtek, 22.: Vincencij. — Petek, 23.: Mar. zaroka. Davčni koledar. Do 31. januarja pošlje davčni urad vsakemu davkoplačevalcu seznam vseh davkov, ki so mu bili odmerjeni. Nesreča v kamcnolomu. V nabrežinskih kamenolomih se je Ponesrečil delavec Valentin Šušteršič s Gorjanskega. Utrgala se je skala in Piu priletela na nogo. Peljali so ga v Trst v bolnišnico. Nova pesem ra moški zbor. Kot četrta priloga „Na|ega čolniča” jo izšla ,,Pevska koračnica" za moški zbor, zložil Vinko Vodopivec. O tej skladbi piše v Cerkvenem glasbeniku dr. Kimovec: Živahna, krepka skladba za moški zbor, z mehkim triom, ki se ji bodo povsod vrata odpirala na stežaj, zlasti ker je tudi besedilo (Domen) vžigajoče; pred vsem Pa bodo Primorci imeli v njej mo-ffoč.no bodrilo. — «Pevska koračnica« se dobiva v Katoliški knjigarni v Gorici, Via Garducci št. 2. — Cena 1 lira. Dobro je povedal. V neki goriški šoli se je to zgodilo. Laški učitelj se je hudo razjezil nad nekimi učencem, ker govori na ulici slovenski. V šoli ga je vprašal, zakaj da govori slovenski, quella brutta lin-Sna. Nato je korajžni 13^ letni deček odgovoril po laško: «Oprostite, gospod učitelj. Kateri jezik govorite Vi doma? Učitelj se začudi in gleda fanta. Neustrašeni učenec pa: «La lingua ke lej Parla, že madre-lingua o lingua de Porco?« Učitelj: Io parlo la madrelin-gua. — Nato učenec: «Tudi jaz govo-rim materni jezik.« Pravi odgovor. Pošiljam 0 naročnikov za «Mali list«. T° naj bo najboljši odgovor gospodu Kako lahko daS svolo kri za druge ih zaslužiš denar povrhu Do svetovne vojne s« zdravniki le v redkih slučajih - poskusili dovajati, bolnikom tujo kri s pretakanjem (transfuzijo). Osebe, na katerih se je operacija izvršila sa pogosto umrla ali pa težko zbolele. Danes j« ta nevarnost izginila in vsakdo lahko brez neprilike dobi injekcijo tuje krvi. Te vrste operacij so so v zadnjih letih tako izpopolnile, da moremo reči, da je tehnika, uporabljena 1. 1914., k današnji to, kar je samokolnica » primeri z avtomobilom. POftEM JE KRI. Za ta napmdsk se imamo zahvaliti nekaterih znanstvenikom: American Moss je pokazal, da se ljudje delijo v štiri krvne skupine in da se samo pri ljudeh ene in iste skupine da kri inji-cirati brez nevarnosti. Če na primer bolnik spada v II. skupino, sme dobiti kri samo od osebe, ki spada v isto skupino. Vendar pa osebe, ki spadajo v IV. skupino, lahko oddajajo svojo kri komurkoli in esebe I. skupine lahko dobijo brez vsake nevarnosti injekcijo krvi od kogarkoli. Danes na primer iščejo po Parizu mnogo oseb, ki spadajo v IV. skupino. Ti prodajajo svojo kri komurkoli, kdor jo rabi. To so pro-fesijonisti svoje vrste. Kri jim plačujejo približno gram po 1 frank. Navadno je treba injekcije 200, 300 ali 400 gramov krvi za eno transfuzijo, možak dobi torej za svojo kri 200, 300 ali 400 frankov. Tako je marsikdo, ki je brez dela, ali slabo služi, zelo zadovoljen, da more dati nekaj svoje krvi in si na ta način služiti denar. NOBENE NEVARNOSTI. Pred leti je še obstojala nevarnost, da se kri strdi, če teče po cevi od dajalca k jemalcu; v tem slučaju je jemalec moral umreti. Profesor Jeanbrau (Montpellier) je pokazal, da se kri ne strdi, če se ji pridene malo nitrata sode. To metodo so Francozi uporabljali med vojno in ž njo rešili veliko število ranjencev. Kri, ki se v tej zmesi vliva v novo telo, pa večkrat povzročuje mrzlico. Radi tega je dr. Bčcart, asistent kirurga Viktorja Paucheta izumil nov aparat za injiciranje čiste krvi. Transfuzija se na ta način izvršuje zelo lahko in varno. Pri tej novi metodi ne obstoja noben dotik med dajalcem in jemalcem, ki so niti no vidita. PUŠČANJE KRVI TOREJ NESE. Transfuzija krvi pa ne škoduje dajalcu, temveč mu je nasprotno zelo koristna. Neki pariški zdravnik, spe-cijalist transfuzije krvi, je dejal, da je v Parizu med štirimi miljoni prebivalcev en milion, za katere bi bilo jako dobro, če bi jim puščali kri, ker imajo premočan krvni pritisk v žilah, in en miljon ljudi, ki bi morali dobiti krvi, ker so slabokrvni ali pa ker imajo preslab krvni pritisk v žilah. Transfuzija je danes čisto vsakdanja zdravilna metoda, kot na primer injekcija kakega umetnega seruma. Zo E Prt »Edinosti«, ki. je prišel agitirat med nks. Kraški kmetje, ali se spominjate °nih 72 Lir, katere ste morali dokla-dati? I. M. Posvetovanje miljonarjev. V Parizu so se sestali vsi lastniki lAroploviiih družb, ki oskrbujejo zve- v severoantlantskemu morju med ^vropo in Ameriko. Vsi so miljardar-Jl’ to se pravi vsak premore po več ko tisoč miljonpv. Menili se bodo, kako r°do še več zaslužili. Ako se domeni-zvišajo poljubno prevozne cene. To J° Kapitalistično gospodarstvo ! Govor poslanca Besednjaka. O govoru drja Besednjaka v rim-parlamentu .piše Učiteljski list, je glasilo slovanskih učiteljev v ktiji, naslednje: Poslanec dr. Be-*cdnjak je imel v državnem zboru 4'jŠi govor o šolskem vprašanju pri ^ Odločno je nastopil za poteptano ačelo, da se pouk vrši v materinem fciku. z nastopom poslanca Beti sc J* prenesla borba za šolo v zbornico, kjer najbrže ne pre-] . a; dokler se ne strmoglavijo Genti-•,eTi nepedagoški .poizkusi. Črne številke. V Trstu so leta 1923. sklenili 1504 one, v preteklem letu pa samo 931 ienl>n°V' ' Prodlanskim se je rodilo otrok, lani le 3080! Gospodinjski tečaj v zavodu šolskih sester v Tomaju. Z mesecem februarjem se dvori v imenovanem zavodu nov petmesečni gospodinjski tečaj. Prošnje za sprejem, katerim je priložiti krstni list, zdravstveno spričevalo in zadnje šolsko spričevalo, se pošljejo na vodstvo zavoda najkasneje do 25. januarja t. 1. Mesečni na znaša 150 lir, vpisnina 50 lir. Podrobnejša poročila se dobe od vodstva ustmeno ali pismeno. Pruska banka osleparjena. V Berlinu so imeli čez praznike velik bankirski škandal. Prišlo je na dan, da je bila pruska državna banka osleparjena od raznih visokih sleparjev za 85 milijonov lir. Ves kapital in vse rezerve so šle pozlu. Oblast je zaprla razne osumnjene kapitaliste in tudi ravnatelja banke. Naročnikom Mladike. Naročajte «Mladiko» ne več pri Kat. tisk. društvu v Gorici, ampak naravnost na naslov: Uprava Mladike, Pre-valje-Jugoslavija. Mladika stane za 1925. dinarjev 100. Za napredek naših fantov. Kmetsko-delavska zveza priredi v Gorici socialno politični tečaj za svečnico. Najboljši predavatelji bodo govorili o socializmu, o politiki, o gospodarstvu in o drugih vprašanjih. Skupine Kmet-sko-delavskih zvez naj pošljejo svoje najboljše elane na ta tečaj. Po možnosti se bodo sprejeli na tečaj tudi nečlani iz Tržaške, Istre, Notranjske ter s Krasa. Tečaj bo trajal od 31. januarja (sobota) popoldne preko nedelje do ponde-Ijka zvečer. Zveza poskrbi za ceno hrano in ceno prenočišče. Kdor se hoče tečaja udeležiti, naj se takoj javi v pismu na naslov : Kmetsko-delavska zveza v Gorici, via Mameli 5. Nevarni Črni Bratuž. Dornberška Čitalnica je povabila maskarja Pr. Bratuža iz Gorice, da pripravi tudi razne potrebščine za scenerijo pri igri «Peterčkove poslednje sanje»». Gospod Bratuž, kateremu pravijo «Črni Bratuž«, da ga tako ločijo od petih bratrancev z enakim imenom, je pripravil v Gorici razne lesene sulice za igro. Policija je to videla. Zato so oblastniki sklicali sejo in so ugotovili, da se mora kje kuhati revolucija proti snopu. Nekaj dni kasneje so detektivi prišli v Bratuževo stanovanje ter izvršili strogo preiskavo, ker so iskali orožja. Pa niso našli ne bombe ne strojnih pušk in niti kanonov. Zdaj so gospoda v dvomu: ali Črn} Bratuž sploh ni imel orožja; to ni mogoče, kar je pričal pohod na Dornberg. Kdaj jpa je mogel pred policijo skriti vseh 30 kanonov, ki jih ima, tega ne razumejo. Agitatorji. Po deželi lazijo ob nedeljah trije plačani najeteži ter na sestankih zbirajo po pet lir za kapitalistično edinja-ško društvo. Vprašajte dotične, zakaj je predsednik tega društva odklonil naš predlog, naj se začne pomožna akcija za rešitev Kmetijsko-vrtnarske zadruge, da bi se rešili reveži? — Ako bo priznal greh, ploskajte ter zapodite ga. Ako pa bo stvar zagovarjal, potem pozovite ga, naj skliče na istem mestu še en sestanek ter naj bo povabljen zraven tudi zastopnik »Malega lista.« Potem bomo videli, ali se bo še upal zagovarjati svoje sleparije. Potrpljenje. Nekteri naročniki vprašujejo, kdaj pride «Ljudska pratika«. Naznanjamo vsem, da jo bodo prejeli, samo naj blagovolijo potrpeti, ker ima ob novem letu uprava polne roke dela. Pride vse na vrsto. ST MIHEC JAKEC murn, Kaj je to demagogija? mincu. o povej mi, učenik. iivrn, Če se edinjaš izvija JAKLUi in se kaže kot svetnik. Beležke. Rešilna slamica. Ko so prišli sno-parji v zadrego in jih ljudje v trumah zapuščajo, tedaj vpijejo: Narod je v nevarnosti, zato držimo složno skupaj! Podobno delajo tudi naši edinjaši. Ko so začutili, da jih narod zapušča, začeli so s posebno vnemo nabijati star« pesem: Narod je v nevarnosti ! Pa kakor italijanski narod ve, da je za vsako ceno treba najprej odstraniti sno-parijo, ki mu le škbduje, tako ve tudi slovensko in hrvaško ljudstvo, da edinjaška stranka misli samo nase, kadar vpije o nevarnosti. Italijani bodo pometli Mussolinija in njegovo gardo, Italija pa bo ostala in se oddahnila. Slovenci in Hrvatje pa bodo prezračili svojo hišo in bo ipotem bivanje v njej prijetnejše. Ljudstvo že zna razločevati. kaj je «na rod« in kaj »stranka«. T« se ne da več slepomišiti. Edinjašem lahko zapojemo tisto: Vse bo vihar razdjal, narod pa zmiraj stal! TJheratiio-kapitalistično naziranje. Tako je zapisano v «Ljudski pratiki« o dr. Wilfanu. Izraz pa ni všeč- stari guvernanti »Edinosti«, ki nas je brž potegnila za ušesa. Če bi bili zapisali, da ima VVilfan «krščansko-socialno» naziranje, bi se bili zlagali in »Edinost« tudi ne bi bila zadovoljna, ker ji je krščanski socializem zopern. Ako bi šteli Wilfana med socialiste, naj si bo že med revizioniste ali marksiste, bi se nam «Edinost» popravici smejala. ,Če 'bi ffa deli med komuniste ali boljševike celo, bi pa »Edinost« napisala kakšen gramski «fej ! » češ da smo ga hoteli spraviti v zapor. Ostalo je tedaj le še »liberalno-kapitalistično naziranje« in glejte čuda golemoga: tudi to ni prav. Se reče, prav je že, toda sliši se neprijetno. In kar se neprijetno sliši, se ne sme reči, pravijo stroga tetka. Zvita kača. «Edinost« se mnogo peča s članki, ki jih prinaša «Piccolo» o sporu med Slovenci. Svoje besede in rečenice pa «Edinost» tako prebrisano postavlja, da med vrstami očita svojim nasprotnikom narodno izdajstvo. A kar sjproti se hlini, da noče delati nobene krivice. Tudi stara klepetulja, ki se ne more vzdrževati obrekovanja, rada pristavlja: Saj ne rečem nič, samo tako ti povem.... Boljševiki in fašisti. Tudi med Slovenci čuješ, zlasti edinjaše — kapitaliste z dežele —, govoriti, da je bilo gorje za železniško upravo, ko so bili komunisti na moči (1919. —1921.), fašisti pa da so železnice spravili v red. Računi govorijo nekoliko drugače. Železniška uprava je naročila v prvih 6 mesecih 1920. leta 595-1 vagonov, letos v istem času pa nobenega, ker — ne more. Tistega leta so imele železnice rezervnega kapitala čez 14 miljonov lir —■ letos ga imajo pa le 105 tisoč lir. «MAM 1- IRT-i Kako Je £ V Italiji se je razburjenost božičnih dni nekoliko polegla. Opozicija se je morala prepričati, da ni mogoče vreči sedanje ▼lade kar na hitro. Opozicija je razdeljena v dva tabora. Eni so «na Aventi-nu», to se pravi, oni sploh ne prihajajo v državni zbor. To so socialisti, po-polari in Nittijevi demokratje. Poseben opozicijski tabor pa je v zbornici in se udeležuje sej. To so liberalci, ki se družijo okoli Giolittija, Orlanda in Salandre, ki jo šele pred kratkim prestopil od vladne večine k nasprotnikom. Oba tabora se vabita med seboj. «Aventinci» bi hoteli, naj tudi liberalci zapuste Mussolinijev iparlament, li--beralci pa kličejo one v zbornico, češ tukaj se moramo zediniti, da enkrat pošteno pokadimo fašistom' pri glaso-ranju. Kateri tabor bo privabil drugega k sebi, se danes še ne ve. Da ne morejo kmalu skup, je kriva tudi medsebojna zavist, ker nobeden ne bi rad pomagal drugemu v sedlo, sam pa ostal na tleli. Nove postave. Meri tem si Mussolini pridno izmišlja nove postave. O volilnem zakonu, smo že poročali. Še ta mesec utegne priti do tega, da ga parlament odobri in kralj podpiše. Važno bo v tem zakonu posebno to, da bo odpravljena enaka volilna pravica. Volilci, ki so visokega stanu, bodo imeli več glasov, preprosti človek pa samo enega. Ta način se zove «pluralna» volilna pravica. Mussolini hoče spremeniti tudi društveni zakon. Dosedaj je bilo snovanje društev v Italiji popolnoma svobodno. Sedaj pa bo oblastnija morala dati milostno dovoljenje, da se "bo sme- lo kako društvo začeti. Vračamo se nazaj v avstrijske čase, ko so gospod cesarski namestnik regirali «moje ljube narode«. Nemčija. Ob novem letu bi morali zavezniki Francozi in Angleži isprazniti kolin-sko deželo, kakor je bilo dogovorjeno svoj čas. Pa tega niso storili. Izgovarjajo se, da tudi Nemčija ni storila svoje dolžnosti. Pa to ni res. Oni hočejo le pritisniti na Nemčijo, da bi se udala v trgovinskih pogajanjih ter dovolila velike ugodnosti francoskim kapitalistom. Tako spravljajo kapitalisti zopet v nevarnost svetovni mir. Nemčija že več kot en mesec ne more dobiti ministrskega predsednika, ker se socialne in nacionalistične stranke ne morejo združiti k skupnemu delu. Če pojde tako naprej, bo tudi tam potrebna diktatura ene stranke. Jugoslavija. Važen dogodek iz politične borbe je odločitev zagrebškega sodišča, da se Radič in njegovi tovariši oproste obtožbe ter izpuste na svobodo. Sodišče PODLISTEK Dekle z JVIočevja 1. poglavje. Še trenutek je sedel sodnik tiho, nato je vstal in Sel okoli mize k tožiteljici. «Hvala,» je rekel in ji ponudil roko. Odložila je sveto pismo, stala tu in jokala in si brisala solze z zganjenim žepnim robcem. «Hvala,» je še enkrat rekel sodnik in jo prijel za roko tako lahko in varno, kot bi bilo nekaj prav nežnega in dragocenega. 2. poglavje, Plemenita srca. Nihče naj ne misli, da bi dekle, ki je preživelo tako težko uro pred sodnim stolom, moglo misliti, da je storilo kaj znamenitega. Nasprotno, mislila je celo, da se je pred vsemi ljudmi osramotila. politiko smatra, da niso dani zadostni dokazi za njihovo krivdo, ki jim jo očita vlada, češ da so delali proti državi. Pogum zagrebških sodnikov je vzbudil veliko pozornost po vsej državi, ker so se drznili nasprotovati vsemogočnemu Pašiču. Seveda je gotovo, da bodo kaznovani, ker si drznejo imeti svoje mnenje. V stvari mora izreči svoje mnenje še banski stol kot najvišje sodišče. Vendar vlada v nobenem slučaju ne bo odnehala, vsaj pred volitvami ne. Po volitvah pa bo najbrž pustila može iz zaporov. Jubilej mm mola. Te dni je praznoval v Gorici dr. Anton Gregorčič 50 letnico svojega mašništva in 73. rojstno leto. V mašni-ka je bil posvečen pred 50. leti; kmalu nato je postal učenik bogoslovja v Gorici. Dr. Gregorčič kot politik. V javno življenje je stopil leta 1883.. torej pred 50. leti. Dr. Gregorčič je bil politik : bil je deželni in državni poslanec za Goriško ter politični voditelj goriških Slovencev že v davni dobi, ko so bila znana imena Coromni, Tuma, Grča. Ustanovil je v Gorici prvo politično organizacijo za goriške Slovence. On je ustanovil časnike »Sočo--, «Primorski list«, «Gorico». Ob novem socialnem gibanju je bil na I. katoliškem shodu v Ljubljani in od tedaj je bil v neprestani borbi z lib„j:r-lizmom, ki sta ga širila Andrej Gabršček iz Gorice in «Edinost« iz Trsta. Poleg že omenjenih časnikov je dr. Gregorčič ustanovil v Gorici tiskarno, knjigarno ter slednjič Goriško Matico, da bi tako širil verski tisk v borbi z liberalizmom. Gregorčič in naše gospodarstvo. Dr. Gregorčič se je zavedal, da se bo narod lažje ohranil, ako bo go?po-darsko trden. Zato je ustanovil Zadružno zvezo, Ljudsko posojilnico ter Centralno posojilnico. Gregorčič in narodno Šolstvo. Že leta 1883. je ustanovil Gregorčič v Gorici prvi slovenski šolski razred. Iz te celice se je razvilo mogočno šolsko društvo «Šolski dom», ki je imelo v sami Gorici \ posk>pja z ljudskimi, obrtnimi šolami ter otroškimi vrtci. Značilna je ta primeru Družba sv. Cirila in Metoda in v-e njene neštete podružnice, o katerih so čivkali vsi vrabci, ker so o njej pisa- li vsi časniki v Sloveniji, je imela par let pred vojno v svojih šolah :ia vsem Slovenskem le 80 otrok več nego Šolski dom v sami Gorici. Brez dvoma je dr. Gregorčič v delu za narodno šolstvo prvi mož med vsemi Slovenci. Pa še drugo zaslugo ima dr. Gregorčič: da smo prišli Slovenci pod \v- Ni pojmila Časti, katero ji je skazal sodnik s tem, da jo stopil k njej in ji stisnil roko. Mislila je, da pomeni to le konec razprave in da gre sedaj lahko domov. Tudi ni opazila, da so jo ljudje prijazno pogledovali in da so ji nekateri hoteli stisniti roko. Hotela je hitro oditi. Spodaj pred vrati je vladala velika gneča. Bilo je konec razprave in vsi so hiteli na iprosto. Stisnila se je k steni in je zadnja zapustila sodno dvorano. Mislila je, da morajo vsi oditi pred njo. Ko je prišla končno ven, je stal voz Gudmunda Erlandsona naprežen pred vrati. Na njem je sedel Gudmund z vajeti v rokah in zdelo se je, kot da nekoga čaka. Ko jo je zapazil med ljudmi, ki so vreli iz dvorane, ji je zaklical : «Pojdi sem, Helga ! I^hko se pelješ z menoj, saj imava isto pot.» Toda, četudi je slišala svoje ime — strijo djo Iprve popolnoma slovenske državne gimnazije ne kje v Ljubljani, ampak v — Gorici. In prvo popolnoma »slovensko učiteljišče ni bilo v Ljubljani ali Mariboru, ampak v — Gorici. Načelnik stranke. Dr. Gregorčič je bil dolgo let vse do vojne načelnik Slovenske ljudske stranke. Po vojni je pustil politično življenje. Na prošnjo dr.ja Besednjaka je leta 1921. sprejel mesto deželnega odbornika, vršil svojo dolžnost vestno do zmage fašistov, nato pa je vzel od javnega življenja slovo. Dr. Anton Gregorič je za Valentinom Staničem, najodličnejši kulturni delavec na Goriškem. Sadovi njegovega dela pa so prišli v prid vsem Slovencem. Zato se brez razlike političnega mišljenja raduje ob njegovi zlati maši vse, kar slovensko čuti od Drave in Mure do Jadranskega morja. Tudi mi mu kličemo: Na mnoga leta! Čudni nazori. Tajnik političnega društva ((Edinost« v Trstu, ki je adjutant g. dr.ja VVilfana, je v Idriji na shodu izrecno poudarjal, da med Slovani v Italiji ni ne kapitalistov ne proletarcev (revnih ljudi). Tako tudi piše dnevnik dne 30. decembra. Potemtakem smo Slovani v Italiji srednje premožni: nimamo bogatinov ne revežev. Resnica je drngačna. V resnici ve vsak človek, ki zna šteti do pet, da imamo med Slovani tudi kapitaliste, miljonarje, akcionarjp bank, veleindustrije po mestih, po deželi pa imamo nebroj bogatinov, vojnih oderuhov in pijavk. Mi ugovarjamo. Ostro protestiramo proti Wilfano-vemu tajniku, da med nami ni proletarcev. Po Trstu, v Gorici, v Idriji in po vsej deželi so raztreseni tisoči in tisoči revežev, usmiljenja vrednih. So družine, ki za božič niso imele toplega kosila, so družine, ki spijo na tleh, so družine, ki se ne morejo obleči, so očetje, ki ne vedo, ali bodo mogli drugi teden zaslužiti kruh za družino. Zapeljivci I Vse to vedo edinjaši, zlasti njih ožji pristaši-miljonarji, pa se upajo vendar neresnico trditi, ker menda mislijo, da je ljudstvo še vedno z glavo v 17. stoletju. Radi bi ljudstvo zapeljali, da bi ga lažje izmozgavali. Pa ne pojde ! ZANIMIVOSTI. Zaveden fant. Neki mlad fant nam je poslal iz G rice dvanajst naročnikov ter tole pismo : ((Dragi Mali list ! » Oni dan sem nabral 8 naročnikov ter naročnino, danes ti pošiljam še 32 lir za 4 nove naročnike ter 2 liri na vrh od veselja, da sem nabral 12 naročnikov. Oprostite slabi pisavi in slabj slovenščini, a ni mogla verjeti, da bi klical njo. Saj ni mogoče, da bi jo hotel Gudmund Erlandson peljati. Bil je najbolj zal fant v vsej fari, mlad, lep in iz dobre hiše ter priljubljen pri vseh. Zato si ni mogla misliti, da bi hotel imeti z njo opravka. Potegnila si je ruto globoko, na Celo in hitela mimo njega, ne da bi ga pogledala ali mu odgovorila. «Ali ne slišiš, Helga, da se lahko pelješ z menoj?« je vprašal Gudmund in njegov glas je bil zelo prijazen. Toda ni ji šlo v glavo, da misli Gudmund resno. Mislila je, da jo hoče le na ta ali oni način zasmehovati in da čaka, kdaj se bodo začeli okoli stoječi smejati in krohotati. Prestrašeno in jezno ga je pogledala in hitela je proč, da bi bila čimprej tako daleč, da jo smeh ne bi več dosegel. Ko se je Gudmund odpeljal zjutraj od doma, je sedel sam na vozu. Toda kriv nisem jaz, amlpak tisti, ki zatira naš jezik v šolah...m Rekruti in «Mali list*. Iz Gorice nam pošilja slovenski mladenič: «Z nekim prijateljem, ki je pri vojakih v Rimu, šemi se pogovarjal. Vprašal sem ga, kako mu gre, ali mu ni dolg čas tako daleč od domovine? Dejal je: Nikakor ne 1 Predno sem šel k vojakom, sem si naročil «Mali list» in »Naš čolnič«, katere preberem vselej od prve do zadnje črke. — Prijatelji, rekruti ! Sedaj ko morate k vojakom, naročite si <(Mali list.» sedaj takoj, ne bo Vam žal.« V nevarnostih na morju. V indijsko mesto Madras je prišlo 15 ribičev, ki so bili 39 dni na morju brez sidra in kompasa; osem dni so bili brez jedi in pijače; v svojem 10 metrov dolgem čolnu so napravili najmanj 1000 km dolgo pot. Zopet iznajdba. Inžener Gui v Rimu je pokazal prijateljem nov izum, potom katerega se glas v telefonu desetkrat poveča. Moderno človeeanstvo. V7 mestoi (Marseille se je pripeljala ladja «Car» s 400 tonami človeških kosti, ostanki žrtev pri zadnjih pobojih v Mali Aziji; kosti so namenjene za tovarniške svrhe. Ogabno, česa vsega se kapitalizem loti. Samo da bo kaj profita. Koliko Židov je na svetu. Židov je na Francoskem 0.4 odstotka, to se pravi : na 1000 prebivalcev pridejo jštirje židi (njih politična moč je pa gotovo tako velika kakor ona ostalih 996); na Angleškem 0.7; v Belgiji 0.9; v evropski Rusiji 2.8 (28 na tisoč); Češkoslovaškem 3; Avstriji 4.5; Turčiji 4.5; Rumuniji 4.8; Ogrski 6.3; Poljski 12.5 (125 na tisoč; to se pravi ; vsak osmi prebivalec na Poljskem je žid). V Sibiriji jih je 0.5; v Siriji 1; Palestini 11; v Argentini 1.2; v Zedinjenih državah 3; v Algiriji 1.3; Maroku 3 in v Avstraliji 0.3 odstotka. Dvakrat strup. Pred prazniki je bilo v Ameriki povpraševanje po prepovedanem alkoholu prav posebno veliko. Ponarejevalci živil seveda to na grd način izkoriščajo in dajo ljudem vse drugo, samo tega ne, kar bi morali. Na drugi strani pa tudi ljudje čez mero pijejo. Ta.ko razsaja sedaj v Newyorku prava kuga zastrupljenja z alkoholom. Do Božiča so našteli v samem Newyorku 26 tozadevnih smrtnih slučajev, 11 se jih je na Božič borilo še s smrtjo, 20 jih je bilo pa takih, ki bodo skoraj gotovo oslepeli. Nala poita. Iz Jursičev smo prejeli dopis v zelo kočljivi reči. Dopisnik se je pozabil podpisati s polnim naslovom. V tako resnih rečeh moramo imeti gotovost, zato ne moremo zaupati dopisniku, ki se nam ne zaupa. Slavko KJuder. Si že priden. bil je zatopljen v prijetne misli in ni mu bilo dolgčas. Na približno pol poti se je peljal nimo revnega dekleta, ki je šlo zelo počasi in ki je bilo videti, kot da od trudnosti komaj premika noge. Bila je jesen, pot vsled dežja mehka in Gudmund je videl, kako s0 jo pri vsakem koraku pogreznila r blato. Ustavil je voz ter jo vprašal kam je namenjena. Ko jo zvedel, da gre k porotnim obravnavam, jo je P°' vabil, naj prisede. Zahvalila se mu je in stopila zadaj na voz, kjer je bil® trdno privezana vreča sena, pravtako> kot da so ne upa dotakniti rdeč0 plahte poleg Gudmunda. Sicer pa tudi on ni imel tega namena, da bi sedla poleg njega. Ni je poznal, toda domneval je, da je hči kakega revnega baj' tarja in so mu je zdelo, da je dovolj časti zanjo, da sme sesti zadaj na voz-Ko so privozili do nekega klanca 1® je šel konj bolj počasi, se je zač®1 ANTIKLERIKALIZEM Preidem k tretji točki. Dr. Janez Čok je hotel posnemati «Slovenski Narod« tei* je izlil svoj stari antiklerikalni strup iz sebe. Ako je hotel mene napasti, jo moral napasti ščeka, ne pa duhovnika ščeka in ne venomer namenoma predstavljati in pristavljati naziv «duhovnik». Ker je znano, kako rad goji dr. Čok antifarštvo, je že potrebno, da nekoliko pri tem postanemo. Preganjal je nekdaj dr.ja Jakoba Uk-niarja, ki se nikdar ni spuščal v osebne spore, ampak je vodil vselej le načelno borbo; preganjal je dr.ja Kreka, njego-Va organizacija ga je tod divjaško podila, njegovi somišljeniki onstran meje Pa so ga pitali v. narodnim izdajalcem. Po smrti. Po smrti pa. kot farizeji rogajo na Krekov grob z .Inimi venci. Dahovnik ln naš narod. Nisem jaz poklican, da bi tu hvalisal delo duhovnikov za narod; tudi ni *Mali list« zato, da bi branil napake Posameznih duhovnikov. Pač pa je Umestno zavrniti Janezov antiklerilcali-zetn in to na podlagi zgodovine, ki se 110 da tajiti. Ne bom pridigal, ampak le našteval suha dejstva, zasluge duhovnikov za naš narod. Naše slovstvo. Prvi slovenski pesnik je bil Vodnik duhovnik. Med prvimi pesniki in pi-®^telji slovenskimi je Meško — duhov-0lk, Finžgar — duhovnik, Sardenko — duhovnik. Največji pesnik Slovanov v Italiji, je Simon Gregorčič — duhovnik. Najelegantnejši (po vsebini in obliki) slovenski literarni časopis je bil Dom ln Svet v dobi, ko ga je m-ejeval dr. Cankar — duhovnik. Glasbeniki in pevci. Časovno prvi slovenski glasbenik je bil Jakob Petelin — duhovnik. Modemi Sattner je — duhovnik. Rt. Premrl je duhovnik. Ni je skoro veselice, kjer ae ne bi izvajala ena ali druga skladba -Aljaža — duhovnika ali Vodopivca —• duhovnika. Ljndska kultura. Največja slovenska ustanova za širjenje prosvete med narodom je Celovška Mohorjeva družba (poslala je med na-^ud 10 miljonov knjig), in to je ustanovil Slomšek — škof. Goriško Matico je 'lstanovil dr. Gregorčič' — duhovnik. Urejuje jo dr. Pavlica — duhovnik. In Coriško Mohorjevo družbo, ki je že prvo l°to obstoja poslala med Hrvate in Slo-V0nce v Italiji 70.000 knjig, je ustanovil br- Ličan — duhovnik. Največjo zvezo Provetnih društev v Jugoslaviji (S. K. 7-) je ustanovil Krek — duhovnik, največjo organizacijo izobraževalnih društev med Slovenci in Hrvati »Prometno zvezo« sijajno vodi prof. Terčelj duhovnik. Tisk za ljudstva. Ogromno večino časnikov — vzemimo 0 našo Primorsko — , kdo je ustano-v'l? Pred vojno : «Primorski list« je ustanovil — duhovnik, ravnotako Sočo, Gorico, Svetilnik, Zarjo itd. In «Edi-nost» sama se je ustanovila v hiši mežnarja pri Sv. Ivanu v Trstu: In edini slovenski družinski list «Mladiko» je ustanovil dr. Ličan duhovnik, urejuje pa jo Fr. Finžgar — duhovnik, Itd., .itd., itd. In slovensko šolstvo? Družbo sv. Cirila in Metoda je zasnoval -- duhovnik. Slavno zvezo «šolski dom« je ustanovil dr. Gregorčič — duhovnik. In prve slovenske šole med našim narodom so osnovali ter vodili — duhovniki. In na teh šolah so bili (kakor zgodovina priča) prvi učitelji — duhovniki. Prvo popolno slovensko gimnazijo je ustanovil dr. Jeglič' — škof. Prvo državno popolnoma slovensko gimnazijo smo imeli v Gorici : priboril jo je Gregorčič — duhovnik. In prvo popolno slovensko moško učiteljišče je izvojevali dr. Gregorčič — duhovnik. In prve slovenske knjige za gimnazijo je izdal dr. Jeglič' — škof. Kamorkoli pogledamo. Prvi slovenski-nemški besednjak je omogočil in izdal Janez Wolf — škof. Prvi popolni slovensko-laški in laško-slovenski besednjak je izdal dr. Valja- Vinska kontrola. Ponekod je finančno oblastvo izvršilo vinsko kontrolo v svrho preizkušnje o pristnosti vina. Ker se znajo te kontrolne preskušnje pomnožiti, bo dobro, da seznanimo bravce z vinskim zakonom. Vinski zakon. Izdan je bil zakon 12. aprila 1917. štev. 729; kraljevi odlok za varstvo vin je bil izdan 14. septembra 1924., štev. 1374. Kontrolo imajo izvrševati finančni uslužbenci, orožniki ter davčni agenti. Ti imajo pravico, da od vsakega' vinskega prekupčevalca ali krčmarja proti plačilu dobijo vino za preskušnjo. Globe. Ako je gospodar odsoten ali ako se brani, se izvrši kontrola uradnim potom. Kdor se hrani, zapade globi 50 do 200 lir. Tudi če je vino na transportu, ga sme financar zahtevati na preskušnjo. Vinska preskušnja. Preskušnja se vrši v kakem kemično-kmetijskom uradu ali drugod. Ako se izkaže, da vino ni pristno, tedaj mora uradnik, ki je to ugotovil, naznaniti slučaj finančni intendanci, ki sme vino takoj zapleniti, naj se nahaja kjer si bodi. Kazni. Produkcija ali prodaja nepristnih vin se kaznuje z občutnimi globami in po drugem padcu v ta greh se kaznuje z zaporom 3 do 6 mesecev ter z ukinjenjem j vec — duhovnik. Prvo slovensko tiskarno je ustanovil pred 100 leti Valentin Stanič — duhovnik. Prvi naš sociolog je bil dr. Krek — duhovnik. In mož, ki je povzročil, da je vse slovensko ljudstvo 1918. podpisal« jugoslovansko deklaracijo za združitev južnih SlovanoV, je bil Jeglič — škof. Ali še kaj? Tisti mož, ki je prvi vzdignil glas za probujo istrskih Hrvatov, je bil Dobrila — škof, In med tremi borci za pravice Hrvatov v Istri sta bila Mandič — duhovnik in Spinčič — duhovnik. In mož*, ki se je boril za obnovitev glagolice ter ustanovil v ta namen «Staroslovensko Akademijo«, je bili dr. Mahnič — duhovnik. In prvi zavod za nesrečne gluhe in neme je ustanovil Stanič — duhovnik. In prvo sirotišče za slovenske sirote je ustanovil dr. Pavlica — duhovnik. In prvi slovenski dijaški ‘konvikt (Alojzijevišče) je ustanovil Mahnič — duhovnik. Kaj se Vam zdi, dohtar Janez ? Povsod le far in samo far in zopet far. Je žalostno, pa resnično. Eno vprašanje. Gospod advokat dr. Čok: sedaj sem našteval jaz. Sedaj i)a Vas prosim, da naštejte tak register dejanj Vašega stanu. Da ste mi zdrav ! — Virgilij gček. obrti ali licence. Razsodba se objavi na stroške obsojenca v dveh časnikih ter na občinski deski. Reknrzi. Ko dobiš odlok o kazni, imaš 15 dni časa za rekurz na sodnijo. Ako pa se pritožiš proti kemični analizi, češ da je krivična, moraš istočasno prositi za novo preskušnjo potom kemične analize. Priloži rekurzu pobotnico, da si zakladnici (Tesoreria) izplačal 100 lir za vsak vinski vzorec za stroške preskušnje. Ako je nova preskušnja ugodila tebi ter našla da je vino pristno, ti oblastvo vrne vplačani znesek. (Šeek V.) Kaj je z Jadransko banko? Odkar je banka zaprla urade in ustavila delovanje, so se vršila pogajanja za konkordat ali sporazum med zavodom in upniki. Zavod je prvotno ponudil 20 od sto, to se pravi, da bi vsak vložnik dobil od 100 lir vloženega kapitala samo 20 lir. Ta predlog so vsi smatrali za nezadosten. Še več': nesramno je bilo od upravnih svetnikov, ki so miljonarji, da so se hoteli popolnoma odtegniti svoji dolžnosti. Njihova dolžnost je, žrtvovati vse, da se ljudem povrne škoda. Saj upravni svetniki so tudi po zakonu odgovorni za škodo. Kasneje se je govorilo, da bodo obljubili 60 od sto. Vendar se zdi, da so Le zavlačevali vsa, pogajanja, da so morda med tem še kaj poskrili. Dne 8. januarja je bila pri sodišču prva razprava. Bila je odložena na dan 10. januarja, potem pa zopet na 12. Slednjič so prišli na dan s predlogom, da bi dali 30%. Zastopniki upnikov so začeli kričati vsledi tolike podlosti in zahtevali, da se pogajanja nehajo ler se otvori prisilni konkurz. Cene v Trstn na debelo. Pomaranče (100 kosov) 7—20 lir. Mandarini (100 kosov) 10—24.. Limone (100 kosov) 6.70. Jabolka 80—300 kvintal. Orehi 420. Kostanj 150. Krompir 65—78. Kislo zelje 130—165. Zelje v glavah 70. Ohrovt 65— 90. Čebula 60—90. Česen 700—1000. Repa 20—40. Kisla repa 60. Radič 180 320. Rdeči radič 200—340. Motovilec 240—320. Beneške obligacije (vojna odškodnina) se prodajajo na borzah po srednji ceni 80%. Dne 13. jan. je bila srednja borzna, cena 80.83. St Peterski sejmi. — Sej.mska uprava nam je poslala popravek, ki se tiče navedbe sejmov v Koledarju Mohorjeve družbe. Tam stoje pomotoma krive navedbe. Redni mesečni sejmi so v Št. Petru dne 10. vsakega meseca.. Le ako je ta dan nedelja ali praznik, se vrši semenj naslednji dan. Velik semenj je tudi na' praznik sv. Petra in Pavla 29. junija, a takrat samo kramarski. V «Ljudski pratiki« so mesečni sejmi pravilno zabeleženi. Po čem je lir«? Dno 14. januarfja ai dal ali dobil; za 100 dinarjev — S9.— L. za 100 6. kron — 71.60 L. za 100 fr. frankav 127.— L. za 100 avstr, kron — 8‘32 st. za 1 dolar — 23.75 L. za 1 fant — 114.20 L. Kako se resnica poje. (Narodna pesem. Za predpustno premišljevanje). Zena v gostilno pride, moža lepo pozdravi : «Pijančke ti napajaš, za sladko vince dajaš, jaz pa sirota nimam soli«. Sin v gostilno pride očeta lepo pozdravi: «Konjičke ste prodali, za sladko vince dali, jaz pa sirota moram po svet’«. * Hči v gostilno pride, očeta lepo pozdravi : «Dve let’ ste mo možili, vso doto ste zapili, jaz pa sirota nimam moža.« * Vsa hiša je nesrečna, kjer je pijača večna, kjer je pijanček, pijanček gospodar. Mali list v vsako hišo, v vsako slovensko družino! GOSPODARSTVO ^udniund razgovarjati. Rad bi vedel, ji je ime in odkod je. Ko je sli-da ji je ime Helga in da je doma * Močevja, je postal nemiren. «Ali s,j, bila vedno doma ali kje v a'užhi», je vprašal. Odgovorila mu je, a je bila zadnje leto doma, prej pa v službi. KPri kom pa?« je zelo naglo vprašal 'Rdmund. In zdelo se mu je, da je Precej fasa trajalo, preden je dobil odgovor. <8. Razpošilja se po povzetju od vsote Lir 100,— naprej colnine prosto, poštnin* prosto, zamenjava in vrnitev blaga dovoljena. Vzorci brezplačno. Dopisi sanio na: Benedikt Sachsel, I.obez št. 023 p« Plzenju — Češka. Poštni paketi rabij« iz Češke v Italijo okrog 14 dni. Najvišje cene plačujem za KOŽE kun, zlatic, lisic dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric« krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare Baltiiil it. 10 il. nalit, fiata li Sprejemajo se pošiljatve po poštK malToglasi VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vreeic. Uvoz in izvoz na vse krajo-Po ugodnih cenah. Tvrdka GastoB* Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5. MLEKARICE in preprodajalke zasluži}* lahko Lir 10.— do 15.— dnevu* obmivši se na Kmetijsko - Trgovsk* Društvo - Trst, via Rafiineria i. Podpisani naznanja veleč, duhovščini in cenj. občinstvu, da se je tvrdk* Toffoletto C.o pri kateri je on sodeloval kot sodrag razšla in, da je podpisani prevzel sam trgovino, katero mu bode vodila gospodična Antonija Guštin. Trgovina je bogato založena in razni predmeti se bodo prodajali po zvaet' nih cenah. Upam, da mi veleč, duhovščina in cenj. občinstvo pokloni svoj* zaupanje. VITTORIO FORTUNATO- flovo pogrebno podjetje Tt*st Corso V. E. III, it. 47. Prevoz mrličev na vse kraje. Raznovrstni pogrebi. Prodaja vsakovrstne lesen® in kovinaste krste, sveže in umetne vence, nagrobne svetilke in sploh v8e mrtvaške predmet®. Cene zmerne, postrežba točna. mm. ..................■ ....1 TDPr\\/IM A iestvin zelenjave, svežega in I I\V-IV-/ V 1 lN l\ suhega sadja, izvrstnega vina v steklenicah i. t. d. cenjenemu občinstvu se priporoma lastnik Angel Gregoris - Trst VIA COMMERCIALE Postrežba na dom! IIIUUMtC 330 Cene zmerne I