Poštnina plačana v gotovini	nn >.
Abb. postale I gruppo LGIia 9U llT
Leto XXVIII. Št. 173 (8266)
TRST, nedelja, 23. julija 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
RAZLOGI SOVJETSKO-EGIPTOVSKEGA SPORA
[k istveni vzrok za egiptovsko
D
zahtevo, naj se sovjetski vojaški svetovaloi vrnejo omov je v tem, da so se če-bolj izražala nasprotja aed oilji egiptovske in sovjet-Politike. Egipt je naravno hi, da dobi nazaj ozemlje, ki hm ga iztrgali Izraelci v junijski vojni. Za uresničitev cilja pa sta bili ves čas -J® Bati: ali zlepa ali zgrda. lePa tako, da bi Izrael sprejo resolucijo Varnostnega sve-hi je zahtevala med dru-tudi umik Izraelcev z za-eaenih ozemelj. Pet let je za-str dolga doba, da se je po-kako Izraelu ni do take ^miritve. Druga pot je voja^ !ta Pot, se pravi Izraelcem s ® Strgati tisto, kar sami n°čejo vmitd.
Tu so prišli navzkriž interesi §JPta kot žrtve junijske voj-Jj?' in Sovjetske zveze, kot ve-Vn8*Sile’ ki ie dajala Egiptu v°jasko in vsako drugo pomoč.
Sovjetska zveza ima povsem ruge cilje in koristi, ki jim P°ureja tudi to politiko do ~§ipta. Kaj bi pomenilo za-“J° pristati na Sadatov na-vet 0 vojaškem nastopu proti zraelu? Pomenilo bi hočeš no-č®, vključiti se v to vojno, za "^tero pa ni jamstva, da bi Agipt izšel iz nje kot zmago-hec. Množični poraz Egipta bi PUuienil hud poraz sovjetskega PUva in ugleda na vsem Bliž-uj^fh vzhodu in še daleč čez tega prostora.
je za katerikoli medna-°dni krizni pojav značilna naivnost velikih sil, je prav r^za na Bližnjem vzhodu naj-otipljiv in zgovoren pri-neposredne in izredno n°cne prepletenosti interesov «veh velikih: ZDA in Sovjet-“.e zveze. še več. Že dolgo niti krize več v rokah oeh nasprotnikov, Izraela in "rabskih držav, pač pa imata J* niti te krize dejansko v osah veliki sili. Prav izrael-arabska vojna leta 1967 je r^vzročila, da se je povsem in pTphalno spremenil položaj na J°tnem območju Sredozem-morja. Izraelsko - arab-V vojna je bila tista, ki je j^nogočila popolno spremembo cPfhierja sil med velesilama na .^ozemlju, ko je v to morje jntplula sovjetska vojaška pohorska sila in se tu za stalno Planila ne glede na to, kak-
^en bi
utegnil bita izid izrael-
iin Sovjetske zveze prišli tolikanj navzkriž, da je bila kriza v njunih odnosih, ki se je na zunaj izrazila z umikom vojaških svetovalcev, neizbežna.
Objektivno je tak razplet v korist Sovjetske zveze, ker je tako pred celim svetom oprala roke pred morebitnimi egiptovskimi posegi proti Izraelu. Toda Sovjetska zveza ne bo dopustila, da bi sedanji dogodek kakorkoli vplival na njen položaj v Sredozemlju, kajti to bi pomenilo občutno spremembo v razmerju moči obeh velesil.
Dejstvo, da so v Moskvi zelo pomirljivo odgovorili na korak egiptovske vlade, kakor tudi težnja Egipta, da *e nadalje obdrži dobre odnose s Sovjetsko zvezo, ne more skriti resnice, da so pogoji, s katerimi je bila Egiptu dodeljena vojaška pomoč, kršili pravice Egipta kot suverene države. Očitno je namreč, da ni bila egiptovska vlada tista, ki je imela pravico odločati o morebitni uporabi tega orožja, pač pa si je to pravico pridržala Sovjetska zveza, ki se ravna po ciljih svoje politike na Bližnjem vzhodu. Od tod kriza, ki je zajela sovjetsko-egiptovske odnose in od tod tudi težnja egiptovske vlade, da državi vnovič preučita vsebino njunih nadaljnjih odnosov.
DRAGO KOŠMRLJ
ODGOVOR LONDONSKE VLADE NA ATENTATE GVERILCEV
Velika racija britanskih vojakov v bel foških katoiiških četrtih
L Masni.BBPfi
1 GLASOVI STRANK VLADNE KOALICIJE
Senat je odobril odložitev IVA
Protest sindikatov upokojencev proti stališču vlade Šele 5. avgusta bo seja vsedržavnega sveta KD
RIM, 22. — Senat je danes dokončno odobril vladni dekret o odložitvi vstopa v veljavo davka na dodatno vrednost IVA na 1. januar 1973, Isti ukrep, ki ga je že odobrila poslanska zbornica. predvideva tudi, da bo davčna reforma stopila v veljavo šele 1. januarja 1974. Za zakon so glasovali (z dvigom rok, zaradi okvare elektronskih napravi demokristjani, socialdemokrati, liberalci in republikanci, proti pa vse opozicijske stranke razen socialistov, ki so se vzdržali.
Pred končnim glasovanjem je senat proučil spreminjevalne predloge opozicije ter jih vse zavrnil. Na koncu današnje seje je podtajnik za notranje zadeve Sarti še odgovoril na vprašanje misovca Bacchija. ki j® zahteval prepoved «protdmilitari-stičnega pohoda* iz Trsta v Avia-no, ki bo od 25. julija do 4. avgusta. Podtajnik je dejal, da vlada ne namerava prepovedati pohoda. ker gre za pobudo, ki ,ig v skladu z ustavnimi pravicami, kot so pravica svobodnega premika po vsem državnem ozemlju, mirnega združevanja in svobodnega izražanja lastnih stališč.
Sicer pa je Sarti zagotovil, da bo vlada skrbela, da bo pohod potekal v mejah, ki jih določa zakon, in da ne bi prišlo do žalil-nih manifestacij proti nacionalnim in mednarodnim vojaškim e-notam. ki imajo »voje sedeže ob poti. koder bo šel pohod.
Sindikati upokojencev CGIL, CISL in UIL so danes protestirali zaradi sklepa vlade, da ne privoli v spreminievalne predloge dekreta. Na skupni seji so ugotovili. kot je rečeno v poročilu. da vlada »zavrača človeške potrebe upokojencev*. Sindikati zagotavljajo, da bodo nadaljevali boj. da bi se uresničile upravičene zahteve kategorije, ter pozivajo vse parlamentarne skupine. naj podprejo zal teve. vsebovane v skupnem dokumentu treh sindikatov upokojencev
Danes so končno sporočili, da bo demokrščanski vsedržavni svet zasedal od 5. do 7. avgusta. ko pričakujejo oster spor med desnim in levim krilom stranke glede rešitve vladne krize s sestavo neocentristične vlade. Govori se, da bi ob tej priložnosti celo zamenjali političnega tajnika Forlanija. Predstavnik levice KD
OD VČERAJ DO JUTRI V CELOVCU
Kongres zveze za zaščito ogroženih jezikov in kultur
Problematika slovenske narodne manjšine v Avstriji v središču prvega dne
Britanska vojaka tečeta proti zaklonišču med spopadom v derryjskih ulicah
...........................................................mi...................................>....'»mili..............
Skr.
1, 'krabskega, spora. Vse do ijjhijske vojne je bila ameri-ska mornarica vsemogočni go-POdar Sredozemlja, kar po-Pmo-’ da Je vse območje bilo , mično enoten prostor. Zdaj fj^djaško dn politično prizo-
tiWnaSPr°tij
med velikima
Uj* tem sklopu pa se arabsko-. aelski spor kaže v povsem jjjJRSčni luči, v luči medsebojna 0^nos°v velikih sil. Ena je st strani Izraela, druga na arabskih držav. Ton ea r d°t>iva označbe splošne-ri stanja v odnosih med Vzho-(jJ*1 in Zahodom, še več, Sre-jmrJhLje postaja s krizo na > anjem vzhodu najbolj ob-Paci V° P°dr°čje, kjer se spo-W~ajo, križajo, zaostrujejo ce-a nasprotja med blokoma, podaje postaja vse bolj Veiuf?113110 za strateške igre Ždn -	Vidimo kako se
šajV^ne države Amerike sku-Vzh Voiažko utrditi zlasti na ko/°dnem Sredozemlju, od Grbavi- (oPorišče v Pireju), z ^ klico krepijo vojaško moč
na razplamteva se politič-j. bitka, za Malto in Ciper in dru°- 0l Sovjetska zveza po -®1 strani širi svoj vpliv v
Tul
ha Po< dn
oul'5
j^bskem svetu, v Alžiriji, Ira-be’ ^tfiji, sklepa razne pogod-Jitn Prijateljstvu z njimi in m.* daje vojaško in gospodar-
0	Pomoč itd.
v6][??dar se v odnosih med ba^lrna siiama kljub njunim
1	Prot jem vleče kot rdeča nit lita e®nost obeh, da ne dovo-V n’ da bi ju karkoli spravilo Pad!Varnost medsebojnega spo-- - • Ta nevarnost pa bi se
če bi Sadat dobil o-ba T^no orožje in z napadom
Sr*.
VoinZrael Pretrgal stanje «niti za a> niti mir». Sovjetska zve-Odn&1 dila pritegnjena zaradi tom°SOv’ kakršne ima z Egip-st ’ >, v tak spor. Na drugi 1 pa ZDA iz lastnih kola rT ne ki smele pustiti Izrae-staj .Oddihi. Potemtakem bi ob-doi<via nevarnost, da se na Ve ,, ni stopnji morebitne no-tUdiine znajdej° iz oči v oči Te« ®°vjetska zveza in ZDA. kar • pa ne želita. Po vsem, n0 Je prinesel Nixcnov obisk aniru?a v njune odnose, pa n ne. Torej so cilji Egipta
(Po telefonu od našega posebnega dopisnika)
CELOVEC, 22. — Mednarodna zveza za zaščito ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM) se je tokrat že v tretje sestala med Slovenci. Prvič je njena regionalna sekcija za Italijo zasedala v Špetru Slovenov, kjer se je spoznala s problemi slovenske manjšine v Italiji, še posebej s problemi beneških Slovencev, drugič se je njen ožji odbor sestal Trstu, danes, jutri in v ponedeljek pa ima zveza svoj tretji občni zbor v Celovcu med koroškimi Slovenci, ki so dali pečat prvemu dnevu zasedanja, saj je dr. Franci Zvvitter v imenu pripravljalnega odbora danes ob 15. uri tudi začel zasedanje v eni izmed sejnih dvoran tukajšnje delavske zbornice. Dr. Franci Zvvitter je pozdravil zborovanje in zvezo, katere vodstvo se je sestalo na stičišču treh kultur, treh narodnostnih skupnosti, germanske, latinske in slovanske oziroma slovenske, v deželi, kjer je problem, s katerim se zveza ukvarja, aktualen.
Za Zvvittrom je pozdravil udeležence zasedanja član koraške deželne vlade Rudolf Gallob, dr. Pavle Apovnik pa je v strnjeni obliki prikazal stanje na Koroškem. Potem ko je nanizal, kaj vse zagotavlja avstrijska državna pogodba iz leta 1955 koroškim Slovencem, Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ter Hrvatom na Gradiščanskem, in potem, ko je ugotovil, da «se je odnos države in družbe do nas v letih po sklenitvi državne pogodbe spremenil v pozitivnem smislu*, je nadaljeval:
«Danes, 16 let po sklenitvi avstrijske državne pogodbe, moramo ugotoviti, da so pravice, ki so nam zagotovljene v členu 7, le delno in pomanjkljivo uresničene. Zakoni, ki so bili sklenjeni za izvedbo teh določb, ne upoštevajo naših ugovorov in pomislekov*.
«Prav ob vprašanju dvojezičnih topografskih napisov — ustrezni zakon je bil sprejet 6. julija letos v parlamentu — so Slovencem sovražni krogi ponovno zanetili mržnjo do Slovencev in opaziti je spet izbruhe proti naši narodnostni skupnosti, ki so brez dvoma hkrati del načrtne protislovenske gonje*.
Generalni tajnik zveze, ki je zasedanje vodil namesto obolelega predsednika, se je zahvalil za gostoljublje in poudaril načelo priznavanja materinega jezika, «ki je za nas znak ali dokaz moralnih vrednot neke oblasti, neke družbe*.
V istem tonu je izzvenel tudi
pozdrav, ki ga je zborovanju prinesel dr. Jožko Tischler v imenu avstrijske lige za človekove pravice, ki je posebej poudaril, kako sta jezik in kultura tipične značilnosti nekega naroda in kako Se ti dve značilnosti morata upoštevati.
Kongresa se udeležujejo poleg koroških in primorskih Slovencev še zastopniki Furlanov, Grkov iz Calabrie, Provansalcev iz Piemonta, Frankoprovansalcev iz Savo-je, Flamcev iz Francije, Kataloncev iz Francije, Baskov, prav tako iz Francije, ter Nemcev iz Alzacije in drugi.
Po zaključku uradne otvoritve kongresa v delavski zbornici je ožjo delegacijo sprejel na jugoslovanskem konzulatu jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej, ki je zelo nazorno prikazal, kako gleda večnacionalna Jugoslavija na manjšinske probleme, na probleme manjšin v lastni deželi ter na probleme svojih manjšin, ki žive v drugih državah. Poudaril je princip enakopravnosti manjšine z večinskim narodom in zaščito njenega obstoja ne glede na njeno številčnost.
Medtem ko to poročamo, se začenja drugi del današnjega zasedanja šestega občnega zbora zveze AIDLCM, ki se bo nadaljeval še jutri in pojutrišnjem.
FRANC UDOVIČ
Stanc Kavčič na razstavi «Primorska razstavlja»
KOPER, 22. — Jutri se bo končal v Kopru tretji mednarodni sejem »Primorska razstavlja*. Danes popoldne in zvečer so zabeležili rekorden obisk. Letošnji sejem je zelo lepo uspel. Prodali so 95 odstotkov vseh eksponatov, obiskovalcev pa so zabeležili rekordno število 60.000. Sklenili so tudi več pogodb o poslovnem, tehničnem sodelovanju med jugoslovanskimi ter italijanskimi in avstrijskimi podjetji. Nocoj si jo ogledal razstavne prostore sejma »Primorska razstavlja* tudi predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič.
Podpis pogodbe med EGS in EFTA
BRUSELJ, 22. - V Bruslju so podpisali pogodbo med desetimi državami EGS in članicami EFTA, ki ne kandidirajo za vstop v skupnost. o uvedbi cone brezcarinske izmenjave za industrijske izdelke. Pogodba bo stopila v veljavo 1. januarja prihodnjega leta.
BELFAST, 22. — Britanske oblasti so danes reagirale na vrsto atentatov, s katerimi so gverilci včeraj razdejali belfaško središče, z veliko vojaško racijo v katoliških četrtih ulstrske prestolnice. Vojaki so aretirali 60 ljudi in zaplenili veliko količino vojnega materiala.
Whitelaw je že včeraj zvečer napovedal veliko akcijo proti katoliškim gverilcem in ni izključil možnosti ponovne uvedbe zakona o preventivni aretaciji.
Kljub zelo napetemu položaju pa kaže, da bo minister za Severno Irsko nadaljeval pogovore z vsemi političnimi skupinami v Ulstru. Whi-telaw je danes sprejel delegacijo ulstrske socialdemokratske stranke in voditelje unionistične stranke, ki je podpirala bivšega predsednika vlade Faulknerja. Ta je po pogovoru z britanskim ministrom dal časnikarjem precej umirjeno in trezno izjavo, v kateri ne zavrača popolnoma politike londonske vlade.
V spopadih med pripadniki odpor niškega gibanja in britanskimi vojaki je danes ponoči izgubilo življenje pet oseb. S temi je število smrtnih žrtev v Ulstru naraslo na 471.
WASHINGTON, 22. - Glasnik Bele hiše Ziegler je sporočil, da je Nixon izbral za kandidata za podpredsedniško mesto na novembrskih volitvah v ZDA sedanjega podpredsednika Spira Agnewa.
TISKOVNA KONFERENCA KAIRSKE VLADE
Egipt za mirno rešitev krize na Bližnjem vzhodu
Napovedane spremembe dosedanje politike glede spora z Izraelom
EGIPT, 22. — «Egipt zavrača vojaško rešitev krize na Bližnjem vzhodu ter želi doseči mimo ureditev*. To izjavo je dal danes uradni glasnik kairske vlade Zajat na tiskovni konferenci, ki je nemalo presenetila politične opazovalce, saj bi se iz nje dalo sklepati, da je Egipt temeljito spremenil svoje dosedanje stališče glede rešitve bliž-njevzhodne krize. Po nepričakovanem izgonu sovjetskih vojaških svetovalcev je to že drugo presenečenje, ki ga je kairska vlada pripravila v tem tednu.
Zajat, ki ima v vladi funkcijo ministra za informacije, je obtožil Izrael in «njegove prijatelje*, da hočejo vsiliti vojaško rešitev krize. Mi pa — je dodal — zavračamo tovrstno rešitev. Egipt želi, da bi preučili vse možnosti za dosego mi-
Proslave v Sloveniji ob dnevu vstaje
(Od našega dopisnika) LJUBLJANA. 22. — Slovenija praznuje danes dan vstaje. Po vseh krajih so številne proslave in prireditve. V Ljubljani je bila proslava pred spomenikom Borisu Kidriču. Po proslavi je odšla na pohod slovenska mladinska brigada AVNOJ 72. Več kot sto mladih iz vse Slovenije se je z vlakom odpeljalo v Jajce, od tam pa se bodo vrnili v Ljubljano po poti, ki jo je prehodila slovenska delegacija, ko se je vračala z II. zasedanja AV NOJ. Pohod je pripravila republiška konferenca Zveze mladine
Slovenije, trajal pa bo 14 dni.
Najvišji republiški voditelji in družbeno - politične organizacije Slovenije so ob današnjem prazniku dobili mnoge čestitke iz bratskih republik. Čestitke predvsem poudarjajo velik prispevek slovenskega ljudstva v narodnoosvobodilni vojni in revoluciji ter krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Izražajo tudi želje delovnim ljudem Slovenije, Ja bi na vseh področjih družoenega življenja dosegali mnoge ustvarjalne uspehe.
DRAGO KOŠMRLJ
ru, ki bi zajamčil ozemeljsko nedotakljivost bližnjevzhodnih držav in spoštovanja pravic palestinskega ljudstva. Naš končni cilj je mir, je še dodal glasnik, in bomo zato skušali odpreti vsa vrata, ki so jih doslej Izrael in njegovi prijatelji zapirali. Potrebno je tudi ustvariti tako vzdušje, ki bo bolj ugodno za vzpostavitev miru.
Na vprašanje, kako bi Egipt reagiral na novo ameriško mirovno pobudo. je Zajat izjavil, da je Egipt pozdravljal in pozdravlja vse pobude. pa naj pridejo od koderkoli. Glede trditev, da so bile ZDA vnaprej obveščene o zahtevi po umiku sovjetskih svetovalcev, je Zajat zanikal, da bi Sadat svoj sklep sporočil ameriški vladi, dal pa je razumeti, da je to verjetno storila CIA.
V odgovor na druga vprašanja je Zajat še povedal, da bodo sovjetske vojne ladje tudi v bodoče uživale dosedanje ugodnosti v egiptovskih pristaniščih. Dodal je tudi, da bo SZ še naprej pošiljala vojaške inštruktorje v Egipt za omejeno dobo. Glede možnosti, da bi Egipt odslej dobival orožje iz Francije, je minister za informacije izključil to možnost ter omenil embargo, ki ga je pariška vlada postavila na dobavo orožja bližnjevzhodnim državam. Pač pa se ni hotel izjasniti o možnostih, da bi dobivali orožje tudi iz ZDA.
Očitno ni bil torej izgon sovjetskih svetovalcev iz Egipta izolirana epizoda, pač pa le eden od elementov, ki kažejo, da se je Sadat odločil za novo politiko glede spora z Izraelom. Vse kaže pa, da je ta sprememba prišla nepričakovano celo za same Egipčane. Tako je na primer značilno, da je prav danes kairski dnevnik »Al Gumhurja* objavil uvodnik, v katerem je pozival k »arabski ljudski osvobodilni voj-
ni* proti Izraelu. V naslednjih izdajah dnevnika pa so ta uvodnik nadomestili s člankom o šolstvu.
Sclasie 80-letnik
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiii||||l,l|,„„m|
PO TRIMESEČNEM POLETU MEHEK PRISTANEK
Sovjetska sonda na Veneri
LONDON. 22. — Sovjetska sonda venera 8 je pristala na prvem notranjem planetu. Vest ie sporočil predstavnik londonskega a-stronomskega observatorija Jo-drell Bank. katerega vodi znan znanstvenik sir Bernard Lovell. Britanski observatorii je do sedaj vedno sledil poletom sovjetskih avtomatskih postaj in prvi naznanil svetu vsak sovjetski vesoljski podvigi.
Kaže. da se ie to ponovilo tudi tokrat. Danes zgodaj zjutraj je prdestavnik naznanil, da ie avtomatska postaja priletela v bližino Venere in deial, da so njeni radijski signali močni in
razločni. Nekaj ur pozneje pa je sonda nenadoma prekinila svoje radijske signale, zato britanski strokovnjaki sodijo, da ie avtomatska postaja pristala na planetu.
Sondo venero 8 so sovjetski znanstveniki izstrelili 21. marca letos. Postaja je preletela 310 milijonov km dolgo pot preden je dosegla Venero. To je že peti poskus sovjetskih znanstvenikov, da bi poslali avtomatsko postajo na prvi notranji planet Prejšnji poskus s postajo venero 7 je skoraj popolnoma uspel Sonda je mehko pristala na planetu in
začela oddajati podatke o okolju tega še skoraj nepoznanega planeta, vendar radijska zveza z zemeljskimi postajami se je prekinila 23 minut po pristanku. Znanstveniki menijo, da sta sondo venero 7 verjetno poškodovala zelo visoka temperatura (475 stopinj C.) in izreden atmosferski pritisk, ki je 90-krat močnejši od zemeljskega.
Sovjetska tiskovna agencija TASS je ilanes zvečer potrdila vest, da je avtomatska postaja venera 8 mehko pristala na prvem notranjem planetu. Sonda je oddajne 50 minut podatke o Venerini površini.
ADIS ABEBA. 22 - Etiopski cesar Haile Selasie bo dopolnil jutri 80 let. Praznovanja v vsej državi so se že začela ter se bodo zaključila v ponedeljek. Številni državni poglavarji so mu poslali četitke.
VVASHINGTON, 22. — Senator George McGovern je danes potrdil, da bo v primeru izvolitve za novega ameriškega predsednika v roku desetih dni prekinil vso vojaško in gospodarsko pomoč atenski fašistični junti.

DANES
. .
V prvi tiskovni konforanci, od kar so sovjetski strokovnjaki začeli zapuščati Egipt, je uradni glasnik kairske vlade izjavil, da njegova vlada nasprotuje možnosti vojaške rešitve spora z Izraelom. Vsebina in predvsem ton glasnikovih izjav dajejo misliti, da je Sadat sklenil v znatni meri spremeniti svojo dosedanjo politiko glede bližnjevzhodne krize.
Londonska vlada je včeraj od govorila na atentate gverilcev z veliko racijo angleških vojakov v belfaških katoliških četrtih. Kljub napetemu položaju, pa je mi nister Whitelaw nadaljeval pogovore z raznimi ulstrskimi političnimi strankami. Včeraj je spre jel razne predstavnike social demokratske in unionistične stranke.
Stavki londonskih pristaniščni kov so se včeraj pridružili še delavci drugih britanskih pristanišč v znak protesta, ker je vlada aretirala pet stavkajočih delavcev. če bo stavka trajala bo še bolj ošibila Heathovo vldao, ki je zaradi položaja v Severni Irski že razdvojena.
Sovjetska sonda venere 8 je mehko pristala na prvem notranjem planetu. Avtomatska postaja je oddajala 50 minut podatke o Venerini površini.
Delegacija tržaških socialdemokratov se je sestala z ministrom Ferrijem in ga opozorila na nerešena družbeno - gospodarska vprašanja v Trstu in deželi sploh. O rezultatih obiska deželne delegacije to razpravljali tudi na seji pokrajinskega vodstva KD. Tajnik Coloni ja poudaril, da te bo njegova stranka zavzela za vprašanja naročil ladjedelnici pri osrednjem vodstvu KD in pri vladnih organih.
SINDIKALNA
FEDERACIJA
Jutri se bodo sestali glavni odbori sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL in sklepali o osnutku «federalnega sporazuma)), o katerem velja splošno mnenje, da je «poskus enotnosti, ne pa še dejanski začetek združevalnega procesa.
Prva ugotovitev, ki se vsiljuje opazovalcu, ni pozitivna: «federaciji» dokončno sklepajo vrhovi, težko bi trdili, da je zrasla v zavesti italijanskega delavskega razreda, tiste baze, kjer je združevalni proces prehodil že dobršen del poti in se obogatil z novimi izvirnimi izkušnjami, kot so delavski sveti, delegatski sistem in zavezništvo, ki iz tovarn prehaja v družbo ob zavezništvu sindikalnega gibanja z drugimi komponentami družbe — študenti, ženskim svetom, kmečkim gibanjem itd.
Kljub temu pa je sfedera-cija» sindikatov pomemben dosežek. Zakaj? Predvsem zato, ker je vsaka nova vez med sindikalnimi organizacijami korak naprej na poti k enotnosti, za katero je pred nekaj meseci vse kazalo, da se je izgubila v gozdu reakcije, zmešnjave, premika na desno in protisindikalnih zarot.
V teh pogojih bi organska enotnost sindikalnega gibanja ostala zgolj utopija. Federacija sindikatov pa pomeni obliko tesnega povezovanja, ki je na vrhu lahko zgolj seštevek voditeljev na paritetični ravni, na bazi pa ustvarja okvir, v katerem si lahko utre pot spoznanje, da je federacija zgolj prehodni pejav na poti k dokončni enotnosti; ta pa ne bo nikomur podarjena, nasprotno, delavci se bodo morali zanjo boriti, tudi z nazadnjaškimi silami v sindikalnem gibanju.
Kaj je torej pozitivnega v novonastajajoči sindikalni federaciji? Kar zadeva obliko velja poudariti, da ohranja sporazum o federaciji novo delavsko demokracijo, ki jo predstavljajo tovarniški sveti in drugo. Res je, da so bili prav ti sveti predmet spora, a se je poskus, da bi jih uklenili v birokratske verige, izjalovil. Na vrhu pa s strukturo 90-član-skega skupnega organa in 15-članskega vodstva (vsaki organizaciji pripade ena tretjina) onemogoča federacija resnejše odklone ali beg nazaj nekaterih voditeljev, predvsem iz socialdemokratskega in republikanskega krila UIL.
A to ni vse. Federacija sindikatov je pomembna predvsem zato, ker lahko postane pomembno orožje delavskega razreda v trenutku, ko se ta pripravlja na nov, hud spopad z gospodarsko in politično desnico. Jeseni se začnejo nastopi za obnovitev delovnih pogodb, za zaposlitev, za reforme. Centristična vlada in reakcionarna gospodarska desnica se na ta spopad pripravljata zelo resno, saj ga bosta vodili ramo ob rami. Ni torej naključje, če državna podjetja prednjačijo v vztrajnem zavračanju delavskih zahtev in dajejo poguma zasebnemu kapitalu. Istočasno pa se iz vladnih krogov čujejo glasovi, da bi bilo treba omejiti pravico do stavke.
Jesenski spopad obeta, da bo oster in odločilen: za vlado in za delavce. V tem spopadu bo šla federacija skozi ognjeno preizkušnjo: kar je enotnosti na papirju, se bo razsula v pepel, kar pa je dejanske, se bo utrdila in prekalila v preizkušnjah.
STOJAN SPETIČ
Kompromisni predlog za rešitev spora o ponedeljkovi izdaji
RIM, 22. — Na sedežu ministrstva za delo so se danes nadaljevali pogovori ministra Coppa s predstavniki organizacij tiskarjev založnikov in časnikarjev v okviru posvetovanj za rešitev spora o sedmi številki dnevnikov. Minister Coppo je na ločenih sestankih sprožil kompromisni predlog za rešitev dolgotrajnega »pora Zainteresirane strani bodo v najkrajšem času zavzele stališče o tem predlogu.
TRŽAŠKI DNEVNIK
23. julija 1972
RAZVESELJIVE UGOTOVITVE OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
Na slovenskih višjih šolah je od leta 194 izdelalo veliko maturo skupno 1622 dijakov
Letos rekordno število in najboljši uspehi - Največ maturantov je izšlo iz trgovskega tehničnega zavoda
PO RAZGOVORIH Z MINISTROM LUPISOM
J Socialdemokrati pri Ferriju Vodstvo KD ocenilo pogovore
Tajnik KD Coloni napovedal poseg pri osrednjem tajništvu stranke
Pred dobrim tednom so se zaključili zrelostni izpiti na slovenskih višjih šolah, nato pa so bili objavljeni seznami maturantov, ki so uspešno opravili izpite. Letos lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bil izid zrelostnih izpitov zelo dober, saj so veliko maturo opravili na znanstvenem in na klasičnem liceju vsi kandidati (na znanstvenem liceju 17, na klasičnem liceju 25), na trgovskem tehničnem zavodu jih je izdelalo 29 (eden je padel), na učiteljišču jih je izdelalo 24 (padla sta dva). Uspešno je torej opravilo veliko maturo 95 kandidatov, ali 96 odst. Tako visokega odstotka nismo še zabeležili, zato iz dna srca čestitamo maturantom in profesorjem. Poleg tega pa .je treba omeniti še drugi podatek, ki je prav tako razveseljiv. Ko pregledujemo statistične podatke o maturah od leta 1945 naprej, namreč ugotovimo, da imamo letos več maturantov kot druga leta. Do letos je glede števila na slovenskih višjih šolah «prednjačilo» leto 1956, ko je zrelostne izpite uspešno opravilo 94 dijakov (lani 87. leta 1955 pa 86).
Od leta 1945 do letos je na vseh slovenskih višjih srednjih šolali opravilo veliko maturo skupno 1622 dijakov, in sicer 525 na trgovskem tehničnem zavodu, 453 na znanstvenem liceju, 350 na učiteljišču in 267 na klasičnem liceju. Pri tem so všteti tudi dijaki klasičnega liceja in učiteljišča v Gorici, ker polagajo zrelostne izpite v Trstu. Na klasičnem liceju je zrelostni izpit uspešno opravilo največ maturantov letos (25), na znanstvenem liceju leta 1966 (31), na učiteljišču leta 1956 (44), na trgovskem tehničnem zavodu pa leta 1958 (36). Prva velika matura na znanstvenem liceju je bila leta 1945 in so jo izdelali 4 kandidati, na trgovskem tehničnem zavodu leta 1946 (8), na učiteljišču leta 1948 (3), na klasičnem liceju leta 1953 (10).
Zanimivo bi bilo tudi vedeti, koliko maturantov se je vpisalo na univerzo ter dokončalo študij na raznih fakultetah in kje so se zaposlili drugi, ki niso šli na univerzo, toda teh podatkov za vsa povojna leta ne bi bilo skoraj mogoče zbrati.
Tudi izidi zaključnih izpitov na slovenskih srednjih šolah so letos zelo zadovoljivi. Uspešno jih je opravilo 174 dijaKov, eden je padel, dva pa nista bila pripusče-na k izpitu .Na srednja šoli <Ivan
Cankar® pri Sv. Jakobu je opravilo zaključni izpit 16 dijakov, na šoli «Fran Erjavec® v Rojanu 6, na šoli «Sv. Ciril in Metodo pri Sv. Ivanu (pod katero spada tudi šola na Katinari) 35 (eden je padel, dva nista bila pripuščena k izpitom), na šoli «Igo Gruden® v Nabrežini 20, na šoli «Fran Levstik® na Proseku (kamor spada tudi šola v Križu) 23, na šoli «Srečko Kosovel® na Opčinah 40, na šoli «Simon Gregorčič® v Dolini pa 34.
Lani je na vseh srednjih šolah na Tržaškem uspešno opravilo zaključni izpit 197 dijakov, 4 pa so padli.
Ker navajamo razne statistične podatke, naj še omenimo, da je
za šolsko leto 1972-73 do sedaj vpisanih v slovenske osnovne šole skupne 1297 otrok, to je 42 več kot v šolskem letu 1971-72. V I. razred je vpisanih 262 otrok (16 manj kot lani), verjetno pa bo še nekaj vpisov pred začetkom novega šolskega leta.
Podatkov o številu vpisanih v srednje in višje srednje šole še nimamo, ker se vpisovanje zaključi jutri, 24. t. m. Dosedanji podatki kažejo, da se okrog 55. _ odst. naših dijakov, ki dokončajo srednjo šolo vpiše na višje srednje šole, drugi si iščejo zaposlitev, ali pa se vpišejo na italijanske šole, ki jih mi nimamo, kot npr. na industrijski tehnični zavod.
Župan Spaccini se je vrnil iz Rima, kjer se je pogovarjal, skupaj z drugimi predstavniki krajevnih in deželnih uprav, o perečih vprašanjih tržaškega gospodarstva in vladnih obvezah za ladjedelnice. Sedaj so se ocene rezultatov tega obiska lotile stranke, predvsem KD. Socialdemokrati pa so ostali še en dan v Rimu, kjer jih je sprejel minister za industrijske dejavnosti Mauro Ferri (PSDI). V delegaciji deželne socialdemokratske stranke so bili Dulci, Bianchi, Dal Mas, Ferraresi, Mocchi, Lodati, Gradnik in Zuccalli. Kot sporoča tiskovni urad ministrstva so se v pogovoru lotili družbeno - gospodarskih vprašanj dežele s posebnim ozirom na težave, ki se pojavljajo v nekaterih sektorjih.
Minister Ferri, je obljubil, da bo proučil položaj in omenil možnost, da bi v prihodnje obiskal našo de-
tiiimiiiiMiiiimiiiiiiiiiMimiiiimmiiiiiiiiiiiiimmiiitmiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimiHimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiMiiiimiimimiimimiii
DEJAVNOST SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
Uspeh akcije za vpis v novi register trgovskih podjetij
Pomen in vloga Vestnika SGZ - Sestanek predstavnikov slovenskega zamejskega dnevnega in periodičnega tiska - Razprava o novem davku IVA - Delovanje v Kanalski dolini
Kljub poletnemu času je delovanje Slovenskega gospodarskega združenja zelo živahno. SGZ stalno sledi vsem novim dogajanjem, ki utegnejo zanimati slovenskega gospodarstvenika, ter jih skuša po svojih močeh tudi razrešili .
V petek, 21. t.m. je zapadel rok za vpis v novi register trgovskih podjetij in za vložitev prošenj na občine, za zamenjavo dosedanje o-brtnice na drobno s posebnimi novimi administrativnimi dovoljenji. Akcija SGZ je popolnoma uspela, saj je bilo vloženih več sto prošenj, kar je lep dokaz aktivnega delovanja te naše gospodarske u-stanove v prid svojemu članstvu in slovtenskim gospodarstvenikom nasploh. Kljub uspehu pa je bilo u-gotovljeno, da je še preveč slovenskih gospodarstvenikov, ki se ne poslužujejo uradov združenja za reševanje vseh svojih potreb. Tako miselnost bo treba čiitiprej odpraviti, saj so uradi SGZ povsem enakovredni uradom drugih sličnih i-talijanskih organizacij in so sposobni nuditi vse potrebne usluge z dodatkom, da se v njih slovenski
iiNimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiii
OBLJUBE DELAJO DOLG
BREZUPNO STANJE CEST V LONJERJU
Kdaj bodo razširili ovinek, kjer je že več avtov zašlo s ceste ?
Večkrat smo že omenili izredno slabo cestno povezavo Lonjerja z mestom in ostalimi vasmi v Bregu in na Krasu. Ceste pravzaprav obstajajo, so pa v takšnem stanju, da je po njih nemogoče voziti in zaslužijo bolj naziv klanca kot pa sodobne poti, po kateri naj bi vozili avtomobili. Vsi protesti vaščanov niso doslej dosti zalegli, saj se obljube o popravilu in o razširitvi voznih poti ponavljajo iz leta v leto.
Medtem pa je položaj na teh cestah vedno slabši. Asfaltna podlaga se kruši, ob robu pa se bujno širi plevel. Posebno na cesti ki pelje iz vasi prot: Katinan, se je plevel in razno drugo rastlinje tako razbohotilo, da je zakrilo obcestne ja^ke in predstavlja za avtomobiliste resno nevarnost. Ker se na ozki cesti ne moreta srečati dve vozili, se mora eno seveda umakniti Domačini veda za ta nevarna mesta in se jim znajo primemo ogniti. Tujci pa, ki te pasti ne poznajo, večkrat končajo '• kolesi avta v jarku. lahko si je potem predstavljati, kako so zadovoljni, ko ocenjujejo nastalo škodo.
Ko je treba plačati globe in se ravnati po občinskih pravilnikih, je Lonjer del mesta. Komaj pa se na občini pojavijo zahteve po raznih popravilih in po odstranjevanju razne navlake, postane Lonjer nenadoma vas in plevel po cestnih jarkih bi morali čistiti domačini sami.
Predvsem bi bilo treba razširiti pot skozi vas, popraviti kanalizacijo in odpraviti razna nevarna mesta, kjer so se doslej že večkrat pripetile bolj ali manj hude prometne nesreče. Manjkajo najosnovnejša opozorilna znamenja, kot so table za ovinke, za ozko pot in za omejitev hitrosti.
Pri Katinari je sicer znak, da v vas ne smejo tovornjaki, kljub temu pa vozijo ti vsak dan težko naloženi po ozki vaški poti Stvar niti ne bi bila tako huda, če ne bi pri tem večkrat poskrbeli za razne arhitektonske domislice, kot so porušeni zidovi. Saj je nemogoče, da tovornjak "ozi po poti, ki je ožja kot pa osna razdalja med njegovimi kolesi
Prometne nesreče so na tej cesti izredno pogoste. Zadnja se je pripetila predvčerajšnjim, ko je neki avtomobilist, ki ni poznal poti, zavozil na ovinku med njive in se precej potolkel. Vozil je morda prehitro,' na ozkem ovinku pa ga je zaneslo in vse se je končalo s precej hudimi posledicami.
Ne samo vaščani s svojimi pe-
ticijami, tudi svetoivanska rajonska konzulta je že večkrat intervenirala na županstvu, kar pa ni do-sej nikdar zaleglo. Občinski odbor je sicer spomladi odobril vsoto za popravilo ene ceste v vasi, toda delavcev, ki naj bi pričeli z deli, doslej še ni bilo na spregled. Res, da je cesta v Lonjer slaba in razrita .vseeno pa bi se uslužbenci cestnega podjetja lahko skušali prebiti v vas.
Pet oseb ranjenih v čelnem trčenju dveh fiatov v Miljah
Spolzka cesta, okvara ali le trenutek neprevidnosti? Težko je sklepati, zakaj je prišlo včeraj popoldne do slikovitega čelnega trčenja med fiatoma 500 pri Miljah. Dejstvo je le to. da je eden od malih avtomobilov nepričakovano zavozil na levo stran cestišča in nasproti vozeči avtomobil se je zaletel vanj. Končni obračun nesreče: pet ranjenih.
Do trčenja je prišlo okrog 18. ure. v Ul. XXV Aprile v Miljah je bilo ob omenjeni uri kar precej prometa. V smeri mestnega centra je ob tisti uri vozila svoj mali 500 tudi 21-letna Majda Sumjar, po rodu iz Jugoslavije, a stanujoča v našem mestu. Z njo se je peljala 18-letna študentka Irena Vinpolsek iz Ul. Cerei št 19. Ko sta prevozili približno pol omenjene ulice, je mali avtomobil iz nepojasnjenih razlogov zaneslo na levo stran cestišča. V istem trenutku je iz nasprotne strani privozil drug «500» s tremi potniki, ki ga je šofiral 41-letni delavec Eligio Zigante, s Stare istrske ceste 31. Trčenje, ki se mu voznika nista mogla izogniti kljub zaviranju, je bilo tako silovito, da sta se avtomobila odbila več metrov narazen. Vseh pet potnikov se je pri tem, kot rečeno, huje ali lažje poškodovalo. Vse potnike, razen Vinpolskove so po prevozu v splošno bolnišnico sprejeli na zdravljenje. Najhujše poškodbe imata oba voznika, ki so ju sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v desetih dneh, če ne nastopijo komplikacije, seveda. Oba, Zigante in Sur-njarjeva sta se namreč močno potolkla po obrazu, glavi in kolenih. Zi-ganteja so celo prepeljali v bolnišnico v nezavestnem stanju. Precej resno poškodovan je bil tudi Zigantejev sopotnik, 22-letni Mario Ossich iz Ul. Monte San Pantaleone 9, ki je tudi prispel na nevrokirurški oddelek v nezavesti. Zaradi udarcev v glavo se bo moral zdraviti teden dni. Nekoliko lažje poškodbe sta utrpeli 26-letna Fabiana Pecchiari iz Milj, ki se je potolkla in ranila po obrazu ter Sumjarina sopotnica Vinpolsek, ki so jo po prvi pomoči odslovili.
poslovni človek sreča s svojimi ljudmi, da se lahko porazgovori in potoži v svojem jeziku ter da ga osebje združenja mnogo bolje razume kot uradniki, ki delajo pri italijanskih organizacijah.
Da bi se tako stanje spremenilo, ter da bi privabilo v svojo sredo vse slovenske gospodarstvenike, je SGZ že sprožilo več pobud, med katerimi naj navedemo samo zadnjo: izdajo Vestnika SGZ, ki ga razpošiljajo širom naše pokrajine, v Gorico in v Kanalsko dolino.
S tem informativnim biltenom, se je SGZ hotelo približati slovenskim gospodarstvenikom in jim tako nuditi na najbolj direktni način vse tiste informacije, ki so jim potrebne za dobro in uspešno poslovanje. Tej pobudi pa mora nujno slediti še večje sodelovanje vsega članstva, ki naj usmeri na tajništvo združenja vse tiste svoje slovenske poslovne partnerje in prijatelje, ki niso še včlanjeni v SGZ ter da jih prepriča, da se v organizacijo vpišejo in da se poslužujejo njenih uradov za. vse svoje poslov-r ne potrebe. Na ta način se bo SGZ še ojačilo in vse bodoče pobude bodo imele še večji uspeh, kot ga je zabeležilo komaj zaključeno vpisovanje v Register trgovskih podjetij.
Med drugimi p »budami moramo zabeležiti tudi sklicanje predstavnikov slovenskega dnevnega in periodičnega tiska, da bi se poraz-govorili o vseh aktualnih perečih vprašanjih, ki bremenijo in bodo v bodoče še bolj obremenjevala to tako pomembno dejavnost naše manjšine.
Srečanje je bilo toliko bolj važno, če pomislimo, da bodo v kratkem spet predložili parlamentu nov zakon o tisku, ki predvideva poleg drugega tudi razne olajšave, skoraj izključno v korist dnevnega tiska. Ker pa je naš manjšinski tisk v večini periodičnega značaja, je bilo predlagano in sklenjeno, da se preuči možnost intervencije za dosego omenjenih olajšav tudi za ta specifični sektor. Prisotni so glede tega menili, da bi bilo pozitivno povezati se s predstavniki nemške in francoske manjšine v Italiji ter se z njimi morebitno sporazumeti za skupno akcijo v prid celotnega manjšinskega tiska.
Poleg tega problema so se dotaknili tudi vprašanja novega davka IVA (Davek na dodatno vrednost), ki bo znatno obremenil tako pro-davka ali celo popolna razbremeni-trebno bo ukreniti akcijo tudi v tej smeri, ker tudi tu predvideva zakon različne razrede listov, katerim je odmerjena različna višina davka ali celo popolna razbremenitev.
Nazadnje so se dotaknili še manj-
ših problemov, kot na primer zahteve po objavi vseh uradnih sporočil tudi v slovenskem tisku, ter so se sporazumeli, da naj SGZ nadaljuje z začeto akcijo, ki naj čimprej privede do zaželenih rezultatov v korist vse slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Omeniti moramo še ,da je SGZ izvedlo v tem mesecu še eno zelo važno pobudo. V smislu sprejetih obveznosti med nedavnim srečanjem SGZ — gospodarstveniki iz Kanalske doline, sta se v Trbižu mudila dva predstavnika združenja, kjer sta obiskala vse tamkajšnje slovenske gospodarstvenike, jim nudila vso potrebno pomoč in jim fcgla na razpolago za vsa morebitna pojasnila v zvezi z njihovimi vsakodnevnimi poslovnimi težavami.
S tem obiskom se je tako končno konkretizirala želja SGZ, da se uveljavi tudi na skrajnem severu naše dežele ter da skuša pomagati tudi tamkajšnjim slovenskim gospodarstvenikom, ki so, kljub oddaljenosti, sestavni del našega manjšinskega gospodarstva.
K. J.
želo in se tako na kraju samem seznanil z njenimi zahtevami.
O rezultatih obiska deželne delegacije v Rimu pri ministru za trgovinsko mornarico Lupisu so razpravljali tudi na seji pokrajinskega vodstva KD.
Poročilo o razgovorih je imel tajnik strank® Sergio Coloni, ki je zagotovil, da se bo KD še nadalje zavzemala za vprašanje naročil ladjedelnici in ojačanje ladjevja. Svoje posege bo tržaška KD usmerila predvsem na osrednje tajništvo KD in samo vlado.
V nadaljevanju svojega poročila se je Coloni zahvalil županu Spac-ciniju za doslej opravljeno delo, posebno priznanje pa je dal tudi poslancu Belciju. O kongresu KD je Coloni dejal, da so sedaj opravili predkongresne volitve v eni četrtini mestnih sekcij stranke. Te volitve so jasno prikazale, kakšna je volja baze, je dejal Coloni.
Zatem je spregovoril Spaccini, ki je v daljšem poročilu orisal tisti del urbanističnega načrta dežele Furlanije - Julijske krajine, ki zadeva področje tržaške in goriške pokrajine. V razpravo so posegli Franril, Nodari, Zanetti, Russo in Stopper. Sestavili so komisijo, ki bo proučila nekatere aspekte tega načrta.
Prazniki tiska RPI na Opčinah, v mestu in pri Sv. Alojziju
Danes bo, v okviru praznikov tiska, več pomembnih političnih zborovanj KPI. Na Opčinah bosta zvečer govorila deželni tajnik KPI inž. Antonino Cuffaro in član pokrajinskega vodstva Dušan Kodrič, pri Sv. Alojziju bo govoril član deželnega tajništva KPI Silvano Ta-rondo, v ljudskem domu v Ul. Ma-donnina pa bo zvečer okrogla miza o trenutnih političnih vprašanjih.
Na Opčinah bodo na vrtu prosvetnega doma izvedli tudi bogat kulturni program. Nastopil bo instrumentalni trio Oskarja Kjudra, mladinska godbena skupina iz Repna in godba na pihala «Parma» iz Trebč. Zvečer bo za ples igral orkester «The Lords®.
Na vrtu ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 bodo nagradili, po skupni oceni, otroke, ki so sodelovali v slikarskem natečaju o Vietnamu. Pri Sv. Alojziju pa bo nastopil jazz-ansambel.
Danes piknik ŠD «Polet»
Športno društvo «Polet» bo priredilo svoj drugi piknik danes, 23. t. m.
Na piknik so vabljeni vsi čla ni «Poleta», njihovi družinski člani in prijatelji mladine sploh
Piknik bo na istem prostoru kot lani, se pravi na Erzelu. Za pijačo je že poskrbljeno, hrano pa naj si prinese vsakdo s sabo. Piknik bo trajal od 10. ure zjutraj do večera. Udeleženci naj prinesejo s sabo ležalne stole, plahte, «roštilje», skratka vse, kar lahko pripomore, da bodo dan v naravi preživeli čim bolje. Tokrat bodo na sporedu tudi družabne prireditve, na primer tombola, tek v vrečah, tek čez dim in strn, tekma v odbojki in podobno.
Športno društvo «Polet» vabi še enkrat vse svoje člane in prijatelje društva, da se piknika udeležijo v čim večjem številu.
Razstave
V	Kraški hiši v Rcpnu je odprta razstava del prof. Avgusta Černigoja. Razstavo si lahko ogledate ob nedeljah in prazničnih dnevih.
V	občinski umetnostni galeriji na
Trgu Unita je odprl svojo razstavo tržaški slikar Vittorio Motton, ki je za to priložnost pripravil veliko del. V glavnem bo ta pregled čez njegovo dejavnost zadnjih dveh let.
V	gostilni «5 porte® organizira Klub Triestina Arte razstavo del tržaškega slikarja Pina Caldarula. Razstava bo odprta do konec meseca.
V	koprski umetnostni galeriji Loža na Titovem trgu štev. 4 je od 19. t. m. razstava del z naslovom «Gra-fika NOB». Na razstavi je zbranih kakih 50 grafik najbolj znanih jugoslovanskih likovnikov.
Šolske vesti
srednje šole Trst z odde-
K®
OPRAVIČUJEMO se našim prijateljem in članom, ker nismo utegnili pravočasno preklicati najavljene pedočade, ki je odpadla iz tehtnih tehničnih razlogov. 0-benem SPOROČAMO, da bo naša pedočada v SOBOTO ZVEČER, 29. t. m. v NABREŽINSKEM PORTICU.
Odbor
Izleti
Dr. SONJA MAŠERA
bo odsotna do '20. avgusta.
SPDT organizira 30. t. m. izlet na Mangart. Vožnja z avtobusom po Soški dolini do koče pod Mangartom. Planinci se bodo povzpeli na vrh, medtem ko bodo turisti uživali krasen razgled na Belopeška jezera iz Sedla (pol ure hoda). Prijave do torka. 25. t. m. pri Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9 Sedeži v avtobusu bodo dodeljeni po vrstnem redu poravnanja voznine. Odhod ob 6. uri zjutraj izpred sodne palače.
Zveza partizanov Opčine organizira dvodnevni izlet v Trnovski gozd. Odhod bo razdeljen na dva dela. V soboto popoldne, 29. t. m. odhod z osebnimi avtomobili. Prenočišče pod šotori ali v primernih senikih. V nedeljo zjutraj, 30. julija, odhod z avtobusom. Vpisovanje pri trgovini Re-nar. Proseška 6.
SPDT priredi od 13. do 20. avgusta planinski teden v Žabnicah, od koder bodo organizirani izleti na Viš, Ponče, Ojstemik, Triglav in na druge krajše ture. Prijave pri Norči Zavadlal, Ul. Geppa 9.
Včeraj-danes
iiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiimmmiiminiiiiiiafiiiiiiimii
V OKVIRU LETNIH PREDSTAV NA TRŽAŠKEM GRADU
Prve dni meseca avgusta nastop Raffaelle Carra
Show predstavo prireja avtonomna letoviščarska ustanova - Izreden uspeh te glasbeno-baletne skupine na dosedanji turneji
Prve dni avgusta bo v našem mestu gostovala znana italijanska pevka in plesalka Raffaella Carra, ki je širšemu občinstvu znana predvsem iz televizijske glasbene oddaje tCanzonissima». Obiskovalcem letnih predstav na gradu Sv Justa se s tem nudi prava poslastica, *Show» predstava, ki bo torej na programu v sredo in četrtek, 1. in 2. avgusta, bo sad dolgih priprav, saj je skupina Raffaelle Carra morala prestati nič manj kot 72 vaj. Že iz tega se da sklepati, da bo glasbeno-plesna predstava na dostojni umetniški ravni. To je omenjena skupina. v kateri sodelujejo številni solisti, ki so si pridobili sloves s televizijskimi predstavami Canzonissime, dokazala tudi na svoji dosedanji turneji po Italiji. Zadnjo dosedanjo predstavo so priredili v znameniti tBussoli» v Viareggiu, kjer je do-Uvela izreden uspeh.
Poleg nastopa simpatične in o-čarljive Raffaelle se bodo tržaškemu občinstvu predstavili tudi Nan-
ni Svampa in Lino Patruno. člana
iiiifiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiainiii
PO NESREČI V ANKARANSKEM KAMPIHCU
MLADA ŽENA PODLEGLA HUDIM OPEKLINAM
Plameni, ki so zajeli šotor, so jo opekli po vsem telesu
znamenite skupine «1 Gufh. Prva avgustova predstava na mestnem gradu, ki jo prireja Avtonomna letoviščarska ustanova, bo tore" prijeten užitek za vse ljubitelje lahke glasbe in baleta.
SINOČI V PORTOROŽU
Zaiel se je festival jugoslovanske folklore
Ob zvokih fanfar se je sinoči začel v Portorožu tradicionalni festival jugoslovanske folklore. V novem portoroškem anfiteatru se je zbralo več sto domačih in tujih turistov, ki so po pozdravnih besedah predsednika obalne turistične zveze Jakoba Drakslerja toplo pozdravili nastopajoči skupini *Jo-že Vlahovič» iz Zagreba in «šota» iz Prištine. Festival, ki ga je letos priredil zavod za turizem v Piranu, bo trajal ves teden, prireditve pa bodo še v Izoli, Kopru in Ankaranu. Nastopile bodo še skupine tTanec* iz Skopja, *Kolo» iz Beograda, «France Marolt» iz Ljubljane, Budapest iz Budimpešte in Slovenski oktet Festival se bo zaključil v soboto zvečer.
L. O.
Včeraj, točno ob 12.00, je na I dilnikom, dermatološkem oddelku tržaške bol- ip ntsnlr nišnice podlegla hudim opeklinam I. in H. stopnje po vsem telesu komaj 23-letna Adriana Abulo por.
Fočassi iz Ul. Canova 15. Mlado ženo in mater dveh mladoletnih otrok so sprejeli na omenjeni oddelek predvčerajšnjim dopoldne .potem ko so jo z rešilcem jugoslovanskega RK pripeljali iz Ankarana v tržaško bolnišnico.
Kot smo že poročali v naši včerajšnji številki, so Adriana Abulo, njen mož, 26-letni Claudio ter njuna dva otročiča, 3-ietna Claudia in komaj tri mesece star Fabio taborili v ankaranskem kampingu Huda nesreča se je pripetila okrog poldne, ko je imel Claudio Focass: opravek z jeklenko. Nenadoma je — tako se zdi — pričel plin uhajati iz slabo delujoče varovalke in prišel v stik z drugim prižganim Ste-
na | dilnikom, v bližini šotora. Nastala je eksplozija, pri čemer so plameni takoj zajeli Focassijev šotor in ga v kratkem času popolnoma uničili. Ognjeni zublji so opekli Adriano Abulo, Claudia Focassija in triletno Claudio, prizanesli pa niso niti malemu Fabiu, ki je dremal pred šotorom. Nesrečni družini so takoj priskočili na pomoč nekateri taborniki in skušali z vrči vode pogasiti požar. Medtem je prispel v kamping tudi rešilec jugoslovanskega RK. Malega Fabia, ki je dobil le lažje opekline, so odpeljali v ankaransko bolnišnico, ostale ranjence pa naravnost v tržaško. Najhujše je bila opečena nesrečna A-driana Abulo, za katero so sd zdravniki pridržali strogo prognozo. Žal so bile vse njihove nege, da bi ji rešili mlado življenje, zaman in Focassijeva je včeraj točno en dan po nesreči, podlegla hudim opeklinam.
Včeraj otvoritveno potovanje na pomorski progi Trst-Lignano-Portorož
Včeraj so otvorili redno poletno pomorsko progo med Trstom in Li-gnanom ter Portorožem. Na progi pluje hidrogliser, ki je včeraj zjutraj odplul iz Trsta ob 7.45, prispel v Lignano približno uro potem in nato po petnajstih minutah spet odrinil v Portorož. Plovba je trajala približno 40 minut, nakar se je spet vrnil v Trst. Nova turistična pot, ki bo v veljavi do konca septembra je po mnenju nekaterih bila v tem letnem času nujno potrebna, saj povezuje dva izredno pomembna turistična centra severnega Jadrana se pravi Portorož in Lignano.
Hidrogliser, ki pluje na novi pomorski progi, lahko prevaža 70 oseb in ima 4 osebe posadke, njegova hitrost znaša 35 milj na uro.
Hidrogliser bo odplul vsako jutro ob 7.45 s tržaške pomorske postaje
Danes, NEDELJA, 23. julija BRANISLAV
Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.44 — Dolžina dneva 15.06 — Luna vzide ob 19.00 in zatone ob 2.24
Jutri, PONEDELJEK, 24. julija
KRISTINA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 28,3, najnižja 22, ob 19. uri 24,8 stopinje, zračni tlak 1011,8, nestalno pada, veter 5 km na uro, jugovzhodni, vlaga 86-odstotna. padavine 1,4 mm, nebo 7/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,6 stop.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22. julija 1972 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 9 oseb.
UMRLI SO: 87-letna Giustina Ščuka vd. Danieli, 65-letni Francesco Pa-
Ravnateljstvo državne «Sv. Ciril in Metod® —
ljenimi razredi na Katinari sporoča, da se jutri zaključi vpisovanje za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo od 9. do 12. ure.
| Ravnateljstvo državne srednje šole j«Simon Gregorčič® v Dolini sporoča.
| da jutri zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972/73. Prošnje spre-Ijema tajništvo od 9. do 12. ure.
| Ravnateljstvo državnega trgovskega j tehničnega zavoda «žiga Zois® v Trstu,
| Ulica Guardiella št. 13/2, sporoča, da jutri ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73.
Prošnje sprejema tajništvo od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek® v Trstu. Ul. Caravaggio štev. 4, sporoča, da jutri ob 12. uri zapade rok za vpis za šoi sko leto 1972/73.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren® v Trstu, Ul. Guardiella štev. 13/1, sporoča, da jutri ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Ivan Cankar» sporoča, da jutri ol 12 uri zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972-73.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Kran Levstik® — Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se jutri zaključi vpisovanje za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo od 9. do 12. ure.
Državni strokovni zavod za Indu-stsrijo in obrt v Ul. Frausin sporoča. da jutri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73.
Ravnateljstvu državne srednje šole «Fran Rjavec» sporoča, da jutri ob 12. un zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73.
mala
5#*©tol!2
Oižaščce
PD «SLAVEC® — RICMANJE
vabi na šagro,
ki bo danes, 23. in jutri, 24. t. m. deljek, 24. t. m.
Spored je naslednji:
—	Danes:	ob 18. uri koncert
domače godbe na pihala, od 20. do 24 ure ples, igra orkester «Kras».
—	Jutri: od 20. do 24. ure ples, igra orkester «Kras».
Deloval bo dobro založen bife, za pijačo poskrbljeno — Vljudno vabljeni!
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
Leharjevo «Veselo vdovo® bodo ponovili še danes ob 18. uri.
Vstopnice so na razpolago pri glavni blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 36-372.
Stekle so tudi priprave za drugo delo na sporedu festivala operete, ki je v organizaciji občinskega gledališča Verdi in avtonomne turistične in letoviščarske ustanove, «Cin-ci-la® Lombarda in Ranzata. V glavni vlogi operete, ki jo bodo prvič predstavili v četrtek, 27. t. m., bodo nastopili Miranda Martino, Fiorella Pe-diconi, Sergio Tedesco, Sandro Mas-simini in Carlo Rizzo. Režiser je Gino Landi, scene so delo Paola Bre-gnija, kostimi Sebastjana Soldatija. orkester pa bo dirigiral Guido Cergoii*
Kino
SEBOFI,EX
l/Slt ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAL
trst. Ul. Mazzini 53. let. 733-361
Prijatelje m znance naprošamo da nas obiščejo
hor, 73-letni Luigi Zanello, 78-letni Emilio Verdoglia, 64-letni Giusto On-garo, 90-letm Federico Šemi, 80-letna Italia Cadelli vd. Barbariol, 85-letni Giuseppe Poletti, 74-letna Antonia Kerpan vd. Furlan,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giu-stizia, Trg Liberta 6; Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Ali Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul .Oriani 2; Vemari, Trg Valmaura štev. 11.
BIRME 1972
Presenetljivo velika Izbira UR in ZLATNINE ZLATO 18/750%c - Velika izbira ur SEIKO -Posebni popusti.
Urama in zlatarna
LAURENTI
Trst • Trieste. Largo Santorio i
LOTERIJA
BARI	6	10	4	71	16
CAGLIAR1	15	66	75	24	84
FIRENCE	32	54	39	75	68
GENOVA	27	16	86	24	89
MILAN	1	5	54	70	77
NEAPELJ	30	15	21	16	65
PALERMO	25	79	62	14	78
RIM	29	19	9	62	52
TURIN	34	41	82	70	87
BENETKE	51	23	8	85	81
	ENALOTTO				
1 1 X 1	11 11	X		X 1	1
MEŠANI PEVSKI ZBOR
JACOBUS GALLUS - TRST
Dirigent: Ubald Vrabec
Ne tožim
Kej me b’š taku zamjero
Reva udovčeva
Oj božime
Njega ni
Polževa ženitev
Sirota
Rasti rožmarin
Bratci veseli
Nocoj se mi je sanjalo
Zabučale gore
Barčica
Kaj pa ptički delajo
Po cesti gre en velik mož
Rasti, mi rasti
Prišel je ljubi pod okno
Potrkan ples
Nocoj pa, oh nocoj
STEREO
H ELI DO N
TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 Telefon: 61792
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU
Tajništvo sindikata uraduje tudi ves mesec julij ter je članstvu na razpolago vsak torek in petek od 18. do 19. ure.
MIRAMARSKI PARK. »Luči in zvoki'
— Danes ob 21.30 «Der Kaisertrau®1 von Miramare® v nemščini, ob 22.45 ; «Massimiliano e Carlotta® v italija®' ščini. Jutri, v ponedeljek, ob 21.3® «Maximilian of Mexico» v angleščini, ob 22.45 «Massimiliano e Carlotta® v italijanščini.
Nazionalc 16.15 «Saffo». Barvni film; j Marina Vlady. Prepovedano mladini | pod 18. letom.
Linice 16.15 «Uomo avvisato, mezz® j ammazzato, parola di Spirito Santo®. Barvni film. G. Garko, P. Ve lasquez, Cris Huerta.
Eden 16.00 «Io sono curiosa®. Črnobeli 1 film. Lena Nyman. Prepovedan0 mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «La grande cors®*' ; Barvni film. Tony Curtis, Jack Le mon, Natalie Wood.
Excelsior 16.15 «11 ragazzo e la '1®®’ rantenne®. Barvni film. Jean Si- j mons.
Ritz 16.30 «Decameron francese®. Fik® v barvah. Prepovedano mladini P°“ 18. letom.
Aurora 16.00 «Violenza: quinto po16, re». V ponedeljek isti film.
Impero 16.00 «Peter Pan®. Walt p® sneyev film v barvah. V ponedeljek zaprto.
Capital 16.0fr-22.00: «11 diavolo ne1 CervVlfcJL.' Barvni film. V ponedeljek zaprto. Torek 16.30 «Per Qua® che dollaro in piu». Barvni film-
Cristallo 16.00 «Boccaccio». Bari®* film. E. Montesano, A. Nosches*
I. Biagini, S. Koščina. Prepovedan® mladini pod 18. letom.	.
Moderno 14.30 «La conquista de* i West». Barvni vvestem film. d*' : mes Stuart, John Wayne.	j
Vittorio Veneta 15.30 Serija fil groze: «Gli orrori del castello ® j Norimberga®. Barvni film. PreP®-vedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 15.00 «Quattro mosche di ve^ luto grigio®. Barvni film. M. Bra® don in M. Farmer. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 15.00 «Gunter il temerari®* Barvni film. Lex Barker in Fef nando Sancho.
Asira 16.00 «Silvester's story». Bar® ne slikanice. V ponedeljek zapp®[ Torek «L’ultimo domicilio conosc*®' to». Barvni film. Lino Ventura*
Mali oglasi
»CITROEN® — mehanična delavnica Samarittanl in Miceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rlttmeyei 4/a.
Kunarico išče slovenski Dijaški dom v Trstu. Informacije pri upravi doma, Ul. Ginnastica 72 - tel. 793-167.
BAR V BAZOVICI išče baristko. Sposobno dekle, ne glede na starost, dobi takoj službo. Dogovor v Bazovici — Bar.
FRIZERSKI SALON išče vajenko. Odlični pogoji. Telefonirati na št. 764-306.
KINO Nfl OPČINAH
predvaja danes ob 16. uri barvni film
«CONCERTO
PER PIŠTOLA SOLISTA®
ZAHVALA
V nedeljo, 16. julija nas je za ved®® zapustil naš dragi in nepozabni
Ettore Giorgi
Po pogrebu, ki je bil v torek, ^ julija, se zahvaljujemo vsem, ki z nami sočustvovali.
Žalujoči: žena Nada, hčerk zet in drugi sorodniki
Trst, 23. julija 1972
Jutri, 24. julija 1972 je tretja oble*' niča smrti našega nepozabnega
Marija Simiča
Zena, hčerka in sin se ga sp0*11* njajo z veliko žalostjo v srcu.
Sv. maša zadušnica bo ob 6-3® župnijski cerkvi na Opčinah.
Kvote: 12 točk - 3.155.000 lir; 11 todk — 122.900 lir; 10 točk - 14.400 Ur.
Preminil je naš dragi
FRANC PAHOR
Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 24. t. m. ob 10.45 iz kapele barkovljanskega pokopališča.
žalostno vest sporočajo žena Marija, hčerka Mirta * možem Egonom, sin Franco z ženo Pierlno, vnukinj* Tamara in Igor, brata Alojz in Josip (odsoten), tet* Justina in drugi sorodniki
Trst, 23. julija 1972 Pogrebni zavod Zimolo
NA POBUDO VAŠKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA
DANAŠNJA RICMANJSKA 5AGRA
V	DUHU STARIH VAŠKIH NA VAD
Obnavljanje starih običajev: celo plesišče so po nekdanjem zgledu naredili iz zdrobljenega laporja - Nastop vaške godbe na pihala
V	Ricmanjih, na srenjskem prostoru, ki mu domačini pravilo Pod-zrebee, bo danes šagra. Veliko let ie že od tega, odkar so Ricmanjci zadnjič postavili v vasi »brjar*.
Z(iaj, po desetih letih, so se spet odločali in vložili v priprave za ša-Kro veliko moči in vso najboljšo voljo. To bo res praznik po stanem običaju. so nam povedali mla-dinci in možje, ki so pripravljali Plesišče, kioske in vse drugo, kar Je s šagro v zvezi. Ob tem je starejšim spomin odtaval nazaj, v njihove »boljše» čase, ko so se sami !®t «parterji» zhirali na robu vasi 111 Ponosno prikorakali v narodnih oočah na plesišče. Prvi ples je bil ®Weda njihov in gorje tistemu, ki
, si pred njimi drznil stopiti na 'Jriar. Včasih, vedo povedati sta-re-iši možje, je bilo na vasi že ves teden prej praznično vzdušje. V nedeljo pred šagro so na sredi vasi. na kraju, ki mu domačini pravijo «pri Skukli*. razobesili zastavo, ki je opominjala vse vaščane in druge, ki so šli mimo Ric-•Pani da bo prihodnjo nedeljo v vasi šagra. To pa se ni dogajalo
lti*UnO> ubecUtidtou
Slovenščina in telefonski imenik
V našem listu smo 2. julija t. 1. objavili pismo, ki ga je 120 podpisnikov naslovilo predsedniku tektonske družbe SIP z naslednjimi Zahtevami:
1.	da se v telefonskih seznamih Pfnmki in imena pišejo v izvirni slovenski obliki (tudi z uporabo šumnikov);
2.	da se imena krajev, kjer prebivajo pretežno Slovenci, pišejo tudi z izvirnim slovenskim imenom:
2- da se tudi v slovenskem tisku Paše dežele priobčujejo oglasi in sporočila telefonske družbe.
Generalni ravnatelj družbe SIP dr. Ernani Nordio je podpisnikom Pisma 11. julija 1972 takole odgovoril:
«V zvezi z vašim cenjenim pismom z dne 26. junija, naslovljenim našemu gospodu predsedniku nam je ob upoštevanju njegove za-časne odsotnosti in v šel ji, da z °dgovorom ne odlašamo, čast odgovoriti naslednje:
Kar zadeva zahtevo, ki ste jo razložili v točki 3. vašega cenjenega pisma, nam je prijetno zagotoviti Vam. da bo naša skrb ob-javljati vse vesti in objave, namenjene našim naročnikom v deže-’• Furlaniji - Julijski krajini, tudi v slovenskih listih v Trstu in v>dmu.
Zelo pa nam je žal, da ne moremo ugoditi zahtevam, ki so rta-vedene v prvi in drugi točki vaše-0a cenjenega pisma in sicer zaradi vrste razlogov, tudi tehnične narave.*
Sprejmite naše spoštljive pozdrave
• * •
Kot smo izvedeli, bodo zastopniki slovenskih telefonskih naroč-rikov v pismu ustrezno odgovorili. Povedali so nam. da se bodo zahvali za takojšen odgovor in za del-uslišane svoie vloge. Glede Pisave imen v slovenski obliki se bodo sklicevali na izpolnitev pogodbene obveze, po kateri mora družba objavljati imena svojih naročnikov v obliki, ki jo leti želijo, dokazali bodo. da bi ne smelo^ biti v tem poeledu nobenih «tehndčnih» °vir. Glede navedbe krajevnih imen v. izvirni obliki pa se bodo podpisniki na vseh pristojnih mestih še Zavzemali za njeno uresničitev.
GODNIČ’
.y telefonskem imeniku za leto la'2 je gornji priimek z zgrešeno JJPorabo šumnika (Godnič' namesto Godnič). Z nabavo največ dvanajst Ostric (manj kot 5.000 lir stroškov!) bi turinska tiskarna ILTE, ki dobavlja imenike, lahko ustregla vsem naročnikom, ki tri želeli in zahtevali pravilno uporabo črkovnih zna-kov č. č, š, š, Ž. ž. Č, č.
samo v Ricmanjih. Podobno navado so imele vse naše vasi in največkrat so bile šagre v posameznih krajih že po tradiciji določene. V Ricmanjih samih so ta praznik proslavljali na dan vaškega opasila. to je dan sv. Mohorja.
No, v Ricmanjih se torej letos prebuja stara navada. Najprej so morali Ricmanjci seveda poskrbeti za prostor, ki ga doslej še niso imeli, kot ga imajo bližnje vasi. Čeprav so v prejšnjih časih prirejali šagro na vasi. so se letos premestili nekoliko više. skoraj do bližnje pokrajinske ceste. V ta namen so že pred nekaj dnevi najeli buldožer, ki jim je nekoliko zravnal valovito srenjsko zemljišče na Podžrebčah. Poglavje zase je plesišče, Id so ga pripravili. Narejeno je v obliki kroga iz »opo-ke», kot pravijo Ricmanjci sivoze-lenemu laporju ali hrsteliu, ki so ga za to priložnost pripeljali iz bližnjega laporjevega kamnoloma. Ta kamen pa mora biti že zdrobljen, so nam razlagali, sicer se «brjar» ne strdi. Ta material je treba nato zravnati z valarjem in zmočiti, nakar postane trd kot beton. pa tudi prahu ne dviguje, ko se dvojice vrtijo v plesu. Vse to so marljivi Ricmanjci že naredili in sami smo lahko preverili, da je brjar res trd, kot bi bil iz cementa. čeprav ga bo treba še nekajkrat zvaljati in omočiti, da ne bo neprijetnih presenečenj, ko bo zaigrala godba in se bodo zavrteli prvi pari.
Za današnjo šagro je torej že vse pripravljeno. Poskrbeti bo treba še za dovoz pijače in jedače in zavednim ricmanjskim prosvetarjem ne bo preostalo drugega, kot da upajo na dobro udeležbo in predvsem na ugodno vreme, kajti velika škoda bi bila. če bi njihovo vestno in hvale vredno delo pokvarile slabe vremenske razmere.
Nekgj besed bi bilo treba spregovoriti tudi o njihovi godbi na pihala, ki bo imela na šagri svoj koncert. Godbo sestavljajo skoraj sami mladi fantje, le nekaj bolj zahtevnih glasbenih inštrumentov je prepuščenih starejšim in bolj izkušenim godcem. Posebei je treba poudarita, da vadijo ti mladi fantje šele tri leta, pa so se kljub temu uveljavili na raznih koncertih v mestu in okolici. Pod vodstvom profesorja Križanovskega se bodo tokrat prvič predstavili tudi pred domačim občinstvom.
Slovensko gospodarsko združenje obvešča, da bodo uradi odprti do 2. septembra 1972 samp od 8. do 14. ure.
Tečajniki slovenskega jezika pred Cankarjevo hišo na Vrhniki
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina Jožefe Starc roj. Grilanc daruje dr. Drago Štoka za ŠD «Kontovel» 3.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti bratskega prijatelja Klavdija Grdbviča daruje J. G. 10.000 lir za ŠK »Kras* in
10.000	lir za ŠD «Breg».
V7 počastitev spomina pokojne žene Giovanine daruje mož Anton
5.000	lir za Dijaško matico.
Ob četrti obletnici smrti tete Giovanine daruje Lidija in Rudi
3.000	lir za lonjerske partizane.
V	počastitev spomina Ide Kole-rič in Majde Rupene daruje Zora Ivančič 4.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. gospe Vodopivec, matere prof. Zdenke Tomažič, darujeta ravnateljica in profesorski zbor znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu
15.000	lir za šolsko blagajno liceja.
Ob prvi obletnici smrti nepozabnega prijatelja Klavdija Grdo-viča darujeta Mira in Silvano 5.000 lir za ŠD «Breg» in 5.000 lir za KASTA.
V	spomin na Armanda Slobeza daruje Mileva 5000 lir za Kasto.
Namesto cvetja na grob Giuseppa Castana daruje sekcija KPI Opčine 5.000 lir za »Delo*.
Ob 22. obletnici smrti dragega očeta FRANCA RUPENE in v spomin na drago mamo MAJDO darujeta hčerki Sonja in Saša 50.000 lir za Dijaško matico.
Ob peti obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Janka Furlana ter prvi obletnici smrti hčerke in sestre Vide darujeta Natalija in Dušan Furlan 10.000 lir za šolo spomenik v Cerknem-.
Namesto cvetja na grob Jožefe Starc darujeta družini Daneu in
Tavčar 2.500 lir za pevski zbor »V. Mirk*.
Namesto cvetja na grob Juste Da-nev darujejo Silvana, Marčelo in Zvonko Malalan 6.000 lir za PD »Tabor*.
V	spomin pok. Antonije Kocjančič vd. Kamel daruje Ana Barovina
1.000	lir za PD «Slavko Škamperle*.
V	počastitev spomina pok. Majde Schmidt vd. Rupene daruje Amalija Čok (Sv. Ivan) 2.000 lir za PD «Slavko Škamperle*.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KONTOVELU
Namesto cvetja na grob Jožefe Starc darujeta družini Daneu in Tavčar 2.500 lir.
Vera in Nora Daneu (Kontovel št. 156) darujeta 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH
Ob obletnici smrti dr. Etkota Križniča daruje Livio Albi 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
Srečko	Štefančič	(Ul. Sara	Da-
vis št. 9) 20.000 lir, Olga in Stojan Lisjak (Kontovel št. 292) 10.000 lir. Alojz Bogateč (št. 403) 1.000 lir, Neva in Enio Bogateč (št. 403) 2 000	lir,	Vojko Devetak (št.	57)
7.000	lir,	Antonija	Cibic (št.	283)
5.000	lir, Lojzka in Viktor Bogateč (št. 99) 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ	SKEDNJA, S	KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
Josip Furlan — «La Nafta* —
3.000	lir, Franc Tuljak 1.000 lir, Edvin Kavrečič 1.000 lir, Angel Jer-cog 2.000 lir, Ludvik Skilani 1.000 lir, Silvan Maver 10.000 lir, Frančiška Filippi 1.000 lir. Franc Far-netti 2.000 lir, Marjam Kobec 5.000 lir, Josip Natek 1.000 lir. Salva Grazzini 1.000 lir, Ivan Canciani
1.000	lir, Pavla Mazalorš 500 lir, Lučjana Piček 1.000 lir, Klara Li-čen-Kariž 2.500 lir, Zofija Malalan 1.000 lir, Carlo Forza 500 lir, Vera Kralj 1.000 lir, Marija Albonese 500 lir. Avgust Cedin 2.000 Ur, Albert Širok (Ljubljana) 100 novih din, Pavel Godina (Ljubljana) 100 novih din, Milena Lavrenčič-Lapajne (Ljubljana) 200 novih din.
Namesto cvetja na grob Ettora Giorgija darujejo Marta in Angelca 1.000 lir, Anica in Uči Scherl
1.000	lir, Zora Pregare in Marina Paklič 1.000 lir. Avgust Castellani
2.000	lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA PROSEKU
Martin Rupel 10.000 lir, Marica Trobec 10.000 lir.
cold, 5, bo v torek, 25. julija ob 19. uri srečanje med mladimi delavci, ki ga je organizirala šola za usposabljenje gradbenih delavcev v Trstu. Namen tega srečanja, kakor si ga zamišljajo prireditelji, je v tem, da bi omogočili mladim delavcem širše možnosti zaposlovanja in specializacije na gradbenem področju. Za dosego teh možnosti pa je treba upoštevati in proučiti specifične probleme, s katerimi se trenutno sooči množica teh mladih delavcev.
Uvodno besedo v razpravi na temo «Mladina in gradbeništvo* bo imel predsednik omenjene šole geom. Mario Savino.
Ricmanjci so tudi včeraj vneto postavljali kioske
V torek srečanje na temo «Mladina in gradbcništvo»
Strokovni tečaj Acegata
Občinsko podjetje ACEGAT organiziralo strokovni tečaj za diplomirancev iz inženirstva. Predvidene so študijske štipendije. Kan didati morajo imeti 30. septembra 1972 manj kot 28 let, morajo biti zdravi, imeti diplomo iz industrijske mehanike ali elektrotehnike, civilnega inženirstva, hidravličnega ali inženirstva prevozov. Morajo biti tudi prosti vojaških obveznosti. Razpis so že odposlali univerzam v Trstu, Milanu, Turinu, Padovi in Bologni, inženirski zbornici ter ALUT.
Kopijo razpisa lahko dvignejo zainteresirani vsak delavnik od 7.30 do 13.30 v oddelku za osebje ACE GAT, Ul. Genova 6 ah Ul. Bellini l/d H. nadstr. soba št. 48.
OB ZAKLJUČKU SKUPNI IZLET V SLOVENIJO
Tudi tečaj slovenskega jezika v Trstu se je uspešno končal
Tečaje prireja «Ente italiano per la conostenia de lla lingua e cultura slove na»
Kadar se odpirajo ali zapirajo šolska vrata, je že ustaljeno pravilo, da o tem piše vse dnevno časopisje. Redkeje pa se spomnimo raznih tečajev, in vendar bi bilo pogosto zanimivo izvedeti kaj več njih, posebno še, če gre za tečaj slovenskega jezika v Trstu. Takih tečajev je sicer v našem mestu v zadnjih letih več .njihov namen pa je največkrat trgovskega ah splošno poslovnega značaja. Zato je toliko bolj spodbuden program, ki si ga je zastavila ustanova «ENTE ITALIANO per la CO-NOSCENZA della LINGUA e della CULTURA SLOVENA*. ki ima svoj sedež v Ul. sv. Frančiška 20. Kot že ime samo pove, je namen ustanove seznanjati someščane italijanske narodnosti s slovenskim jezikom in kulturo.
Predolgo bi bilo, če bi se danes spuščali v razpravo o programu ustanove, o težavah, s katerimi se srečuje na svoji poti in o vsej široki problematiki, ki je s tem povezana. Ustavili se borno le ob tečaju jezika, ki je letos zaključil že svoje tretje šolsko leto. Pravzaprav je šolsko leto razdeljeno na dva dela, tako da so tečaji štirimesečni. Začetniki se lahko vpišejo septembra in januarja, ker začenja pouk s 1. oktobrom oz. s 1 februarjem. Tak način je narekovala izkušnja. Dosti je namreč tistih, ki se vpišejo, a marsikdo kasneje o-maga, bodisi zaradi pomanjkanja časa, bodisi, ker mu zmanjka potrpljenja pri učenju. Slovenski jezik ni lahek niti za nas, kakšne težave pa ima z njim tujec, si lahko mislimo. Zato je začetnih tečajev več, nadaljevalni pa en sam. Največ težav je zaradi pomanjka nja primernega učbenika. Knjiga
Dr. GRUDEN zdravnik v Nabrežini
bo odsoten od 1. avgusta do 31. avgusta 1972.
Nadomešča ga dr. Vinko Milic, tel. 211-382.
V Nabrežini:
ponedeljek in petek od 14. do
15.	ure, ostale dneve od 15. do
16.	ure.
Za občino ZGONIK v občinski ambulanti v Zgoniku: ponedeljek in petek ob 15.30. Za občino REPENTABOR v občinski ambulanti: ponedeljek in petek ob 16. uri..........
■miiiiiiiiiufiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiimumiiiiiiiimiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiii
OB PRERANEM GROBU V TOMAJU
Tako mladi

Državna založba Slovenije pripravlja izdajo nove izpopolnjene enciklopedije
MALA ENCIKLOPEDIJA SVETA
JUGOSLAVIJE SLOVENIJE
v 3 KNJIGAH
Vse tri knjige bodo natisnjene na najfinejšem brezlesnem papirju. Vsebovale bodo nad
—	2000 strani velikega formata *“ 40.000 gesel
—	5000 slik, risb, grafikonov in portretov
—	53 črno belih zemljevidov nad besedilom *“ 54 strani prilog v eni ali več barvah
MALA ENCIKLOPEDIJA je posebej prirejena za slovenske razmere. Z njo bomo Slovenci dobili splošno bogastvo znanja z vseh področij človekove dejavnosti in ustvarjalnosti, s posebnim poudarkom na jugoslovansko-slovenskih dosežkih.
Za MALO ENCIKLOPEDIJO SVETA, JUGOSLAVIJE, SLOVENIJE sprejema naročila Tržaška knjigarna!
Trst— ulica sv. Frančiška 20, telefon 61792
V konferenčni dvorani tržaške trgovinske zbornice v Ul. San Ni-
.................n....................................................................
DANES NA MIRNI GORI PRI SEMIČU
30-LETNICA BELOKRANJSKEGA ODREDA
V tej slavni partizanski enoti so bili tudi naši primorski rojaki
Na Mimi Gori pri Semiču v Beli krajini pričakujejo danes vec tisoč ljudi — udeležencev proslave ob 30-letnici ustanovitve belokranjskega odreda. Proslava se je pravzaprav začela že sinoči, na Dan vstaje slovenskega ljudstva s srečanjem preživelih udeležencev belokranjskega odreda, ob tabornem ognju na tej planini pn Se-miški Smuki. Med preživelimi borci odreda je tudi več Primorcev, zlasti tistih, ki so se po prvi vojni nastanil in udomačili na Dolenjskem. Kočevskem in v Beli krajini. V današnjem nadaljevanju proslave je predviden nastop zbora odreda preživelih borcev in mladincev teritorialne obrambe obeh belokranjskih občin, nato slavnostni govor nekdanjega političnega komisarja odreda in poznejšega komandanta IX. korpusa Jožeta Borštnarja V kulturnem sporedu bosta nastopili godbi iz Metlike in Črnomlja ter recitatorji in metliška folklorna skupina.
Ob tej priložnosti naj še zapiše mo, da so se v Beli krajini po,ja [ vili prvi partizani že meseca no-
vembra leta 1941. S svojimi akcijami je tedanja skupina štirinajstih borcev, od katerih so še samo trije živi, med njimi domačin iz Laz pri Semiču, Franc Košir, bliskovito razširjala plamen splošne vstaje belokranjskega ljudstva. V aprilu leta 1942 je bila pri Se-miški Smuki že ustanovljena prva belokranjska četa. mesec pozneje bataljon in v teh dneh pred tridesetimi leti trije bataljoni z okrog 300 borci v sestavi belokranjskega odreda. Ob kapitulaciji kraljeve Italije je iz belokranjskega odreda nastala petnajsta udarna brigada narodnoosvobodilne vojske, odred sam pa so reorganizirali in je bila poslej njegova naloga zlasti varovati osvobojeno ozemlje.
Od svoje ustanovitve do kanca vojne se ie skozi belokranjski odred zvrstilo več kakor dva tisoč borcev, med njimi pretežna večina komandnega kadra tudi ostalih enot narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Kajti na osvobojenem ozemlju Bele krajine, kot zibelke naše ljudske vojske, so se borci šolali in so imeli priložnost preizkusiti
svoje znanje po večini najprej prav v belokranjskem odredu. Zato so prireditelji današnje proslave mnenja. da ie belokranjski odred častno izpolnil svojo vlogo v borbi za osvoboditev slovenskega ljudstva.
Dj. Planjavec
DANES V DEVINU
Tradicionalni ljudski praznik
Danes, 23. t. m. priredi turistična ustanova v Sesljanu tradicionalni ljudski praznik na vrtu hotela »Ples* v Devinu. V popoldanskih u-rah bo igrala občinska godba iz Nabrežine. Sledil bo nastop moškega pevskega zbora »Fantje izpod grmade«. Zvečer ob 20.30 bo »velika tombola* s skupnimi dobitki za 100.000 lir. Dobro bo preskrbljeno z raznimi stojnicami z vsemi mogočimi specialitetami kot čevapčiči, pršut, pedo-či itd.
Vozili bodo posebni avtobusi iz Trsta ter iz Tržiča.
Neprijetno je pisati o smrti, še posebno takrat, ko umre mlad človek kakršen je bil osemindvajsetletni učitelj Sperne Peter, rojen na mali kmetiji v Tomaju!
Še takrat, ko je bil Peter otrok smo ga imeli vsi za nadarjenega in dobrega. Domačini smo mu pravili »Ti boš postal najmanj profesor*.
Z lahkoto je dokončal osemletko v Tomaju potem še strojno v Kopru. Po končani šoli se je zaposlil v tovarni Tomos v Kopru, kjer so ga imeli vsi zelo radi. Toda želja do znanja mu ni dala miru, za pustil je službo pri Tomosu in doštudiral za učitelja.
Prva njegova namestitev kot učitelj, je bila na osnovni šoli Herpeljah. Namestitev je z veseljem sprejel in jo vestno opravljal.
Kmalu je spoznal, da nosi v sebi klico težke bolezni, ki mu kljub vsem prizadevanjem, da bi ozdravel, ni prizanesla.
V nedeljo, 16. julija je njegovo srce nehalo biti. Z njegovim odhodom je nastala vrzel, katero težko nadomestiti. Mnogo je obetal družbi, svojemu narodu, ki ga tako ljubil.
Njegovi učenci, kolegi na šoli in drugi ter mi vsi smo pok. Petra poznali kot človeka s plemenitim nas mejanim značajem, pripravljenega pomagati vsakemu. Bil je vesten, delaven, samoiniciativen, iznajdljiv, kar so poudarili ob poslednjem slovesu od odprtem grobu tudi njegovi stanovski tovariši in prijatelji.
Množica sorodnikov, prijateljev in znancev ga je v ponedeljek po-ooldne z solzami in cvetjem spremi la na tomajsko pokopališče v mnogo prerani grob.
Naj mu bo lahka domača kraška zemlja, ki jo je tako cenil in ljubiil
vaščan
Združenje gradbenih podjetnikov kritizira stavkovno gibanje
Tržaško združenje gradbenih podjetnikov ANCE je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem polemizira s sindikati, ker so oklicali četrtkovo stavko zidarjev, kamnarjev in drugih gradbincev. S tem v zvezi ANCE zagotavlja, da je pripravljena se pogajati, da pa želi prej organizirati (do 28. julija) posvetovanje vseh podjetnikov, na katerem bodo preučili »gospodarske posledice* zahtev delavstva.
prof. Nemca je že zdavnaj razprodana, Slovnica dr. Kacina še ni v prodaji. Delavska univerza v Ljubljani je sicer lani izdala »Knjigo za učenje slovenščine*, ki pa je nastala iz notranjih jugoslovanskih potreb. Namenjena je namreč predvsem pripadnikom jugoslovanskih narodnosti in šele v drugi vrsti pripadnikom drugih narodo\, ki se žele naučiti slovenskega jezika. Za začetnike, ki nimajo nobenega o-snovnega pojma o slovanskih jezikih ali o latinski slovnici, je vsekakor pretežka. Slovnica dr. Kacina bo to vrzel precej izpopolnila, kljub temu pa bo še vedno o-stalo odprto vprašanje lahkega modernega učbenika, ki bi na najpreprostejši konverzacijski način posredoval naš jezik poprečnemu tujcu, ki so mu tuja pravila slovnice. Zavedati se namreč moramo, da obiskujejo tečaje poleg izobražencev tudi ljudje iz najširših ljudskih plasti, da ima marsikdo med njimi zelo pomanjkljivo šolsko izobrazbo, marsikdo pa je že pred več desetletji zapustil šolske klopi in danes nima več niti najosnovnejšega znanja italijanske slovnice, kaj šele kakšne druge. Kaj pomeni to pri uporabi sklonov, verjetno ni treba razlagati.
Kljub tem težavam tehničnega značaja je tečaj uspešno deloval že tri šolska leta. Zaradi pomanjkanja knjig so si pač morali udeleženci vse sami pisati in se učiti iz zvezkov. Poleg tega pa so imeli na razpolago priložnostne tipkane tekste, lažja berila iz slovenskih šolskih knjig in slovensko slovnico za nižje strokovne šole. Ustanova upa, da bodo imeli v prihodnjem šolskem letu vsi tečajniki na razpolago primerne knjige. Za začetnike n.pr. bodo na podlagi dosedanjih izkušenj sami pripravili učbenik, ki najbolj ustreza poprečnemu nivoju udeležencev tečaja.
Težave so bile torej predvsem tehnične, moralni uspeh pa je vsekakor več kakor zadovoljiv. Večina udeležencev je bila zadovoljna g pridobljenim znanjem in namerava nadaljevati z učenjem Jezika se ni mogoče naučiti v nekaj mesecih ali v enem letu, še posebno ne, če je pouk samo dve uri tedensko, a prizadevnost večine je bila vsekakor razveseljiva Predvsem pa je spodbudno opazovati zanimanje pripadnikov italijanske narodnosti za sbvenski jezik in kulturo. Na tečajih prihaja do izraza potreba po zbližanju med o~ bema. tu živečima narodoma in po čim temeljitejšem medsebojnem spoznavanju. Da bi se ta potreba čim bolje realizirala, je v programu tečaja tudi zaključni izlet tečajnikov v Slovenijo. Potni stroški so všteti v prispevek, ki ga plačajo ob vpisu.
Letošnji udeleženci tečaja so bili na izletu 29. junija. Marsikdo je pripeljal s seboj ženo, sina, prijatelja, zaročenca, ali celo vso družino. S posebnim avtobusom se je ta pisana drnžba zgodaj zjutraj odpeljala proti Gorenjski. Prva postaja je bila na Vrhniki. Že med potjo so udeleženci preko zvočnika izvedeli, da se bodo ustavili na Vrhniki, kjer si bodo ogledali Cankarjevo rojstno hišo. Seveda so izvedeli tudi najosnovnejše podatke o tem našem največjem pisatelju, tako da so prišli že pripravljeni v skromno hišo na Klancu, ki je napravila na vse globok vtis. Na poti do Ljubljane pn so se potem seznanili še s Cankarjevo črtico »Skodelica kave* v italijanskem prevodu.
Ker je bil čas skopo odmerjen in izlet predvsem literarno - kulturnega značaja bočno določenim programom, se avtobus v Ljubljani ni ustavil, temveč je zapeljal naravnost naprej proti Kranju, kjer je bil kratek postanek, le toliko, da so se malo sprehodih po Kranju in si ogledali Prešernov spomenik pred Prešernovim gledališčem. še nekaj pripomb o mestu, nekaj obveznih fotografij in že je avtobus drvel naprej proti Vrbi, kjer se je ustavil pred Prešernovo rojstno hišo. Ogledali so si njegovo rojstno hišo in takoj opazili veh ko razliko med premožnim gorenjskim kmečkim domom in revno Cankarjevo kočo na Klancu. Poslušali so »Vrbo* v sloveaščini in potem še v italijansem prevodu, še nekaj drugih Prešernovih sonetov in pesmi. O pesniku pa so izvedeli še prej, med vožnjo, marsikaj zanimivega. Potem še skok na vaš-ki trg, kjer stoji stara lipa, okoli katere so se nekoč sestajali va ški starešine. Vsaka hiša ima še danes pod lipo svoj kamniti sedež. Tečajniki - izletniki so posedli po starodavnih kamnih in z živim zanimanjem poslušali razlago o koščku
slovenske zgodovine, o nekdanji u-pravi in sodstvu. Potem spet nazaj skozi vas v cerkvico Sv. Marka na griček za Prešernovo hišo in že je avtobus odpeljal proti Begunjam. Žal ni bilo časa za postanek v muzeju, predolgo so se zamudili na Vrhniki, v Kranju in na Vrbi.
Mimo slikovitih grajskih razvalin na koncu Begunj je avtobus zavil v ozko in čudovito dolino Drago. Na koncu dolinice je v planinskem domu čakala izletnike že pogrnjena miza. Kosilo je potekalo ob razgovorih o tem kaj so videli. Skoraj vsi so bili prvič v teh krajih in Gorenjska je napravila nanj« izreden vtis. Da bi se naužili čistega in svežega zraka, ki ga v Trstu občutno primanjkuje, je vodstvo predlagalo, da bi šli na povratku peš do gradu, ki zapira dolino. Predlog je bil sprejet z navdušenjem. Na sredi poti pa se je skupina, ki je hodila prva ustavila. Pogled je obstal na skupini grobov. Za njimi so se ustavili še drugi, dokler se niso zbrah vsi in tiho in zbrano poslušali zakaj stoje tisti križi sredi lepe alpske dolinice. V Begunjah je bil zloglasni nacistični zapor, tam so mučili ljudi in streljali talce. To pokopališče je le spomin na delček tragedije, v Begunjah je še eno pokopališče, v nekdanjem zaporu je muzej s celicami smrti. Spomin je bežal v dni druge svetovne vojne, v grozote, ki so jih doživljali ljudje, ki so hoteli živeti svobodno. Z mislimi na tiste temne dni so tečajniki zapuščali Drago in se skozi Begunje vozili proti Bledu. Bilo je že pozno popoldne. Avtobus je zapeljal naravnost na grad. Razgled z gradu je vse tako prevzel da so se skupinice porazgubile po grajskem dvorišču in terasah. Prepolni vtisov so vsak zase hodili skozi razstavne prostore, kupovali razglednice in pisali domačim in prijateljem pozdrave v slovenščini. Sešli so se spet pri avtobusu, ki je zdaj zapeljal v bližino jezera. Nekateri so šli skozi park, drugi so zavili k čolnom. Za obisk otoka je zmanjkalo časa, a čolni so vabili, zato samo polurna vožnja po jezeru, ki je ležalo v tihi spokojnosti bližajočega oe večera. Vožnja je vplivala pomirjujoče — za en dan je bilo vtisov preveč. A vsi so ugotavljali, da je bil izlet čudovit. Marsikomu se je zdela divja in naravna Draga lepša od turističnega Bleda.
Na povratku v Trst je bil prvi postanek šele v Postojni, toliko, da lahko vsak nekaj poje in popije, potem pa polni lepih vtisov in utrujeni domov.
Od takrat so minili tedni in še vedno_ se zgodi, da zabrni telefon, in tečajnik, ki se ni utegnil udeležiti izleta, z obžalovanjem pove, da je slišal od znancev, da je bilo zelo lepo in da mu je žal, ker sam ni bil zraven. Prihodnje leto pojde gotovo! Kam’ To je zaenkrat še skrivnost: vsekakor izlet bo, in tečajniki bodo spet spoznali košček slovenske kultu-ne zgodovine in s tem pripomogli k zbližanju med slovenskim in italijanskim narodom, ki že 14 stoletij živita na tem koščku zemljo, ne da bi se med seboj pobliže spoznala.
L. S.
FESTIVAL
LJUBLJANA
KRIŽANKE
»■72
XX. JUBILEJNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE
V. BALETNI BIENALE
POLETNO GLEDALIŠČE KRIŽANKE 24. julija ob 20.30 Koncert klavirskega dna M. HORAK — H. AUSTBO
26. julija ob 20.30
Koncert »SLOVENSKEGA TRIA* A. Bertoncelj, D. Bravničar in C. Škerjanec
28. julija ob 20.30
PRAŠKI PIHALNI KVINTET in JIRI ROPEK orgle CSSR Koncert v Stolnici
29. julija ob 20.30
Ansambel MAGN1FICO, Večer makedonskih pesmi
Skopje
Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10. do 12. in od 17. ure dalje v Križankah. Rezervacije po telefonu: 21-768. Vljudno vabljeni!
Portorož
ROULETTE Cii EM IN DE FER
baccarA
BLACK JACK
v novih prostorih
GRAND HOTELA METROPOL
GORIŠKI DNEVNIK
OBČINSKA SEJA V GORICI
NEDELJA, 23. JULIJA
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša, 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinski oder; 12.30 Zabavna glasba; 13.30
PONEDELJEK, 24. JULIJA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami, 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost
Glasba po željah; 15.45 Goldoni: jn prireditve; 18.30 ’ Slavne sim-»Robavsi*; 17.25 Lahka glasba; fonije; 19.10 Odvetnik za vsako-
gar; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Oddaja o Furlaniji - Julij-
18.15 Baletna glasba; 19.00 Plošče; 20.00 Šport; 20.45 Pratika;
22.10 Sodobna glasba; 22.30 Zabavna glasba.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 17.30, 21.30 Po- ...	... ,,c. , .. ..
ročila; 7.40 Glasba za dobro ju- ata Israjim; 16.10 Simfonična kon-
tro; 9.30 20.000 lir za vaš pro- cer*‘
gram; 10.00 Glasbena oddaja;	KOPER
12.00 Pogovor s poslušalci; 12.05
Glasba po željah; 14.15 Skladbe 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, za klavir; 15.00 Popevke; 15.45 18-30- 21.30 Poročila; 7.40 Jutra Plošče; 16.20 «Fumorama»; 18.00 nJa glasba; 9.00 Po moje je tako; Primorska poje; 18.20 Zabavna 9.30 «20.000 lir za vaš program*;
10.15 Z nami je...; 11.45 Plošče;
12.00	Glasba po željah; 14.00 šport; 14.40 Glasbena oddaja; 15.45 Plošče; 16.40 Lahka glasba;
18.00	Narodno - zabavna glasba; 18.40 Od melodije do melodije;
19.00	Šport; 19.10 Pesmi in plesi naše domovine; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Slovenski operni pevci; 20.30 Prenos RL; 21.00
^ 9.30	1U5	{£“£?*,•“•	SS
Si'	»•»
Landorn Buzzanco; 14.00 Popevke; NACIONALNI PROGRAM
16.00 Variete z Ginom Bramieri- _	... ...
jem: 16.50 Popoldne z Mino; 18.15	7-°°- 8.00, 13.00, 20.00 Potoči^;
Plošče; 20.25 Radijska priredba; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Po-21.20 Zgodba Joeja Venutija; 22.20 Pfvke:,„9;].5 vi;iin	Li™
Odhod in prihod.
glasba; 18.35 Glasba po željah; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Nedeljski cocktail; 20.30 Prenos RL; 21.40 Orkestri; 22.00 Šport; 22.15 Operetni odlomki; 23.00 Plesna glasba; 4.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30. 19.30 Poročila; 7.40 Popeta Lara Saint Paul in
šče; 13.15 »Hit parade*; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Pianist Emil Ghilels;	19.30 Ameriška
ljudska glasba; 20.20 Glasbeni
Stewie Wonder; 8.40 Plošče; 9.30 juijj v Capodimonte; 21.30 Dvaj-Veliki variete; 11.00 Mike v nedeljo; 12.30 Spored s Carlom Lof-fredom; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto gradimento*; 14.30 Plošče;
15.00 Preizkušajo se diletanti;
15.40 Spored z Aroldom Tierijem:
seto stoletje; 22.20 Odhod in prihod.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Alain Bariere in Vil-
17.30 Šport in glasba; 18.35 Po- ma Godch; 8.40 Operni odlomki; pevke; 20.10 Odhod in prihod; 9.35 Orkestri; 9.50 Radijska pri-20.50 Operni svet; 21.30 Beneške redfoa; 10.30 Spored z Mikom
maske; 22.40 Operetni odlomki; 23.05 Lahko noč Evropa.
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.15 Koncert za orgle; 11.50 Ljudske glasbe; 12.20 Tartinijeve sonate; 13.00 Medigra; 13.50 Puccinijeva opera; 15.30 Radijska priredba; 16.20 Violinist D. Ojstrah; 17.30
Bongiomom; 12.40 «Alto gradimento* ; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 16.00 Popoldanski spored; 18.30 Plošče; 19.00 Spored s Claudiom Villom; 20.10 Odhod in prihod; 20.50 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba.
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.00
Oddaja o špaISf;	Schubertove simfonije; 12.20 Pio-
* RlC^o Bacchemjem, 183	^	13f)Q Medigra; 14.30 Vče-
19-15 Vsakovečerru koncert,	in današnji izvajalca; 15.30
20.« Poeztja v svetu,	21.30 Klub ScJarlattioratorij; 18.15	Sim-
poslušalcev.	fonični koncert; 18.45 Mali	pla-
ciOVENIJA	net; 19.15 Vsakovečemi koncert;
SLUV	20.00 Scarlattijeve skladb«*	21.30
7.00, 8.00, 9.00, 14.00, 20.30 Po- September 1920: Delavci zaseda-ročila; 7.50 Danes za vas; 8.30 jo tovarne.
Za kmetijske proizvajalce; 9 06	ei aubmiu
Puntar: »Kako so je teta Mica	SLOVENIJA
odvadila sovražiti krave*; 9.46	7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 14.00,
Skladbe za mladino: 10.05 Išče- 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; mo popevko poletja; 11.05 Še pom- 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pi-nite, tovariši...; 11.25 Pesmi bor- san svet pravljic in zgodb; 10.20 be in dela; 11.45 Naši poslušalci Glasbena pravljica; 10.40 Z or-čestitajo in pozdravljajo:	14.15	kestrom Martin; 11.20 IM vas
Zabavna glasba; 14.30 Nedeljska doma; 13.10 Cimarosa: Koncert reportaža; 14.50 Z domačimi an- za dve flavti in komorni orkester; sambli; 15.05 Melodije z velikimi 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 zabavnimi orkestri; 15.30 Sivec:	Igrajo tuje pihalne godbe; 14.15
Slava — Mumoreska; 16.05 Slo- Zabavna glasba; 15.10 Češke in venska zemlja v pesmi in bese- slovaške pesmi; 15.30 Naši poslu-di; 17.00 Golubovič: Imate radi šalci čestitajo in pozdravljajo; Pariz? 17.35 Lepe melodije; 18.05 16.40 Melodije mojstrov lahke Nedeljsko športno popoldne; 20.00 glasbe; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Lahko noč .otroci! 21.00 V nedeljo Z orkestrom Miiller; 18.10 Pone-zvečer; 23.20 Godala za lahko deljkovo glasbeno popoldne; 19.15 noč; 00.05 Soeroto:	Božanska	Popevke; 20.00 Lahko noč, otro-
s^nčna igra; 00.15 Jazz za vse.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00 Maša: 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Kmetijska oddaja; 18.15 TV za otroke; Diesneyland; 18.50 Risanke; 19.00 »La. partita*; 19.50
ci!; 21.00 Stereofonski operni koncert; 22.30 Tipke in godala; 23.15 Jazz; 00.05 Literarni nokturno.
ITAL. TELEVIZIJA
18.15 TV za otroke; Medvedek Gongo; 18.45 Svet v slikah; 19.15 TV Film; Poly v Benetkah; 19.45
II. KANAL
17.30 Italijansko prvenstvo v 16.45 Kolesarska dirka po Fran- plavanju; 21.00 Dnevnik; 21.15 Dači«. 21.00 Dnevnik; 21.15 Spored nes zvečer govorimo o...; 22.00 s Fredom Bongustom; 22.05 Pro- Dve povesti Čehova: Maščeva-kofjevi balet - Pepelka.	nje in Čarovnica.
nedelja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
Tri milijone lir za ureditev laboratorijev na slovenskih šolah
Dodatna pomoč odpuščenim delavcem tovarne v Podgan - Najem posojila za kritje občinskega primanjkljaja - Jutri zopet seja
Jutri, v ponedeljek zvečer, bo ob- katere ukrepe občinskega odbora
činski svet nadaljeval s svojim delom, da bi pred nastopom poletnih počitnic proučil in odobril vrsto upravnih sklepov .
Na petkovi seji, o kateri smo na kratko poročali že včeraj, so se zadržali največ pri razpravi o novi tarifi ali taksi za pobiranje in odvažanje smeti, ki je bila po daljši debati odobrena z 21 glasovi (KD, PSDI, PSI, SDZ in PRI); proti je glasovalo 5 svetovalcev MSI in PLI, 4 pa so se vzdržali (KPI in trije KD, ki so predlagali nekatere spreminjevalne predloge, ki pa jih odbor ni upošteval).
Po enem letu praktičnega izvajanja pa bi bilo treba vnesti popravke v tarifo in poslovanje, ki se bodo izkazali za potrebne.
Pri nadaljnjem delu so odobrili lotizadjo zemljišča za gradnjo nove bolnišnice v Drevoredu Fatebe-nefrattelli, ki jo bo za meniški red gradilo podjetje EDIL JULIA. Župan De Simone je s tem v zvezi izrazil željo, da bi pristojni tehnični urad čimprej pregledal načrte in izdal gradbeno dovoljenje. Po zapori hiralnice v Ul. Diaz je namreč nujno potrebna nova bolnišnica, ki jo bo nadomestila. Predlog so sprejeli soglasno.
Po debati, pri kateri so zlasti ugovarjali predstavniki MSI, ki so se glasovanja tudi vzdržali, so odobrili tudi nadaljnjo podporo v znesku 900 tisoč lir delavcem tekstilne tovarne v Podgori, ki so bili odpuščeni ali vpisani v dopolnilno blagajno. Svetovalka Brajnik (KPI) je s tem v zvezi pojasnila, da je bilo tam kakih 100 delavcev odpuščenih in so bili v resnici zelo potrebni dodatne pomoči.
Na predlog odbornika za javna dela Agatija so nato soglasno odobrili izdatek nekaj nad 3 milijone lir ja ureditev in opremo fizikalnega in kemijskega laboratorija na slovenskem učiteljišču in liceju v Gorici, kar je bilo v resnici potrebno.
Poleg številnih drugih ukrepov, ki so jih odobrili skoro brez debate, so svetovalci potrdili tudi najetje 418,5 milijona lir posojila pri državni blagajni za kritje občinskega primanjkljaja za leto 1971. Oddali so tudi dela za vzdrževanje cestne signalizacije ter potrdili ne-
glede občinskih uslužbencev Sledila je tajna seja, na kateri so obravnavali več ukrepov o občinskih uslužbencih, ter končno pozno zvečer zaključili z delom, ki ga bodo nadaljevali jutri.
Seja upravnega sveta ERSA
Upravni svet deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) bo imel sejo v četrtek, 27. t.m. na svojem sedežu v Gorici.
Na dnevnem redu je med drugim udeležba ERSA skupaj z ustanovami Treh Benecij za razpečevanje vin z zaščiteno značko, na vinski razstavi v Londonu, ki bo prihodnjega novembra. Razpravljali bodo tudi o programu za razvoj cvetličarstva na Tržaškem z ustanovitvijo cvetličarskega podjetja, ki naj bi služilo kot vzorec in sredstvo za modernizacijo.
Proučili bodo tudi jamstva za posojilo nekaterim kmetijskim zadrugam in dokončno izročitev v last nekega posestva, ki ga je ustanova kupila v skladu z zakonom za formiranje lastništva neposrednih kmetijskih obdelovalcev.
OBISK AMERIŠKIH ROJAKOV
Zbor «Zarja» iz Clevelanda nastopi v torek v Ajdovščini
Odkritje spominske plošče v Šmarjah • V soboto 29. t.m. srečanje izseljencev v Solkanu
Tudi letos prihajajo na obisk v staro domovino slovenski rojaki iz ZDA, kar je prišlo že nekako v tradicijo. Letos bo takemu obisku dan še poseben poudarek, saj prihaja med goriške Slovence tudi napredno slovensko pevsko društvo «Zarja» iz slovenskega kulturnega središča v ZDA Clevelanda, ki je že na turneji po raznih krajih Slovenije.
Na Primorskem so s tem v zvezi najavljene tri prireditve: v ponedeljek, 24. t.m. bodo ob 18. uri odkrili v Šmarjah na Vipavskem spominsko ploščo zaslužnemu pevovodji in soustanovitelju društva «Zarja» Leonardu Poljšaku. Ob tej priložnosti bodo ameriški rojaki za-
HiiiiiriiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiinniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PISMO STARSEV ZUPANU
Občina naj priskrbi šolski avtobus za prevoz otrok s Poljan v Doberdob
letos bo osnovno šolo v Doberdobu obiskovalo 11 otrok s Poljan - Otroci prehodijo vsak dan dva kilometra dolgo pot
Starši poljanskih osnovnošolcev so poslali doberdobskeimu županu pismo, v katerem izražajo zaskrbljenost zaradi prevoza svojih o-trok v osnovno šolo v Doberdob. Do sedaj so namreč poljanski otroci hodili vsald dan peš v Doberdob ali pa so jih tja peljali starši sami. Vendar se večkrat dogaja, da zaradi poslov, predvsem pa zaradi službe, starši ne moreio peljati otroke. Seveda nihče ne pusti rade velje svojega, včasih komaj šestletnega otroka, da sam prehodi dva kilometra dolgo pot do šole in nazaj.
Starša so zato zaprosili občinsko upravo, da bi jim za prihodnje šolsko leto priskrbela avtobus, ki bi otroke vsak dan peljal s Poljan do Doberdoba in obratno. Prošnjo niso podpisali samo starši sedanjih osnovnošolcev, ampak tudi tisti, katerih malčki bodo začeli šolo v prihodnjih letih.
V doberdobski občini so sedaj
MHuuiuiiiiimiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiniimiummiimmiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuumimiiim
Še jutri vpis v srednje šole!
Še jutri je moč vpisati našo mladež v razne slovenske srednje šole v Gorici. Slovenci imamo nižjo gimnazijo v Ulici Randaccio, klasični licej in učiteljišče v Ulici Croce, trgovsko šolo v Ulici Semi-nario (letos se bo najbrž preselila v Podturen).
Na slovenskih šolah v Gorici beležimo vrsto let počasno, a stalno večanje števila cftiakov. Temu sta pripomogla boljše politično vzdušje pri nas in tudi izboljšani odnosi s sosednjo Jugoslavijo. Ljudje, ki prihajajo iz slovenskih šol. dobijo kmalu zaposlitev v uradih in podjetjih. ki imatio veliko opravka z jugoslovanskim gospodarstvom. Slovenska šolska diploma je torej dobrodošla in marsikateremu očetu ter materi je danes žal. da ni v letih političnega pritiska dal svojih otrok v slovensko šolo.
Tudi letos, kot kažejo razni znaki, se bo število vpisanih na vseh slovenskih srednjih šolah, povečalo. Brez dvoma bo več vpisanih v nižjo gimnazijo, kjer bodo imeli že v drugo pet paralelk v prvem razredu, večje kot v prejšnjih letih bo število vpisanih v vseh treh višjih srednjih šolah.
S slovensko šolsko diplomo dobiš službo takoj! To pa ni edini razlog zaradi katerega pošiljamo naše otroke v slovensko šolo. To delamo. ker čutimo v našem srcu slovensko, ker mislimo po slovensko, ker je pošiljanje naših otrok v slo-
venske šole del naše borbe za nacionalni obstoj. In tudi. ker so današnje slovenske šole sad protifašistične borbe primorskega ljudstva. Kdor ni še napravil svoje dolžnosti, naj to napravi jutri!
V Doberdobu umrla Marija Marušič
tri osnovne šole. Za Doberdobce same ni nobenega problema, ker ima-;o šolo v vasi. Tudi Jameljci nimajo nobenih težkoč v tem pogledu. Vsekakor kaže. da bo zanje v prihodnje problem rešen. Šoli v Jami j ah in v Dolu naj bi se izpopolnjevali. V Jamljah nai bi bila le dva razreda, na Palkišču pa trije. Otroke iz teh krajev naj bi vozili s šolskim avtobusom od domače vasi do šolskega poslopja. Na tak način bi otroci v omenjenih dveh šolah v učenju precej pridobili. prav tako bi bilo poskrbljeno za njih nemoteni prevoz.
Zaradi tega je odprto vprašanje prevoza otrok s Poljan, ki morajo v šolo v Doberdob. Letos bo obiskovalo osnovno šolo v Doberdobu 11 poljanskih otrok; število ni majhno in zato bi bilo treba rez pomisliti, kako bi se dal rešiti problem njih vsakdanjega prevoza.
Še danes in jutri festival «Dela» v Doberdobu
Še danes in jutri se bo ob do-berdobskem jezeru nadaljeval festival «De!a», ki ga prireja krajevna sekcija komunistične partije. Praznovanje se je začelo že v petek z nastopom domačega ansambla «Kraški odmevi* in s tekmovanjem v briškoli. Plesni večer se je nadaljeval tudi včeraj z nastopom ansambla «Galeb» in pevke RTV Zagreb Nevije Rigutto. Danes bo na programu kulturno zabavno popoldne, ki ga bodo izvajali <sKraški odmevi*. Ob 20. uri bosta govorila član vodstva tržaške federacije KPI, novinar Stojan Spetič in pokrajinski tajnik goriške federacije KPI Tulijo Paizza. Na sporedu bo nato plesni večer z ansamblom «Galeb» in pevko Nevijo Rigutto.
Festival »Dela* se bo zaključil jutri ob zvokih «Kraških odmevov* in s tekmovanjem v valčku. Tudi dobro založen bifč bo še vedno deloval.
JUG. TELEVIZIJA OD 23. DO 29. JULIJA 1972
NEDELJA, 23. julija 10.40 Po domače z ansamblom F. Puharja; 11.12 Kmetijska oddaja: 12.00 Otroška matineja: Sebastijan in Mary Morgane. Boj za obstanek — serijska barvna filma; 12.50 Mestece Peyton; 13.40 TV kažipot; 16.30 Igre brez meja; Passariano; 17.55 Atletika Jugoslavija - Belgija; 19.35 Pas za pištolo — celovečerni film; 21.00 TV dnevnik; 21.30 Ko nisem bil več vojak — nadaljevanka;
22.15	Stih in pesem; 22.30 Finalna tekma evropskega mladinskega košarkarskega prvenstva; 00.00 Športni pregled; 00.15 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 17.55 Atletika; 20.45 Predniki
21.15	Serijski film; Na poti k zvezdam; 21.35 High Chapparay.
PONEDELJEK, 24. julija
19.15 Obzornik; 19.30 Kremenč-kovi — serijski film; 20.00 Mladi za mlade; 20.45 Kratek film; 21.00 TV dnevnik: 21.30 Djordje-vič - Jovanovič; Sarajevski a-tentat; 22.35 Diagonale; 23.25 Poročila; 23.30 Šahovski komentar.
KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Tristošestdeset stopinj okoli Marisol; 22.30 Serijski film: Boj za obstanek.
TOREK, 25. julija 19.15 Obzornik; 19.30 M. Jezernik: Medvedov godmjavček; 19.55 Od zore do mraka: Planinci; 20.25 Vis; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Stava — jugoslovanski film; 22.50 Likovni nokturno: Viktor Magyar-barvna oddaja; 23.00 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 20.50 Tečaj francoščine; 21.15 Poročila; 21.30 Polarna zvezda; 22.20 Dokumentarec: Svet v velikosti znamke.
SREDA, 26. julija 19.20 Obzornik; 19.35 Sebastijan in Mary Morgane — serijski film; 20.05 Naši operni pevci: Samo Smerkolj; 20.25 Na sedmi stezi; 21.00 TV dnevnik; 21.30 W. Shakespeare: Vesele Windsorčan-lce; 22.15 Bung Kamo — oddaja iz cikla Odiseja miru; 22.45 Jazz na ekranu; 23.15 Poročila; 23.20 Šahovski komentar.
KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Dokumentarec: Civilizacija; 22.20 Srečanje v Li-gnanu.
ČETRTEK, 27. juUja 19.15 Obzornik; 19.30 Boj za obstanek — serijski film; 20.00 Herojski materializem; 21.00 TV dnevnik; 21.30 Bos skozi pekel — nadaljevanje in konec; 22.20 Sodobniki: Eugene Ionesco odgovar-
ja; 22.55 Vohuni, agenti, vojaki: Prebivalci; Calvadosa; 23.20 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Romeo in Julija; 23.00 Tečaj francoščine.
PETEK, 28. julija 19.05 Obzornik; 19.20 Veseli tobogan:	Šentjur; 20.00 Mestece
Peyton; 21.00 TV dnevnik; 21.30 Zob za ptičice — francoski film; 23.25 Poročila; 23.30 Šahovski komentar.
KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroška kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Sončna ura; 21.45 Serijski film: Na avtocesti 66; 23.35 Ray Anthony Show.
SOBOTA, 29. julija 18.15 Po domače z ansamblom Valterja Skoka; 18.45 Balkansko košarkarsko prvenstvo, srečanje Jugoslavija - Bolgarija; 20.20 U-sodno nebo — V del; 21.00 TV dnevnik; 21.30 Omis 72 — posnetek festivala; 22.30 Na poti k zvezdam; 22.55 Moj prijatelj Toni — serijski film; 23.45 TV kažipot; 00.05 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Konec tedna v barvah 21.15 Poročila; 21.30 TV film Zaupljivi zdravnik; 22.20 Madrigalisti iz Prage.
Kruta usoda je Mariji Marušič iz Doberdoba pretrgala nit življenja; v petek je nenadno umrla v starosta 83 let. Še zjutraj je o-pravljala vsa hišna dela, zvečer pa je ni bilo več med svojimi dragimi.
Marija Marušič, Opajčeva po domače, je v prvi polovici avgusta mogoče res pričakovala najlepši trenutek v svojem življenju. Čez dvajset dni bi morala namreč priti k njej na obisk hčerka iz Amerike, ki je nd videla že 38 let. Za mater, kot je bila ona, bi to bil Iprav gotovo edinstveni trenutek sre-'če, ki si ga je tako želela.
Pokojnica je bila doma iz Lokvi-ce, na goriškem Krasu. Še kot 17-letno dekle je prišla v Doberdob služit k teti. Tu je spoznala tudi inoža Andreja, s katerim sta si kupno uredila domačijo in imela otrok. Kot skoraj vsaka sloven-:a mati je tudi ona izgubila sina, je padel v partizanih. Še pr«, ji umrla tudi mož in ena čerka, mati Opajčeva pa ni obu-riala in je nadaljevala s trdim delom za ostale otroke. Sedaj je živela s sinom Slavkom, kateremu je veliko pomagala pri domačem delu. Zaradi svoje zavednosti in vedrega značaja je bila priljubljena pri vseh domačinih.
Pogreb pokojnice bo danes ob 18. uri izpred hiše žalosti Prizadetim svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Mlad! kolesar podrl žensko
Zaradi neprevidnosti mladega ko lesarja se bo 65-letna Regina Del Ponte morala zdraviti v bolnišnici 60 dni.
Ženska je pri kapucinski cerkvi čakala avtobus, ko je mimo nje pripeljal 15-letni kolesar Renato Bajec iz Ul. D. D’Aost.a, nerodno zadel ob pločnik in jo podrl na tla.
V bolnišnici so ji ugotovili zlom desne stegnenice in so jo zaradi tega pridržali toliko časa na zdravljenju.
Obnoviti enotnost Slovencev za dosego zaščitnega zakona
V zvezi s programskim govorom predsednika vlade Andreottija v rimskem parlamentu nam je novoizvoljeni posoški poslanec KPI Enzo Menichino poslal daljšo izjavo, v kateri najdemo vrsto novic, o katerih je naš list v poročilih o debati v parlamentu že pisal. V svoji izjavi trdi poslanec Menichino, da se ne sme ostati le pri medlih ob-
ljubah predsednika vlade; slovenski ljudje, ki so toliko trpeli pod fašizmom, potrebujejo dejstva. Sam ministrski predsednik Colombo je delegaciji slovenske manjšine dal nekaj obljub, ki pa se niso izpolnile.
Poslanec Menichino, ki je tudi sopodpisnik zakonskega osnutka KPI globalni zaščiti slovenske manjšine, meni, da mora parlament čimprej vzeti v pretres vse zakonske osnutke o slovenski manjšini. Zaradi tega je potrebna najširša podpora z vseh strani. V svoji izjavi opozarja poslanec Menichino tudi na dejstvo, da se je ob priliki obiska pri Colombu ustvarila najširša enotnost vseh političnih in prosvetnih zastopnikov slovenske manjšine, v tem zastopstvu pa ni bilo demokristjanov. To enotnost je treba obnoviti. Rešitev vprašanj slovenskih ljudi zanima vse demokratično ljudstvo italijanske republike, ker je v tem demokratični razvoj države.
peli vrsto partizanskih in drugih pesmi. Na slavnosti bo sodeloval tudi domači pevski zbor iz Brji.
Naslednjega dne, v torek, 25. t. m. bo pevski zbor »Zarja* nastopil zvečer ob 20.30 (po jugoslovanskem času) v Domu kulture v Ajdovščini s celovečernim samostojnim koncertom. Na programu imajo predvsem slovenske narodne pesmi, ki jih bodo izvajali zbor, duet in solisti. Dodali pa bodo tudi nekaj a-meriških pesmi v originalnem angleškem besedilu.
Ob tej priliki bo novogoriška podružnica Slovenske izseljenske matice priredila v soboto, 29 t.m. s pričetkom ob 18. uri (po ital. času ob 19. uri) za izseljence iz Primorske, ki so na obisku v stari domovini, tradicionalno srečanje, ki bo v prenovljenem hotelu Sabotin v Solkanu. Pestremu kulturnemu programu bo sledit ples in prosta zabava.
Prireditelji vabijo vse druge rojake, ki so prišli iz Amerike na obisk k svojcem, njih sorodnike in prijatelje, da se udeležijo tega zanimivega srečanja.
Zdravniška pomoč INAM na počitnicah
Pokrajinsko vodstvo INAM v Gorici opozarja vse zavarovance, ki gredo na počitnice pa bi tam potrebovali zdravniške pomoči, da veljajo v takih primerih naslednji predpisi:
Kdor gre na počitnice na področju Italije se lahko obrne zase in za svoje družinske člane do zdravnika, ki ima v tistem kraju pogodbo z INAM. Seveda mora imeti s seboj veljavno zdravniško knjižico z navedbo družinskih članov, ki so deležni zdravniške oskrbe.
V primeru letovanja v inozemstvu pa morajo zavarovanci EMAM imeti s seboj tiskovino mod. E/6, s katero bodo v državah Evropske skupnosti (EGS) deležni zdravniške pomoči pri tamkajšnjih socialnih ustanovah.
Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobijo prizadeti na teritorialnih sekcijah INAM v Gorici, Tržiču, Gradišču, v Gradežu in na pokrajinskem sedežu INAM v Gorici.
Zaprte lekarne
Tudi lekarnarji bodo imeli svoj poletni dopust. Zaradi tega so ali bodo lekarne zaprte v poletnem času. V Gorici bosta zaprta od 24 .julija do 12. avgusta lekarni Prov-videnti in D'Udine; od 14. avgusta do 2. septembra lekarni Tavasaoi in Villa San Giusto; od 4. do 23. septembra lekarni Alesani in Pon-toni-Bassi. Lekarna v Ločniku bo zaprta od 6. do 26. avgusta.
V	Tržiču bo lekarna Al Redento-re zaprta od 23. julija do 13. avgusta, lekarna Centrale od 13. avgusta do 3. septembra, lekarna Fabris od 6. do 27. avgusta, lekarna San Nicolo od 26. avgusta do 15. rep-tembra.
V	Ronkah bo lekarna Olivetti zaprta od 29. julija do 18. avgusta, lekarna Giustiniani pa od 19. avgusta do 8. septembra. V Krminu bo lekarna Lucchi zaprta do 3. avgusta, lekarna Stacul pa od 10. avgusta do 7. septembra.
Ob zaključku šolskega leta s« bile v raznih centrih in zavodih debate o vprašanjih zavarovanja in bolniških posegov. Razgovore j« organiziral pokrajinski zavod INAM s pomočjo profesorjev na tehničnih izpopolnjevalnih zavodih.
Kino
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimaiuuiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiuiuiuiiiiiiiiiii
PRIČNE SE V PETEK ZVEČER
V Štandrežu deset dni praznovanja «Juventine»
V soboto zvečer boksarsko srečanje Slovenija-Furlani ja-Julijska krajina - V nedeljo na sporedu avtomobilska ocenjevalna vožnja
Tudi v Štandrežu se pripravljajo na tradicionalno poletno prireditev, ki jo vsako leto. z velikim uspehom, prireja domače športno društvo Juventina. Letošnje praznovanje bo trajalo kar dva tedna. Med številnimi prireditvami športnega in zabavnega značaja je treba še posebej omeniti avtomobilsko ocenjevalno vožnjo, ki jo prireja prosvetno društvo «Oton Župančič*. Ocenjevalno vožnjo, na kratko rečeno «rally», prirejajo letos že v tretje. Štandrežd so bili prvi. ki so tovrstno rekreacijo vpeljali v družabno delovanje soriških Slovencev in v prvih dlveh letih so imeli precej uspeha. Prepričani smo, da ga bodo imeli tudi letos. Brez dvoma bo letošnja avtomobilska vožnja bolj zanimiva in tudi težja od prejšnjih. Izvedeli smo le to. da bo vožnja trajala celih pet lir, t.j. več kot lani. da nihče ne bo vedel za progo, po kateri bodo morali vozariti avtomobili. Šele ko bodo odprli ovojnico, ki jo bodo dobili na startu bodo tekmovalci izvedeli kam morajo iti. Prav tako ne bodo dobili vseh vprašanj v tej prvi kuverti. Ko se bodo vozili mimo kontrolnih postaj bodo
V TOREK V POKRAJINSKI DVORANI
Zadnja predpočitniška seja pokrajinskega sveta v Gorici
Na dnevnem redu obračun 1.1970, javna dela, imenovanja v komisije
Pokrajinski svet v Gorici bo imel redno sejo v torek zvečer. To bo zadnja seja pred avgustovimi počitnicami. Na dnevnem redu so nekatere točke, o katerih niso razpravljali na prejšnji seji. Najvažnejša med temi je točka o razpravi o obračunu pokrajine za leto 1970. Na dnevnem redu je tudi vprašanje denarnih podpor številnim ustanovam in društvom, prodaja zemljiških parcel, ki so last pokrajinske uprav«, sprememba v organiku laboratorija za higieno in profilakso.
Svetovalci bodo morali izvoliti nekaj zastopnikov v razne komisije. Svojega zastopnika bodo izvolili v upravni svet pokrajinske turistične ustanove (prej je bil na tem mestu svetovalec Menichino), v deželno konzulto za vprašanja ribolova, v deželno komisijo za prizive za dodeljevanje ljudskih stanovanj, v upravni svet strokovnega zavoda za industrijo in obrt v Tržiču ter v upravno komisijo gori-škega muzeja.
Na dnevnem redu je tudi potrditev nekaterih sklepov, ki jih je v zadnjem času sprejel ožji odbor. Gre za sklepe o predujmih pokrajinskemu osebju, načrtih za popravljanje pokrajinskih cest v dve-letju 1971-72. in o opremi novega realnega liceja v Tržiču.
Tudi na novem dnevnem redu je precej točk. Svetovalci morajo sprejeti gradbeni načrt za razširitev realnega liceja v Gorici, za nakup razne opreme za zavod gluhonemih, ter za gradnjo stavbe zavoda psihično bolnih otrok. Poleg letne denarne podpore zavodu za mednarodno sociologijo v Gorici, bodo imeli svetovalci na dnevnem redu še predldg o predujmu nekaterim pokrajinskim upokojencem ter o nagradah zdravnikom v umobolnici.
Na vrsti so še imenovanja v pokrajinski tehnični odbor, v pokrajinski šolski svet in v upravni svet strokovnega zavoda za trgovino v Gorici.
na teh dobivali navodila za na-daljno vožnjo.
Ocenjevalna vožnja bo v nedeljo, 30. julija Pričela se bo od 8.30 zjutraj, zvečer na nogometnem igrišču pa bo nagrajevanje.
Poletni praznik se bo pričel že v petek, 28. julija zvečer. Igrala bosta izmenično orkestra «1 nobili* in »Kraški odmevi*. Ples bo tudi v nedeljo zvečer, nato še v torek in v sredo. V sredo zvečer bo na vrsta tudi tekma v vlečenju vrvi. V petek 4. avgusta, v soboto. 5. in v nedeljo. 6. avgusta pa bo za plesalce igral ansambel »Briški slavček*. V nedeljo oodo tudi iz volili Miss Juventine.
Zanimiva športna prireditev bo to soboto. 29. julija zvečer ob 21. uri. Srečala se bosta boksarski reprezentanci Slovenije in Furlanije-Julijske krajine.
Športno društvo »Juventina*, ki prireja desetdnevno praznovanje, vabi na vse večere vse naše ljudi. Deloval bo tudi bogat srečolor
Gorica
VERDI ob 15.00-22.00: »Lassassini® di Trotzky», R. Burton in R. Schnei-der. Barvni film.
CORSO ob 15.15-22.00: «L’elefante africano». Dokumentarni film v barvah.
MODERNISSIMO Zaprto zaradi počitnic.
CENTRALE Zaprto zaradi počitnic.
VITTORIA Zaprto zaradi počitnic.
Nova Gorica
SOČA (N. Gorica): «Che Guevara*, italijanski barvni film — ob l8-in 20.15.
SVOBODA (Šempeter) :	»Balada P
Dingasu Magiju*. ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30.
RENČE: «Vdova iz Vagon Gepa»> ameriški film — ob 17. in 20.
ŠEMPAS: «Sabata prihaja*, italijansko - španski barvni film — ob 17. in 20.
KANAL: »Rodil se je upornik*, ameriški film — ob 17. in 20.
DESKLE: »Pancho iz Akapulkas, mehiški barvni film — ob 17. in 20.
PRVAČINA: »Zdravilišče za ženske*« francoski barvni film — ob 17. in 20-
POTUJOČI KINO - Danes v Otlici: «Quo vadiš*, ameriški barvni fih® - ob 20.15.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «S. Giusto*, Korzo Italija 244, tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «Rismondo», Ul. E. Toti. tel. 72-701.
DEŽURNI ZDRAVNIKI Gorica, Sovodnje, števerjan
Dr. Severo Gentilini, Travnik 37. tel. 54-57.
Dr. Karlo Rutar, Travnik 55, telefon 22-13.
Krmin in okolica
Dr. Renato Godeas, Krmin. Ul-Gorizia. tel. 61-17.
Izleti
ROJSTVA, »MRH IN POROKI«
Na goriškem matičnem uradu so dne 22. julija prijavili 12 rojstev in dve smrti. V preteklem tednu se je poročilo pet parov in 12 so jih oklicali.
Lorenza Brandolin, Alessandro Dol-so. Paola Dozzo, Stefano Fabbris, Marco Verbanaz, Sonsuelo Sirach.
UMRLI SO: upokojenka 64-letna Emilia Vecchiet vd. Buiatti; 82-letna Carlotta Barton vd. Mazzoli.
POROKE: financar Alberto Coc-chetto in gospodinja Danila Sclau-nich; upokojenec Candido Cosolo in gospodinja Antonia Žbogar; kovinar Angelo Adragna in gospodinja Anna Devetag; uradnik Giuseppe Poiana in delavka Luciana Glede; radijski tehnik Gianiranco Zanella-to in delavka Ambra Kogej,
OKLICI; paznik Francesco Ciac-cio in prodajalka Giuseppina Spa-rio; kirurg Lucio Medeot in uradnica Liviaria Bressan; uradnik Um-berto Cadeddu in gospodinja Giuseppina Orsini; kirurg Paolo Pri-stinger in študentka Laura Moruz-zi: bančni uradnik Rodolfo Krai ner in profesorica Vanja Vagric; geometer Tarcisio Scapin in uradnica Golob Branka; uradnik Angelo Cumdn in uradnica Elvira Maria Turco; šofer Claudio Bezzon in delavka Nada Lozej; skladiščnik Bruno Populini in uradnica Livia lob: podčastnik Giuseppe Palmieri in učiteljica Filippa Coniglio; podčastnik Piero Caroli in gospodinja Rosanna Orlando; gradbenik Gior-gio Perco in uradnica Maria Lui-sa Grandi.
Izlet na Dolenjsko priredi prosvetno društvo «Briški grič* iz štever-jana v nedeljo. 20. avgusta za svoje člane in prijatelje. Na programu )e obisk Žužemberka, Baze 20 pri Kočevju, Dolenjskih Toplic, Novega mesta in Otočca. Odhod avtobusa 1 Dvora ob 5. uri zjutraj, povratek zvečer. Podrobnejša pojasnila in vpisovanje pri odbornikih društva »Briški grič* v števerjanu.
Sporočamo žalostno vest, da je v
ROJSTVA; Paolo Lenardi. Fran- , ,q ,	.	’	. i.
Mnnt.nnar-i	Porin Sred°« '9' m' Umrla V goriskl bol
cesco Montanari, Lorenzo Perin...........
Monica Negri, Alessandro Lucca, nlsnlcl v starosti 73 let naša nepo-
zabna sestra in teta
Alojzija Faganel
vd. Gulin
Truplo smo prepeljali v mrtvašnic® mestnega pokopališča v Gorici, 08 koder jo bomo čez nekaj dni, P° ureditvi formalnosti, spremili v tojbo, kjer jo bomo pokopali na tamkajšnjem pokopališču.
Sestra Jožefa in drugi sorodniki
Gorica, Dol, Vrtojba, 23. julija I972
V petek nas je nenadoma za ved®0 zapustila naša draga mati in staf8 mati
Marija Marušič
Pogreb bo danes ob 18. uri izpr®8 hiše žalosti.
Žalostno vest sporočal® sin, hčerke, vnuki ^ drugi sorodniki Doberdob, 23. julija 1972
ULTURA
23. julij« 1971
IE
ZIV STIK S PROBLEMI j NAŠE KULTURE IN JEZIKA
Pomen 8. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v organizaciji Filozofske fakultete v Ljubljani
Osmi seminar slovenskega jezite. literature in kulture, ki ga je organizirala Filozofska fakulteta v '-‘tubljani, se je zaključil v so-teto, 15, t.m. Kot je ob otvorit-n seminar a Primorski dnevnik že Poročal, se je predavanj in lektoratov slovenskega jezika udeležita okrog sto slušateljev, ki so pri-od vsepovsod. O delu ki je bi-10. o štirinajstih dneh opravljeno, Pr}ia obsežna zbirka predavanj, ** » je izdal oddelek za sloven-, jezike in književnosti Filozof-ste fakultete v Ljubljani.
. w samega seznama predavanj razvidno, da je bil seminar, ki s* j« pravkar zaključil, za nas, tenejske Slovence, posebno po-Ptemben. sa je bilo delo vsega Prvega tedna posvečeno predvsem Problemom zahodnih slovenskih po-teojin, Rezije in Primorske. V svo-Jem. uvodnem govoru je predsed-ttea organizacijskega odbora dr. °reda Pogorelčeva podčrtala celovitost slovenskega etničnega pro-*tora in ugotovila da pri preuče-tertju njegovih problemov držav-n*. meje ne morejo biti nikakršna oorra. Tako je bilo uvodno preda-“ooje prof. Tineta Logarja posvečeno najbolj zahodnemu in izo-hranemu slovenskemu dialektu, re-*!J0nskemu narečju, o katerem je etovenski dialektolog optimistično Ugotovil rda ni prav nobene nevar-Posti, da bi izumrl, vse dokler bo tlvel en sam Režijam. Obenem pa
fesorji Bajec, Bezlaj in Orožnova so govorili o jezikovnih problemih, medtem ko je pesnik Matej Bor nanizal nekaj spominov o svoji prvi pesniški zbirki «Previharimo viharje». ki je izšla med NOB leta 1942.
Lektorat iz slovenskega knjižnega jezika in tečaj iz zgodovine slovenskega jezika sta dopolnjevala omenjena predavanja in nedvomno sluzila ne samo tujim slavistom ampak tudi številnim zamejskim Slovencem, ki so se seminarja udeležili. Zdi se nam primerno poudariti, da je za študente, ki na univerzah v Padovi. Vidmu in Trstu sledijo predavanjem iz slovenske literature in jezika, pa tudi za vse tiste zamejce ki želijo poglobiti svoje znanje slovenščine. seminar, ki ga prireja Filozofska fakulteta v Ljubljani, lepa priložnost, da pridejo v živ stik s problemi naše kulture in jezika.
Marija Pirjevec
seveda tudi poudaril kulturno
? ekonomsko stisko, v kateri žive Beziani že izza časov Beneške rePublike. Prof. Franc Jakopin je v. Posebnem predavanju podčrtal Zlvljenje in delo poljskega jeziko-sicvca Baudouina de Courtenaga, Kl ie že leta 1872 začel s preuče-tenjem rezijanskega dialekta, in ako postavil temelje za nadaljnje ztenstveno delo. Svetnik Slovenske tedemie znanosti in umetnosti ,r- Milko Matičetov. je govoril o ludski lirični pesmi v Reziji in i Primeri podčrtal, kako tesno je neziian povezan s pesniško izpo-tedjo. saj ji zaupa vsa svoja čust-vena doživetja.
n~trte temo sta si izbrala prof pgo Grafenauer, ki je govoril o izacijski in teritorialni zgo-slovenskega Primorca, in ~°J. Lino Legiša, ki je predaval ? literaturi primorskih Slovencev. effi.Ta je pravilno ugotovil, «da
*	Mia misel in skrb za narodno P»odo ig ne osrednja, pa vsaj moč-te p ospredju pri vrsti primorskih Usnikov in pisateljem. V svojem Predavanju je omenil celo vrsto lyien- ki imajo pomembno mesto
*	zgodovini slovenskega slovstva, te Protestantskega pisca Sebastja-JJ* Krelja do naših sodobnikov Bo-3* Pahorja in Alojza Rebule, teveda mu čas. ki ga je imel na Bzpolago. ni dovolil, da bi zdhtev-2? temo temeljito obdelal. Prof. .Z®* Zadravec je govoril o po-M,aitni v Gradnikovi liriki in potr-7* tezo o skrbi za narodovo uso-te. ki j0 je vedn0 znova zasle-J?* Pri naših besednih ustvarjal-”| Domovinska in obrambna mi-q sto namreč vidni sestavini Jurakove poezije. Pri tem pa ne 'Jjofemo reči da bi njegova domo-tefska pesem bila nacionalistična. Regionalizem*, pravi Zadravec. vle Ime za narodno nestrpnost, za jfJ* evanje lastnega narodnega in-fresa posebnemu narodu, za spo-vxtenje drugih jezikov in kultur..
Gradnikom poezij takih ciljev RPian iščemo. Izpoveduje le odloč-^narodno zavest, prek pokrajin-. to motivov zahteva, da bodi vsak . °vek zvest svojemu ljudstvu, svo-t tou narodu». Dodali bi. da je to artev mogoče razširiti na vse pri-orske ustvarjalce.
,“°tom ko so se s problemi Re-n,e jn Primorske tako izčrpno sez-,nto na omenimo samo še r°Olo mizo kjer je tekla debata zamejskih Slovencih v Italiji — ne Se U(teleženci sem.narja za ko-c tedna 8. m 9. ulija podali (,i) boteh Baudovina de Courtenaga. iskali Rezijansko dolino in tako meli priliko priti v ž v stik z na-tot ljudmi in pokrajino
ŽIVLJENJE POSVEČENO SLOVENSKI GLASBENI KULTURI
:mmm
Dubrovniške poletne prireditve 1972. Gavellovo dramsko gledališče iz Zagreba je na trdnjavi uprizorilo Krleževo dramo «Kraljevo» v režiji Dina Radojeviča
Revelin
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
GOVORICA BOGATE ARHEOLOŠKE PRETEKLOSTI
Tri tisoč let Novega mesta
Sklepno poglavje iz knjige: Tone Knez - Novo mesto v davnini
S sprehodom skozi čas, s pregledom arheoloških najdb in njihovih usod na območju Novega mesta, sem želel pokazati, kako imenitna je bila preteklost tega kraja še pred ustanovitvijo srednjeveškega mesta. Bogate in raznolike najdbe nam povedo, da so v tem kraju živeli ljudje v organizirani naselbini že od konca bronaste dobe naprej. Prvo stalno naselitev tega skalnatega pomola nad Krkinim zavojem domnevamo že okrog leta 1.000 pred
tm

Keltska posoda — kantharos iz Novega mesta (okrog 250 let pred naSim Štetjem)
n. št. Z naselitvijo in utrditvijo Ilirov na Dolenjskem nekako od leta 800 naprej, se prične nagel gospodarski in kulturni vzpon v starejši železni dobi, M povzdigne Novo mesto iz prazgodovinske brezimnosti do pomembnega hal-štatskega središča z utrjenim gradiščem na Marofu in bogatimi knežjimi grobovi v gomilah ter z lepimi primerki situlske umetnosti v času od 6.-4. stoletja pred n. št. Bila je to prava halštatska metropola osrednje Doleaiske. ki je z dosežki svoje civilizacije in kulture hodila vštric z drugimi evropskimi pokrajinami tistega časa. Sredi prvega tisočletja pred našim štetjem je Dolenjska doživela izreden gospodarski in kulturni vzpon, ki ga kasneje ni več dosegla
V kulturnem razvoju Srednje Evrope v zadnjem tisočletju pred n. št. zavzema jugovzhodnoalpski prostor, s poudarkom na Dolenjskem. osrednje mesto. Dolenjska je takrat prvič v svojem zaodo-
^ru(li teden seminarja je bil od-
mer
Dr ,er' jezikovnim n literarnim °'>/enioTn slovenistike S prizna-neto je treba uaotoiiti. da so si jteavatelji izbrali teme. ki do se-J še niso bile dovolj raziskane ali Pr kazali v novi luči že obde-
lav 'VU‘:UH v
e Probleme. Mislimo predvsem
n? ?!anek Prof. Borisa Paternuja o
»robi
iln 'ieTnu nadrealizma v sodobni n Venski liriki in prof Brede Po-
sodobni
Pal ceve 0 Trubarjevem stavku. rpnfrnu ugotovil. «da se je nad-Plizem v slovenski liriki uvelja-
bila utrjena naselbina skozi vse prvo tisočletje pred n. št in najbrž tudi še kasneje v rimskem času na vzvišenem Marofu, medtem ko se je srednjeveško mesto osnovalo in opasalo z obrambnim zidom na kopastem Kapiteljskem hribu - Gradcu, na skalnatem pomolu. ki ga obliva globoka, vijugava Krka.
Močno vahljdva pa je domneva, da je bila še ena prazgodovinska naselbina prav na tem Kapitlju - Gradcu, ki je po svojem obsegu sicer dosti manjši od Marofa, vendar ima odličnejšo obrambno lego. To domnevo bi lahko potrdilo ali ovrglo le podrobno izkopavanje na tem mestu, čeprav bo raziskovanje na tem območju močno otežkočeno zaradi kasnejših srednjeveških zazidav.
Poleg naselbine na Marofu poznamo v mestu drvo.ie velikih pokopaliških območij in še nekaj manjših grobišč. Prva nekropola ie bila urejena v neposredni bližini gradišča na Marofu: na Mestnih njivah in ob južnem vznožju Marofa. Na Mestnih njivah so pokopavali prvi Iliri, pod Marofom pa keltski Latobici
in kasneje še Rimljani, oziroma
Figuralna situla (iz 4. stoletja pred našim štetjem)
Keramična posoda — kernos
* organski poiav in v glav-
ril’1 ne. k°t eksperiment» oouda-„ D? je obenem tda so ga Slo-Pči spre eli in uresničili v raz-
ui 0Tna zadržani reducirani obli-• sjc.f)>4	4/vn /Tl <l« 4/1«
sfcozi filter tradicije*. Pogorelčeva je v svojem predn-v nasprotju z dosedanjo
bni^0. Prikazala, kako se Tru-letJeo__sloa že od Katekizma
.a ^50 opira na stilne značilno-te ,vRena časa. ki jih je mo go-tečno razbrati v njegovi pro-p' ktferarnih tem sta se lotila Gls -J°*e Kmiiza in prof. Helga kar' ,a. ki sta preaavala o Can-- r,eto dramatiki in novem roma-
u Podobni slovenski prozi. Pro-
Naši bestsellerji
Cenjene bralce rubrike «Na-•' bestsellerji* obveščamo, da bomo to rubriko čez poletne ®**«ce ukinili. Ponovno jo bomo začeli objavljati s prvo n»delJo v septembru.
vinskem razvoju enotna kulturna pokrajina s svojsko domorodno » miko, ki dobi v mlajši halštatski dobi evropski pomen. V knežjih gradiščih Dolenjske so grški in etruščanski vplivi iz Mediterana in Italije preko severnoitalskega estenskega kulturnega kroga našli na domorodni žarnogrobiščni osnovi plodna tla. Tudi vzhodnjaški vplivi stepskih ljudstev, najprej Trako - Kimerijcev in kasneje Skitov, so našli svoj odmev na tem območju. Tuji vplivi z juga in od vzhoda so se stapljali z domačimi izročili in odtod so izhajale bistvene spodbude daleč na sever.
Bogate in reprezentativne hal-štatske najdbe z mednarodnim pomenom iz Novega mesta pričajo, da je bil v tem kraju sredi zadnjega tisočletja pred n. št eden izmed štirih vodilnih centrov dolenjskih Ilirov: Magdalenska gora, Stična. Novo mesto in Šmar-jeta - Vinji vrh, s sedežem pomembnega kneza prazgodovinskih Ilirov. Zemljevid arheoloških najdišč v Novem mestu nam pokaže, kako gosto je bil naseljen novomeški prostor čigar ugodno morfološko lego so s pridom izkoristili že halštatski Iliri. Upravičen« domnev« kažejo, da Je
romanizirani domačim. Druga velika nekropola ie bila na desnem bregu Krke, v Kandi.ii kjer so pokopavali Iliri v poznem hal-štatskem času na višku svoje moči in kasneje došli keltski Tavri-sci. Maaiša pokopališča pa so bila še v Bršl.jinu, v ragovskj ho-sti in v Portovaldu.
V mlajši železni (latenski) dobi po letu 300 pred n. št. sledi počasno, toda trajno usihanje ilirskih ustvarjalnih moči. ki popolnoma zamrejo v rimskem času. Domnevna skromna naselitev Tavriskov sredi 3. stoletja ni zapustila v Novem mestu pomembnejših pristnih keltskih sledov. Več, bolj zgovornih, ostalin so zapustili zadnji prazgodovinski doseljenci keltskega porekla - La-
sredi 1. stoletja pred n. št. Rimske najdbe iz Novega mesta so znane v časovnem razdobju od 1. stoletja pa tja do pozne antike ob koncu 4. stoletja.
Šele naselitev starih Slovencev in veliko kasneje formalna ustanovitev poznosrednjeveškega Rudolfovega mesta (leta 1365). so dali kraju na polotoku ob Krkinem meandru spet novih moči in novo vsebino. Mesto je bilo ustanovljeno predvsem iz političnih razlogov kot oporišče na poti habsburškega prodiranja k Jadranskemu morju. Poleg hasbur-ških političnih in fiskalnih interesov je bila tudi živahna trgovina sredi 14. stoletja v slovenskih deželah, posebej še na poteh k morju, važen motiv, da je Rudolf IV. ustanovil Novo mesto. Kasneje je mesto postalo zbirališče čet za boj proti Turkom v zaledju Vojne krajine in tranzitna postaja na poti močnih trgovinskih zvez med Ogrsko in se-vernojadranskimd pristanišči.
Ustanovitev Karlovca leta 1579, bližina nevarne turške meje in s tem v zvezi preložitev trgovskih poti mimo Novega mesta, ie bilo za mesto hud udarec. Vse to je zmanjševalo gospodarski ugled mesta in slabilo njegovo moč. Mesto .je izgubilo svoj strateški in gospodarski pomen v korist Karlovca. ponižano je bilo na raven podeželskega mesteca obrtnikov in majhnih trgovcev in obsojeno na počasen gospodarski propad. Postalo je samo tržišče svojega lokalnega področja. Šele široko zasnovane upravno - politične reforme v prosvetljenem 18. stoletju za vlade cesarice Marije Terezije in Jožefa n. so dale mestu spet večjo veljavo (ustanovitev okrožnega urada - kresije) in poudarek na prosvetnem področju (ustanovitev gimnazije leta 1746). Zlom Avstro-Ogrske pa ie mesto dočakalo kot sedež okrajnega glavarstva in številnega uradništva.
Gotovo na naključje da je prav na teh prastarih kulturnih tleh zraslo novo - Novo mesto, ki se danes že ponaša z neprekinjeno tritisočletno zgodovino. Opozoriti na to bogato dediščino in dolgo naselitveno tradicijo tega davnega Novega mesta, ki sodi v svojih zasnovah med najstarejša slovenska mesta, ie bil naš namen. To je zgodovina Starega mesta, ki je živelo in umrlo na tleh današnjega Novega mesta.
V mislih smo popotovali skozi čas treh tisočletij in skušali predstaviti in oživiti bogato arheološko preteklost tega kraja, preden je bilo na teh tleh s pisanim aktom leta 1365 ustanovljeno mesto v sodobnem pomenu.
Arheološke na.idbe čeprav velikokrat zelo krhke in okrnjene, so neizbrisni dokazi človekovega bivanja in ustvarjanja na naših tleh v minulih obdobjih. V nas
budijo spomine na sposobne ustvarjalce in izobražene staroselce, ki so pred tisočletji živeli in umirali na dolenjski zemlji. Kdor še utegne sredi današnjega steh-niziranega in odtujenega sveta najti razumevanje za humanistične vrednote, ta bo v arheoloških ostalinah videl nekaj več kot samo razlomljen vrč in drobljivo bronasto zaponko. Ta bo spoznal, da naš svet z vso svojo brutalno civilizacijo, elegantnim artizmom in prefinjeno kufturo ni šele od včeraj ali danes in da ie pravzaprav vse že nekoč bilo. Izpovedana moč drobnih izkopanin davno pokopanih kultur je včasih zelo velika, le prisluhniti jim je treba, s srcem in razumom.
Ob izkopaninah, ki smo jih uspeli iztrgati zemlji in jih ohraniti za jutrišnji dan da bi bili za eno spoznanje bogatejši in modrejši. smo želeli pokazati na pot, ki jo je prehodilo Novo mesto v zadnjih treh tisočletjih. Spoznanja in izkušnje preteklosti naj nam pomagajo uravnavati sedanjost in najti pravo pot v bodočnost.
v
Primorski rojak Danilo Švara skladatelj, dirigent in pedagog
Zapozneli zapis k umetnikovi sedemdesetletnici
Težka je bila nekoč odločitev za bo v produktivnem kakor v repro-starše. ki so imeli za glasbo na- j duktivnem pogledu je od tastih ča-darjenega sina, da bi mu z mir- | sov pa do sem ne le samo pomem-no vestjo za njegovo zanesljivo, ben temveč v nekem pogledu na-bodočnost prepustili izbiro glasbe- j ravnost odločujoč doprinos njegovih prizadevanj in dela. kar velja predvsem za vzgojo mladih dirigentov in opernih umetnikov, prav tako pa tudi za splošen umetniški dvig in raven opernih poustvari tev. Vsega tega se je lotil
nega poklica. Saj so razmere zlasti v desetletju in pol po prvi svetovni vojni obetale le skromnemu številu poklicnih glasbenikov dostojno življenjsko eksistenco, do katere so se včasih s težavo prebijali tudi najbolj nadarjeni. Tako so tudi Švaroyi poslali Danila na Dunaj, da bi sd s študijem ekonomskih ved utrl boljšo življenjsko pot. Študije je nadaljeval in tudi diplomiral na visoki šoli za politične in trgovske vede v Frankfurtu ob Mašni. Toda vse zaman; glasba ga je osvojila že v otroških letih in ga spremljala, navdajala z notranjim zadovoljstvo ob študiju in odkrivanju njene lepote vse od prvih začetkov v Riomanjih, kjer je bil rojen 2.IV.1902. leta. preko Pazina. kjer se je je ob gimnazijskem študiju oklepal z vsem srcem pri šolskem zboru in tamburaškem or kestru pod vodstvom Mirka Govekarja in Saše Šantla. Ko se je kasneje preselil v Gorico, je nadaljeval pouk klavirja pri prof. Kubisti, a ko so se zaradi vojne preselili v Kranj, pri prof. Mariji Bimatovd in nazadnje na Glasbe ni matici v Ljubljani pri prof. Vidi Seškovi ter na Dunaju pri prof. Antonu Trostu. V Frankfurtu se je srečal z znamenitim dirigentom Hermannom Scherchnom, pri katerem je študiral dve leti in obenem sodeloval v njegovem zboru. Leta 1925 je prišel iz Frankfurta v Ljubljano, kjer je nastopil mesto korepetitorja in dirigenta v Operi in 'kljub omenje ni diplomi’ od tega trenutka posvetil svoje življenje in delo glasbi. Leta 1927 se je vrnil v Frank furt ob Mami, da bi se še temeljiteje glasbeno izpopolnil: v kompoziciji pri Bernhardu Seklesu in v dirigiranju pri prof. von Schmeidlu. Leta 1930 se je vrnil v Ljubljano, kjer danes deluje Danilo Švara je nastopil svojo delovno dobo v času. ko ie prevladovala zavest in navdušenje generacije mladih glasbenikov za nadaljnjo graditev glasbene kulture pri Slovencih, v času, ko so prizadevanja Glasbene matice in njenega konservatorija že dala prve otipljivejše rezultate na področju klavirja, solopetja in kompozicije. Delavnemu vzdušju se je pravo mladeniško zagnanostjo pridružil tudi Švara. V razvoju slovenske glasbene umetnosti, ngj si
z veliko natančnostjo, ki io ie podpiralo veliko znanje in bistrina njegovih pogledov. Iz njegove dirigentske šole na Akademiji za glasbo je izšla cela vrsta dobrih dirigentov, med temi so nekateri našli pot v širni svet,, kakor Samo Hubad, Klaro Mizerit. Anton Nanut. Kolar; dalje so iz njegove šole izšli Rado Simoniti. Zvone Ciglič, Ciril Cvetko. Uroš Krek, Kobler. Komar, Žigon, med naj-mlaiškni Šurbek. Kristiian Ukmar,
Dr. Danilo Švara
Boris Švara. Žličar in Arnič. Skozi dvajset let je v operni šoli na konservatoriju oziroma kasneje na ustanovljeni Akademiji za glasbo vodil operno šolo. v kateri se je oblikovalo skoro vse. kar je tistih časih prišlo na operne deske. To delo je seveda nadaljeval neumorno v operi sami. Pripravil in vodil je okoli 70 opernih del; katere poustvaritve med temi so zapustili vtis izredno močno oblikovanih predstav, ki so ustanovo približale evropskim kriterijem. 'Bilo je to v času. ko sta tesno sodelovala Konservatorij oziroma Akademija za glasbo in Opera, ko
.je vse prevevala skrb za rast v skupnem delu.
Na področju kompozicije je Švara ustvaril pomembna dela. Kot opere in baleta. Veronika Dese-opere in balete. Tako je napisal opere Kleopatra. Veronika Dese-niška. Slovo od mladosti (aM Prešeren) in Ocean; balete Nina, Valse interrompue in Pinocchio. Med simfoničnimi deli so tri simfonije in Simfonija in modo istriano za godalni orkester, uvertura Borec. Koncert za klavir in orkester, Koncert za violo in orkester. Koncert za oboo in orkester; med komornimi deli sta dva godalna kvarteta, dva klavirska tria. pihalni trio. dve suiti za violino in klavir in druga; za klavir so Sonata, Tri skladbe. Andante liri-oo in druga dela. V njegovem opusu je nekaj samospevov in nekaj zborovskih del:	kantata Vizija.
Roška balada. Voglajna. Bazovica. Suita Kajuhovih pesmi. Sirota Jerica. Variacije na narodne pesmi in Otroška suita za mladinski zbor in osem inštrumentov.
Danilo Švara se ie udejstvoval tudi kot dirigent simfoničnih del, kot pianist oziroma kot izvrsten klavirski spremljevalec. Že od ustanovitve «Trboveliskega slavčka* se zanima za razvoj in rast mladinskega petja pri nas. tako smo ga srečali tudi na zadnji reviji mladinskih zborov v Zagorju konec meseca maja letos — vedno mladostno razpoloženega, duhovito dovtipnega. razboritega in tovariško pristopnega. Njegova zdrava narava in svežina duha nam obetata še nadaljnjih ostvarjeni tako poprišču izvajalske umetnosti
kakor v ustvarjanju novih del. Vsa dosedanja prizadevnost, uspehi in dosežki zaslužijo v vsakem oziru vse priznanje.
Ivan Silit
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
vam priporoča, da se spoznate z vsemi zakonskimi osnutki in histori atom boja
ZA GLOBALNO ZAŠČITO SLOVENCEV V ITALIJI
Žepna knjiga s tem naslovom, ki je pravkar izšla, ima 126 strani in stane 500 lir.
Dijaki in študentje imajo 40l,/o popusta, ustanove in organizacije pri nabavi najmanj 20 izvodov pa 20%.
			
«LETNO POROČILO 1971-72»
Šolska in koncertna dejavnost
naše osrednje glasbene ustanove
Blizu 300 gojencev na Tržaškem in Goriškem, 72 samostojnih glasbenih prireditev in gostovanj
Redno, kot vsako leto, je v kratkem razdobju po zakliučku šolskega leta tudi letos pred nami «Letno poročilo 1971-72* tržaške Glasbene matice, koristna publikacija, ki je veren, sintetičen dokument delovanja naše glasbene ustanove oziroma njene šole. Poročilo namreč prinaša poleg poimenskega seznama gojencev, profesorjev in odbora Glasbene matice ter umetniškega sveta po časovnem zaporedju nastope gojencev glasbene šole z navedbo nastopajočih in sporedov in potem po poglavjih še sezname ostalih nastopov gojencev šole GM, gostovanja njenih gojencev in ansamblov, izlete, radijska in televizijska snemanja, kultumo-prosvetno dejavnost članov učitelj skega zbora šole v sezoni 1971 72, zapds o nastopu harmonikarskega orkestra «Miramar» v Beogradu in na koncu še pregled prireditev Glasbene matice ali točneje pregled njene abonjamske sezone, pregled koncertnih prireditev in gostovanja orkestra GM
ter pregled koncertnih nastopov na slovenskih šolah. Je torej v nekem smislu več kot so običajna šolska izvestja, v drugem pa manj, ker ne prinaša učnih uspehov posameznih gojencev.
Ne bo odveč, č" iz zbranega gradiva povzamemo nekatere globalne podatke V šolskem letu 1971-72 se je v razne razrede šole Glasbene matice vpisalo 298 gojencev, šolske leto pa je zaključilo 268 gojencev. Gojencev je bilo 150, gojenk pa 118. Glede na število rednega učnega osebja je očitno, da predstavlja tolikšno število gojencev veliko obremenitev za vzgojitelje in da je sprejemljivost gojencev v osrednjo šolo in njene podružnice verjetno dosegla vrh, preko katerega ne bo mogoče. Rednih učnih moči je namreč vključno z ravnateljem šole devet, katerim pomaga še 18 zunanjih sodelavcev.
Po posameznih razrednih skupi nah je bilo število gojencev naslednje: na Tržaškem v pripravnici 48, na nižji šoli 98, na sred-
tobici, ki so naselili Dolenjsko
I,ini„i,„11111111,lil,„1,lil............................mn..........mu.......................................................................................................
Knjiga o štajerskih partizanih 1941-42
Pri založbi Partizanska knjiga je izšla v zbirki Knjižnica NOV in POS knjiga posvečena Drugi grupi odredov in sploh štajerskim partizanom v prvih dveh letih okupacije. Napisal jo je Ivan Ferlež, sam nekdanji borec EL grupe odredov. Zbirka zgodovinskih orisov bojnih poti slovenskih brigad in odredov ter tematskih monografij iz zgodovine osvobodilnega boja je dosegla že vrsto knjig. Celoten program obsega 40 ali celo več knji«, (doslej smo jih dobili že 22, dve pa sta v tisku), tako da smemo kmalu pričakovati uspešne' zaključitev te edinstvene knjižne zbirke s knjigami o partizanskih enotah in njihovih spopadih, žrtvah in uspehih. Pri knjigi o IT grupi odredov in štajerskih partizanih sta kot strakovna recenzenta sodelovala še France Filipič in Zdrav-
ko Klanjšček, medtem ko je skice izdelal Vladimir Štimac, opremil pa je knjigo Vladimir Lakovič. Preko 600 strani obsegajoča knjiga je torej pred nami in svojo nalogo odlično izpolnjuje.
Predvsem je avtor snov zajel izredno široko in prikazal ne samo zgodovino EL grupe odredov temveč delovanje vseh partizanskih enot v prvih dveh letih okupacije na Štajerskem. Razen tega je tudi prikazal začetek o-borožene vstaje na dobršnem delu slovenskega ozemlja Da pri tem ne omenjamo prikaza razmer ob začetku same okupacije, razdelitev slovenskega ozemlja med tuje sile ir. ureditev okupacijskega sistema v treh okupacijskih conah. Jasno ie. da avtor še posebej prikazuje nastanek in delovanje štajerskega par-
tizanskega bataljona, prvega in drugega, ustanovitev prve štajerske partizanske brigade in samo ustanovitev II. grupe odredov. Pisatelj obsežno prikazuje delovanje vseh posameznih partizanskih skupin in enot na okupiranem Štajerskem, vse organizacije spremembe, vse pohode, boje in spopade štajerskih partizanov do preoblikovanja n. grupe odredov v IV. štajersko operativno cono. Pri tem avtor že v svojem uvodu opozarja na posebnost II. grupe odredov, ki se je razlikovala od drugih takratnih slovenskih partizanskih enot, saj je bila to prava slovenska operativna enota z vsemi značilnostmi partizanske udarne brigade, razen tega pa je bila ustanovljena iz povsem vojaških, operativnih potreb. Tako je torej posebnost te partizanske enot« in želja po te-
meljitem prikazu zahtevala posebno temeljito obdelavo gradiva.
Knjiga je zgodovinski prikaz, za tako delo pa je osnova prizadevanje avtorja po objektivni resničnosti. Dosledna dokumentarnost in kritična obdelava gradiva sta seveda nujno dopolnilo avtorjeve metode dela. Zato je vse, kar je v knjigi kakorkoli obdelano in prikazano vsestransko dokumentirano, ves razvoj dogodkov pa je prikazan z vsemi uspehi pa tudi napakami in slabostmi. Avtor knjige je tako postavil s svojo zgodovino bojev štajerskih partizanov svetal spomenik partizanskim borcem, potomcem pa za vedno ohranil pričevanje o bojih štajerskih partizanov v letih 1941 in 1942. Gre torej za temeljito in odlično stvaritev.
Sl. Ru.
nji šoli 12, na višji šoli 1, v oddelku za folklorne inštrumente (harmonika in kitara) 91; na Goriškem pa: v pripravnici 19, na nižji šoli 10, v oddelku za folklorne inštrumente 19 Razen tega delujeta v okviru šole GM še dva otroška pevska zbora Tržaški, ki šteje 55 otrok, in pa «Kra-ški slavček* iz Devina-Nabrežine, ki šteje kar 90 mladih grl.
Zanimiv je pregled obiska po predmetih oziroma po glasbilih, katerih se gojenci učijo .zanimiv ne toliko zaradi morebitnih bistvenih sprememb strukturi, temveč kot po že ustaljenih opredelitvah, ki se iz leta v leto potrjujejo. še vedno je namreč največ gojencev za klavir, ki jih je bilo v preteklem letu v raznih razredih kar 127 takoi nato pa sledijo folklorni inštrumenti, zlasti harmonika, s 93 gojenci. Sorazmerno skromno je številko 10 učencev za violončelo kar visok. Trobila in pihala so le slabo zastopana: blokflavta 4, flavta 1, klarinet 7, trobenta 7, bombardin 1. Kitaro se je učilo vsega 18 gojencev, solopetju se je posvetilo 10 gojencev, teoretične predmete je študiralo:	solfeguio 7.
harmonijo 4, glasbeno zgodovino 3 gojenci. Ansambelskega pouka se je udeleževalo 11 gojencev pri komornih vajah, 14 pri orkestralnih vajah, 2" v harmonikarskem zboru in, kot že rečeno, 145 v mladinskih pevskih zborih.
Če naj si sedaj ogledamo še koncertno dejavnost šole oziroma šolske nastope, potem lahko vidimo, da je vodstvo šole posvečalo veliko pozornost javnemu nastopanju gojencev, kar je iz pedagoških vidikov zelo pomembno in koristno. Nastopov gojencev na Tržaškem in Goriškem je bilo od 12. nov. 1971 do 17. junija 1972 vključno z zaključnimi akademijami 15, raznih drugih nastopov gojencev glasbene šole GM pa 17. Med te nastope so všteta solistična Ji ansambelska sodelovanja na raznih izvenšol-skih prireditvah po naših prosvetnih društvih in pri raznih priložnostnih prireditvah rednih šol. Gojenci in araanibU tole
GM so se podali na razna gostovanja po Italiji (izven našega zamejskega področja) in po Jugoslaviji 8-krat, k tem nastopom pa je treba dodati še nastop harmo nikarskega ansambla «Miramar» v Beogradu na tradicionalnem
majskem srečanju predsednika SFRJ Tita z mladino, ki je predstavljal za naš ansambel pomembno priznanje. Poleg tega so posamezniki in ansambli nekajkrat nastopili tudi za tržaški slovenski radio.
O abonmajski koncertni sezoni Glasbene matice, ki sodi sicer v okvir delovanja naše glas-
bene ustanove, ne pa v ožji okvir delovanja šole kot take, bomo prihodnjo nedeljo objavili prispevek ravnatelja šole dr Goj-mira Demšarja Tokrat naj navedemo le, da je v okviru abonmaja bilo devet koncertov in da so se na njih zvrstili odlični iila.->beni umetniki in ansambli kot na primer Slovenski oktet, simfonični orkester RTV Ljubljane, pevski zbor iz orkeste» Consortium Mu-sieum iz Ljubljane Tržaški baročni ansambel, Zagrebški kvartet, violinist Igor Ozim in Akademski zbor «Branko Kermano-vič* iz Beograda.
Zelo dejaven je bil orkester GM, ki je razen abonmajskem sporedu nastopil (s solisti) še petkrat v Trstu, Gorici, Novi Gorici, Ajdovščini in v Gradišču, pod okriljem GM pa sta bila tudi dva solistična koncerta v dvorani «J. Gallus* Ul R. Manna.
če k temu dodamo še štiri nastope orkestra GM in solistov na slovenskih šolah, pa še vso izvenšolsko dejavnost posameznih članov učiteljskega zbora, ki se odvija zlasti na ljudsko-prosvetnem področju z vodenjem naših pevskih zborov in instrumentalnih ansamblov, potem imamo pred seboj sicer strnjen toda vendarle zgovor. .i pregled silno pomembne, obsežne ter raznolik« dejavnosti naše glasbene ustanove, ki bi gled na svoje kulturno poslanstvo vsekakor morala biti deležna večje uvidevnosti in razumevanja javnih oblasti.
Jože Koran
.

OB I20-LETNICI ROJSTVA IN 50-LETNICI SMRTI MIROSLA V A PLESA
Buditelj slovenstva iz Devina
Devinski župan, starosta «Sokola», ustanovitelj domačega bralnega in pevskega društva «Ladja» - Zapisa o dveh velikih devinskih slavjih
*" ':TŠ1II3I!?-. '	: -,
Pevsko druitvo « Ladja« v Devinu leta 1910
PRIPRAVE ZA GRADNJO LADIJ-VELIKANK
Skupina japonskih strokovnjakov v ladjedelnici Breda v Margheri
Preureditev ladjedelnice naj bi se zaključila do poletja prihodnjega leta
«Ako ba živel, bi bil zdaj star kar 120 let. Odkar je umrl bo že tudi 50». Tako sva računala z Venčeslavom Trčonom. Paneto-vim iz Mavhinj 5 — o rojstvu in smrti Miroslava Plesa, znanega naprednega narodnega buditelja iz Devina. K njemu me je napotila prijazna gostilničarka Lina iz Cerovelj.
»Venče je kot 83-letnik med najstarejšimi v naši občini. Pa tudi spomin ima dober. On bo gotovo več vedel o Plesu, morda še bolj kakor sorodniki*, je naglasila Lina.
Res, nisem pričakoval, da bom toliko zvedel od Paneta. Najprej, zakaj rodbini tako rečejo:
»Moj nono Janez,* je začel zbrano pripovedati Venče. «je služil pri princu »Turentaksu* v Devinu. Vsako delo. ki mu ga je bil naročil princ, je ded vestno opravil. Ko je nekoč tako postoril eno takšno delo, je bil pri princu v gosteh neki češki grof. Leta je bil pristopil k nonotu in ga pohvalno potrepljal po ramenu vpričo princa, rekoč: — to je pravi pan! — No, in tako se je deda oprijel vzdevek «pan», kar po češko pomeni gospod ter nam potomcem pravijo tako še dandanes.*
»Kako se spominjate starega Miroslava Plesa?* sem najprej vprašal Venčeta. »Morda zaradi njegovih otrok, ki so bali približno vaših let?*
«Ja. tudi zaradi sinov, ampak Mirkota sem poznal predvsem zato, ker je imel gostilno in smo hodili k njemu pit in plesat. Pri njem smo se shajali zavedni Slovenci teh krajev, ker je bil on pobudnik za razne proslave, nastope članov »Sokola* in za veselice. Saj. če se ne motim, .je dal pobudo za ustanovitev tamkajšnjega bralnega in pevskega društva »Ladja*. Bil pa je tudi dolgoletni župan devinske občine. Ljudje so Mirkota radi volili. Njegovi sinovi pa so bili vsi častniki avstrijske vojske, torej študirani.*
»Vam je ostal v spominu kak poseben dogodek iz tistih časov?*
«Nikdar ne bom pozabil! Bil sem še fantič, 12 ali 13 let mi je bilo. Nasproti Plesove gostilne, kjer .je zdaj karabinjerska kasarna, so imeli tedaj Lahi svojo »Lego nazionale*. Iz vseh vasi tod okoli. Cerovelj. Vižovelj, Ses-ljana in iz naše vasi. seveda, se nas je zbralo pri Mirkovi gostilni za celo procesijo.
Največ .je bilo mladih mož in fantov. Jaz kot pobalin sem se bolj držal starejšega brata Lojzeta. Tisti bolj korajžni in tudi moj brat, so dobili pri Mirkotu razno orodje, zlasti sekire, kladiva. krampe in podobno. Začeli so udrihati po stavbi »Lege*, da se je kar kadilo. Naredili so precej škode in ne vem; kako bi bilo z laškimi pajdaši, če ne bi kmalu prišla iz Tržiča cela četa vojakov, ki so razkropili množico ljudstva. Seveda, kolikor so nas nesle noge, smo jim zbežali.- Toda naslednjega dne so po vaseh krožile patrole orožnikov. Tu v Mavhinjah nismo vedeli kako bi se ravnali. Tisti, ki so bili na zborovanju v Devinu, so začeli pred orožniki bežati. S tem so vzbudili sum. Tako so prijeli razen brata Lojzeta, tudi brata Pepota, potem vaščane Jožeta Šir-covega. Jožeta Lupina (Tonetovega). Karla Gabrovčevega, Antona Grudnovega. Avgusta Trčo-na (Redelovega) in še nekaj drugih. Vse so najprej privedli pred županstvo (pri nas je tedaj župa-noval Ferdinand Pernarčič - Ban-deljev), nato jih vklenjene odpeljali v tržaške zapore v Ulico Ti-gor, k jezuitom, kakoi smo tedaj rekli tistim zaporom
Našega Lojzeta so po 30 dneh izpustili. Ostale so kaznovali s 7 do 10 mesecev zapora. Brat Pe-po je dobil 7 mesecev, čeprav je tistega dne delal v lavi pri »Fa-vettiju*. V tisti zmešnjavi so prijeli tudi mojega tretjega brata Toneta, ampak ne v zvezi z demonstracijo v Devinu. Bil je sicer doma in bolan za pljučnico. Pa so bili starši klicani namesto njega. Na zaslišanju kot priče, so ju sodnikova vprašanja zmedla. Kje naj bi bil brat Tone določenega dne se starši niso takoj spomnili. To je zadostovalo, da so potem brata obdolžili po nedolžnem celo. da je sodeloval skupaj s Francem Ka-čičevim iz Sesljana pri umoru nekega laškega »kapota* v tukajšnjih javah. Kačič je bil obsojen na 2 leti, brat Tone pa na 13 mesecev zapora. Časi so bili namreč zelo razburkani, posebno zaradi umora cesarice Elizabete na dunajskem dvoru. Starejši ljudje so tedaj pravili, da se ie treba maščevati. Seveda, po teh dogodkih so nekoga morali narediti za krivca in ga obdolžiti, čeprav le na podlagi nevednosti ali nerodnosti ljudi. Razumljivo je. da smo spričo tega postali poslej bolj previdni.*
«So oblasti zaradi napada na »Lego* v Devinu preganjale tudi Miroslava Plesa in kako se je ta zadeva končala zanj7*
»Znano mi ie. da je bila preiskava tudi proti Mirkotu. Vem, da se je zelo dolgo pravdal. Vse skupaj je baje trajalo več kot leto dni. Vendar nazadnje so ga bili oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Veste. Ples je bil inteligenten človek in se je znal drugače zagovarjati pred sodniki kakor naša ali sosedje. Imel je
| prijatelje med najboljšimi pravniki. ki so radi zahajali k njemu.
Pa še nekaj vam bom povedal v zvezi z bratom Tonetom. Ko so ga obsodili po krivici na 13 mesecev zapora, je bil star 20 ali 21 let. Moral bi bil k vojakom. Toda namesto v vojsko je moral za zapahe. Ko je prestal kazen, se je vračal dbmov z vlakom. Toda že pred njim so prišli orožniki in ga pričakali. Takoj so ga spet vzeli za tri leta k vojakom. Ni bilo pomoči. Pod cesarsko Avstrijo je bilo za take reči strogo.*
Vse to md .je povedal Venče Pa-netov. Verjetno je med redkimi še živečimi pričami, ki se spominjajo takratnih dogodkov v Devinu. In če je bil takrat še fantič, se je zgodilo okrog leta 1900 ali 1901.
Poglejmo še kaj piše Gabršček o II. delu »Goriških Slovencev* iz leta 1934.
Prvi zapis iz leta 1901 omenja Miroslava Plesa pod naslovom Veliko slavje v Devinu: «kako nam je bil ogroženi Devin pri srcu, da je tu nekaj let deloval Andrej Volarič ter da je bil tu več let župan vrli Miroslav Ples. ki je imel najlepše posestvo, velik vrt.
izborno restavracijo in shajališče Slovencev. Tu .je priredil 25. avgusta «Tržaški Sokol» veliko veselico. katere se je udeležil še «Goriški Sokol*. pevsko društvo «Nabrežina», pevsko društvo »Kolo iz Trsta in mnogi gostje. Goričane je pričakal «TržaSki So-ko!* na kolodvoru in po pozdravu staroste «Tržaškega Sokola» dr. Rybara in odzdravu dr. Treota, ki sta oba poudarjala pomen sokolstva ob meji. je sledil slavnosten pohod v Devin. Telovadbo «Tržaškega Sokola» je vodil dr. Berger, goriškega pa brat Schaup. Potem se je vrstilo petje raznih pevskih društev in temu sta sledila domača zabava in živahen
Velik umetniški užitek je nudil poslušalcem slavnostni koncert v nabito polni dvorani v po zlatu bleščečem moskovskem Boljšoj teatru. Večer je neizpodbitno potrdil umetniški sloves, ki ga uživajo ruski operni umetniki v svetu in pa prirojeno priljubljenost glasbene umetnosti pri sovjetskih narodih. Kako cenijo in spoštujejo svoje umetnike, je bil najlepši dokaz slavnostni koncert, ki so ga priredili v slavo in spomin velikega ruskega pevca Leonida Sobi-nova ob stoletnici njegovega rojstva.
Tenorist Sobinov sodi v nepozabno trojico najslavnejših ruskih pevcev, kot sta bila Fjodor Ša-l.iapin in Antonina Neždanova, ki imajo največ zaslug za razcvet opernih del domačih skladateljev Glinke, Čajkovskega. Musorgske-ga in Rimski Korsakova. Odveč bi bilo na tem mestu osvetljevati življenje in umetniško pot čudovitega tenorista Sobinova, ki so mu pripisovali svojevrstno blag in mehak zven glasu, s katerim je umel pričarati čustvena razpoloženja tako v ljudskih kot v dramatičnih vlogah. Zaustavili se bomo zgolj pri slavnostnem koncertu. na katerem so nastopili priznani pevci ob spremljavi orkestra pod vodstvom prominentnih dirigentov. Za obiskovalce iz tujine pa je bil koncert pravcata revija ruskih glasbenih umetnikov,
ljudski ples pri Plesu. Naši listi so obširno poročali o pomenu te velike ljudske slavnosti, ki ostane v trajnem spominu posebno Devincem in vsem okoličanom.*
Drugi zapis iz leta 1902, predzadnjo nedeljo junija pa pravi, «da je društvo «Pravnik» priredilo izlet v naš krasni Devin, kjer je bilo v prostorih pri Miroslavu Plesu zborovanje. Ta izlet so priredil: dr. Majaron iz Ljubljane. dr. Slavik iz Trsta in dr. Treo iz Gorice. Plesov vrt je bil lepo prirejen in pod trobojnico je dr. Ferjančič pričel zborovanje. V nagovoru je omenil važnost pravniškega stanu. Dr. Ivan Tavčar je govoril o vplivu pravnikov o borbah za pravice ljudstva. Zlasti na Primorskem imajo pravniki največje zasluge za narodni napredek. V imenu Goričanov je govoril dr. Alojzij Franko, ki se je zahvalil »Pravniku* za obisk na naši obali Jadrana in za lep pozdrav dr, Ferjančiča. Omenja lep napredek v slovenskem uradovanju v Gorici in upa. da pozdravimo «Pravnik» tudi v našem deželnem glavnem mestu.*
Nedaj mesecev po tem zborovanju pravnikov je Plesa dolete-
la nenadna smrt žene Leopolde. Pod osebnimi vestmi naznanja avtor «Goriških Slovencev*. «da je v Devinu umrla Leopolda Pleso-va, soproga dolgoletnega župana in veleposestnika Miroslava. Pokojnica je bila hči znanega posestnika tovarnarja Ivana Haus-nerja iz Mirna ter da je bila vzorna Slovenka. Dr. Ivan Ples v Ljubljani pa je njen sin.*
20. septembra istega leta. komaj dober mesec po ženini smrti, kljub žalovanju Plesovih, je priredilo devinsko društvo «Ladja» lepo veselico, na katero so prišla mnoga društva iz vse bližnje in tudi iz tržaške okolice. »Na krasno okrašenem Plesovem
kar jih trenutno premore slavni Boljšoj teater.
Po krajšem slavnostnem govoru so izvedli pevci program arij in duetov predvsem iz tistih oper, v katerih je nastopal slavni Sobinov in pa nekateri instrumentalni umetniki in plesalci. Pravijo, da je bil tenorist Sobinov nepozabni Lohengrin in čudovit Lenski in so zato pričeli koncert kar moč svečano s svatbeno koračnico in duetom Lohengrina in Elze v koncertnih kostumih in končali triurni spored s scenskim prikazom dueta iz opere Evgenij Onjegin Čajkovskega v odrskih kostumih in avtentični sceni.
V odlomku iz Wagnerjevega Lohengrina sta se ob spremljavi zbora in orkestra pod taktirko B. Z. Haikina predstavila kot Elza z evropskih gledališč in tudi pri nas dobro znana sopranistka G. Višnjevskaja, kot Lohengrin po tenorist V. Atlantov. Veliki zbor je kot spremljevalec zvenel čisto in ubrano s prefinjeno dinamiko, tako. da je odlomek s solistoma na čelu izzvenel zares veličastno. Arijo Gremina iz Čajkovskega opere Evgenij Onjegin in arijo podoknice Mefista iz Gou-nodove opere Faust je z lepim basovskim volumenom in zrelo interpretacijo zapel mladi basist E. Nesterenko pod vodstvom dirigenta M. Zrmljerja. Naj omenim, da so se za dirigentskim pultom izmenjali ta večer kar štirje diri-
vrtu,» kakor je zapisal avtor Gabršček, »je zbrane goste pozdravil domači učitelj Josip Sorč, ki je maglašal. da bo to krasno zanimanje dajalo Devincem poguma, da vstajajo proti vsem nevarnostim za razcvet slovenske stvari v Devinu. Peli so zbori iz Nabrežine. Štandreža, Konto-vela in «Velesila» iz Skednja pri Trstu. Leopoldina Castelanijeva je divno deklamirala »Naš čolnič ot-mimo*. Igrali so: »Eno uro doktor.* Po obširnem sporedu se je razvila živahna domača zabava s petjem, govori in plesom. Tako se je polagoma utrjevala narodna zavest na bregu Jadrana.*
In še pod raznimi vestmi iz leta 1916. kakor je »Soča* poročala, «da se je iz ruskega ujetništva oglasil nadporočnik dr I-van Ples. kar je sporočil očetu stotnik Boscher. To je že drugi Ples v ujetništvu.*
* « «
Od štirih sinov in dveh hčera, kolikor sta jih imela zakonca Miroslav in Leopolda Ples. živi še samo najmlajši sin Leopold. V tisti Plesovi stavbi v Devinu, ki ima zdaj tablico s št. 76 in je stara 138 let (zgradil jo je bil Miroslavov oče Ivan leta 1834). je še zmeraj gostilna, ki pa jo je sedanji gospodar Polde dal v najem zaradi starosti. O njegovem 80. rojstnem dnevu smo v našem listu že pisali. S pomočjo 73-letne žene Eme, rojene Ferluga, sem skušal od gospodarja Poldeta zvedeti, kaj več o njegovih spominih na očeta, toda povedal je samo. da je vse nekje zapisano v družinski kroniki. Treba bi bilo poiskati te dokumente in gradivo urediti. Zakonca sta mi dala v uporabo zadnjo sliko očeta Miroslava in v glavnem povedala, da ie oče kot devinski župan botroval ustanovitvi društva »Ladja*, katerega predsednik je postal okrog leta 1910 njegov brat dr. Ivan Ples. Imena ostalih dveh bratov in sester pa so: Miroslav, ki .je umrl leta 1955 v Szeghedu na Madžarskem. kjer je ves čas po prvi vojni živel poročen z neko tamkajšnjo domačinko: brat Rudolf je padel kot častnik v prvi vojni na fronti v Galiciji (vsi štirje sinovi so bili oficirji avstro-ogrske monarhije, le Polde je nazadnje, do leta 1920 prostovoljno služil v Rdeči armadi); prva sestra Ivanka, poročena Mermo-Ija v Dobravljah na Vipavskem, je pokopana v Ljubljani že več kot 40 let: Marica je bila poročena s Sorčem na Opčinah in je prav tako že dolgo ni več med živimi. Polde je zdaj sam z ženo, ker hčerka Tatjana živi v Rimu
Nazadnje naj še zapišem, da sva si z gospodarjem Poldom o-gledala družinsko grobnico Plesovih na devinsko - štivanskem pokopališču. Zares lepo .je urejena. Na spominski plošči je razvidno. da je najprej umrla mama Leopolda (datum smo že prej navedli), po 20 letih vodstva pa še oče Miroslav in sicer 26. avgusta 1922. leta (rojen je bil 28.2. 1852). Kot zadnji je tu pokopan brat dr. Ivan. dne 23 10.1958. (rojen 19.7.1889). Bil je strokovnjak za pravna vprašanja pri Trgovinski zbornici SR Slovenije v Ljubljani. Na počitnicah v svojem rojstnem Devinu ga je nenadoma zadela kap. To je v glavnem kratka družinska zgodba znamenitega devinskega narodnega buditelja Miroslava Plesa.
genti, razen že obeh imenovanih še A. Žjoaraitis in O. Reentovič, ki so z izredno tenkočutnostjo mojstrsko vodili orkestrsko spremljavo.
Mladi baritonist izredno lepega glasu O. Mazurok je zmagovito zapel ariji Onjegina iz opere Evgenij Onjegin in grofa Lune iz Verdijevega Trubadurja. Navdušenje občinstva se je stopnjevalo od točke do točke. Pri gružinskem tenoristu Z. Sotkilavaju, ki je zapel s sonornim tenorjem, kakršnega je danes redko slišati, ariji Hoseja iz Bizetove Carmen in Andreja Cheneja iz istoimene Gior-danijeve opere, pa se je razvnelo v pravcati orkan navdušenja z glasnim vzklikanjem prisotnih. Sploh je bilo občinstvo pri vseh točkah spontano navdušeno in vzklikalo nastopajočim, kar se podobno doživi samo še v italijanskih opernih hišah.
Z izrednim občutkom zapeto pesem F. Lista ob spremljavi klavirja in sedemnajstih violinistov na odru, je posredovala sopranistka 1. Arhipova. Arijo Aleka iz istoimene Rahmaninove opere je z globokim basom zapel A. Ognjivcev, ki ji je pridal izredno občuteno interpretirano narodno pesem Večerni zvon, zapeto večidel v čudovitem pianissimu. Litovski lirični tenor je kultivirano zapel arijo Vlerlherja iz Masse-netove opere Werther in pesem indijskega gosta iz Rimski - Kor-
2e dalj časa se mudi v ladjedelnici Breda v pristanišču Mar-ghera (Benetke) skupina japonskih strokovnjakov oziroma tehnikov. Čemu? Bralci gotovo vedo, da Japonska prvači na področju ladijske gradnje. Zgradila je že petrolejsko ladjo z nič mani kot 475.000 tonami nosilnosti, a zdaj ima v načrtu kar 500 m dolgo velecisterno z nosilnostjo 1 milijona ton! Razen tega so Japonci veliki mojstri tudi na področju tehničnega preurejevania ladjedelnic. Družba Breda se je ravno zato obrnila nanje, da bi ji pomagali pri preustroju ladje-delniškega obirata v Margheri.
Gre za specializirano osebje ladjedelniškega koncerna IHI — Ishikavvajima harima heavy in-dustrie?, ki je najmočnejši na svetu ter razpolaga tudi z lastnim ladjevjem. Načrt o reorganizaciji ladjedelnice v Margheri so japonski izvedenci proučevali nekako leto dni in pred kratkim so ga začeli uresničevati, seveda v posvetovalnem pogledu, kajti za njegovo praktično izvedbo skrbi osebje ladjedelnice Dela naj bi se zaključila v začetku poletja 1973. Tedaj bodo lahko v omenjeni ladjedelnici gradili 150 tisoč tonske ladje. Vsega naj bi za preureditev obrata potrošili 30 milijard lir. od tega 800 milijonov za posvetovalni prispevek japonskih strokovnjakov
Sklep o takšnem finančnem podvigu — sprejet ravno v času. ko je italijansko ladjedelstvo zašlo
sokove opere Sadko. Sopranistka T Milaškina je s prodornim glasom zapela priljubljeni ariji Lize iz Pikove Dame Čajkovskega in arijo Tosce iz drugega dejanja Puccinijeve opere Tosca. Bogat spominski večer sta zaključila A. Maslennikov kot Lenski, A. Fe-dosseev kot Onjegin in M. Skap-cov kot Zarecki v kostumih maskah in sceni.
V sporedu so bili razen harfistke V. Dulove, ki je z izredno umetniško dojemljivostjo zaigrala Donizettijev antrakt iz opere Lu-cia di Lammermoor in Salbcedo-vo Nočno pesem, vključeni baletni vložki Labodjega jezera Čajkovskega v izvedbi solistov Golikove in Godunova, K. Sen Sana Lebeda, ki ga je zaplesala E. Rjabinkina in Adagion iz Ha-caturjanovega baleta Spartak, ki sta ga kot vsi prej imenovani, zaplesali zveneči imeni N. Bess-mertnova in V. Vasiljev z vzgled-no plesno bravuro, ki je vriznana domena ruskih baletnih umetnikov.
Bili smo priče izvedbam vrhunske operne in baletne ruske u-metnosti, ki so jo reprezentirali narodni umetniki visokih nazivov in odlikovanj. Nesporna umetniška izvedba in navdušenje občinstva sta potrdila, da je glasbeno dramatska umetnost vri sovjetskih naroiih duhovna potreba, ki jim oplaja delovni vsak dan.
EMIL FRELIH
v krizo, saj nekateri napovedujejo, da bo 1. 1975 mnogo ladjedelnic ostalo brez naročil zaradi zasičenosti ladijskega trga — je bil mogoč, kakor ve povedati ugleden italijanski tednik, ker so interesi znanega genovskega ladjarja G. Lolli Ghettija sovpadli z interesa finančne ustanove Efim, ki nadzoruje družbo Breda.
Lolli Ghetti razpolaga s petimi ladjarskimi podjetji, to je z enim največjih trgovinskih ladjevij na evropska celini ter je pravzaprav že star »klient* ladje delnice Breda. Leta 1969 pa je navezal neposredne poslovne stike s finančno ustanovo Efim; slednja je namreč tedaj pristopila iz finančnih interesov k upravljanju podjetja Sardanavi iz skupine
Lolli Ghetti, ki skrbi za prevoz avstralskega boksita do Sardini' je, kjer je nedavno stekla velika tovarna aluminija Euroallumina. Za prevoz boksita je Lolli Ghetti seveda potreboval tudi ustrezne ladje in iih spet naročil ladjedelnici Breda. V spletu novih interesov je ustanova Efim odstopala neki drugi finančni skupin*' ravno tako povezani z Lolli Ghetti jem. delniško udeležbo v razmerju 41 odst. pri družbi Breda Navale.- S tem je bilo prvič v Italiji vzpostavljeno neposredna sodelovanje med ladjarjem (zasebnikom) in ladjedelnico (javno delovno organizacijo) katerih ih' teresi se običajno pač križajo-Korist ladjedelnice Breda pri tel operaciji: naročilo za gradnjo ladij za čez milijon ton nosilnosti. torej zagotovljeno delo vs® do 1. 1976
Odkar je bil sprejet sklep 0 reorganizaciji ladjedelnice Breda v Margheri se je sicer položa) na ladijskem trgu še poslabšal-Mesečna izguba največje italijanske ladiedelske skupine. Italcatf tieri (IRI). znaša na pr. približno milijardo lir. Vseeno pa v Margheri računajo, da bo po pr®" ustroju ladjedelnice po japonskem receptu mogoče znatno znižati režijske stroške in hkrati povečati proizvodnost.
—sg—
AL VIN M0SK0W
Trgovci s heroinom
Makova polja v Turčiji, skriv; ne poti v Bejrut, tajni laboratorij* v OKolici Marseilla in cvetoče tržišče z mamili v ZDA, to je Prj' zorišče knjige Trgovci s heroinom. ki smo jo v zbirki Bi®9 Cankarjeve založbe dobili v sl®" venskem prevodu Marta Ogna. Heroin je največje zlo, je kralj mf' mil. ki je najbolj nevaren >n terja največ žrtev. Pridelujejo g8 iz _ opija, katerega tihotapijo v južno Francijo, ga tam predelaj® in nato prevažajo v Združene države Amerike, ki so največji P®" trošnik mamila. Tam predstavlj8 heroin težak problem, kajti narkomanija predstavlja hudo družben® zlo. Kljub vsemu preganjanju j® tam narkomanov vse več. Zat® borba državnih oblasti ni tolik® uperjena proti uživalcem mam;* kot proti tistim, ki mamila tihotapijo iz Evrope v Ameriko. T® je seveda zapletena in dolgotrajna pot, ki zahteva mnogo spretnosti, prinaša pa še več zaslužka-Kako poteka tihotapljenje opija *® heroina v Ameriko, o tem nar® pripoveduje knjiga Trgovci s heroinom. Knjiga pripoveduje o neki družbi, ki se ukvarja z nakupovanjem opija, njega prevozoh* v Marseille, predelavo v heroin in tihotapljenje ter razpečavo v ZDA. Prikazuje pa tudi borb® policije^ proti trgovcem z mamili' prekupčevalcem in gangsterjem, k* imajo vso to trgovino v svojih rokah, čeprav se sami ne vdajaj® uživanju mamil.
Knjiga o trgovcih s heroinom je faktografska knjiga, napisan8 po resničnih dogodkih in tudi sicer nastopajo v njej resnične osebe, ki jim ie avtor le spremenil imena in kraje dogajanja-Zato pa se ta pripoved bere kot najbolj napet kriminalni roman-Sl. Rt>.
Veljaven od 23. do 29. julija 1972
r *v \ OVEN ("d *1. 3. do
j	j 20. 4.) Preživeli bo-
J ste mnogo ur zelo V_ y intenzivne notranje sreče. Ne kritizirajte preveč osebe, ki vas ima rada. Pojdite v družbo prijateljev in se sploh bolj udeležujte družabnega življenja. Na delu pojde vse gladko. Tudi z zdravjem bo vse v redu.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Prav bi bilo, da bi šli v družbo, da bi se spoznali z novimi ljudmi in razpravljali o vprašanjih, ki vas zanimajo. V ta namen pridejo prav tudi osebe, ki vas imajo rade. Čakajo vas morebitni o biski iz tujine. V poslovnih stikih ali na delu bodite bolj »diplomatski*. Pazite se prehlada.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Ta teden boste podvrženi spremenljivim vplivom, zaradi česar bo mnogo sporov v ljubezenskih odnosih. Skušajte se prilagoditi okoliščinam, kajti nemir bo trajal le nekaj dni. Vaši načrti so dobro zasnovani in se bodo uresničili. Ne zanemarjajte zdravniških navodil.
^—V RAK (od 21. 6. da
22. 7.) Prav bi bilo, da premagate malo-i e Vr V dušje in nepotrebne V y dvome glede osebe, ki vas ima rada. Ne pozabite svojih obveznosti nasproti družini. S prijatelji zasnovan načrt boste uresničili. Gospodarskih zadev se lotite z veliko previdnostjo.
LEV (od 23. 7. do 22. f g ^ \ 8.) Teden bo poln skr-] bi in naporov, uspe-4 ' v J hov, posebno mate-rialnih, pa bolj malo. Naj vas to ne spravlja v slabo voljo, ker se bodo sedanji napori obrestovali v bližnji bodočnosti. Posvetite več pozornosti svojcem, posebno osebi, ki jo imate radi. Nekoliko nemirni boste.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bolje bo, da svoje dejavnosti usmerite le v eno smer, kajti razmetavanje moči in časa ne bo privedlo nikamor. Srečali se boste z nekom, ki vam bo pomagal k uspehu. Ne bo pa tako, kar se tiče ljubezni, kajti oseba, ki vam je pri srcu, vas bo odklonila. Bodite zmerni v hrani in pijači.
ro, tudi kriteriji čunate
©
TEH! NICA (od 23. 9. do 23. 10.) Z vztrajnostjo in določeno mero trme boste premagali sleherno ovi-pri tistih , ki jim ti niso všeč. Preveč ra-z neko ljubeznijo ali vsaj simpatijo. Ne gre le za to, da se ne izplača, tudi »naslov* je povsem zgrešen. Zdravje krepko, vendar pazite na prehlad.
, ŠKORPIJON (od 24. t 10- do 22. 11.) Z navdušenjem se boste lotili novega dela ali naloge, ki vam jo bodo poverili. In vendar rezultati ne bodo takšni, kot bi bilo želeti. Tudi v ljubezni ne boste doživeli tistega, kar že dolgo pričakujete. V splošnem pa ne bo hudo, le živci bodo nekoliko napeti.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Če bi pregledali poslovanje o-ziroma uspehe ter neuspehe na delu bi u-gotovili, da ni vse v najboljšem redu. Temu ustrezno se ravnajte. Nekdo, ki vam ponuja prijateljstvo, ni povsem iskren. Tega se zavedajte. Kar se tiče ljubezni, bo vaša Vztrajnost kronana s pozitivnim rezultatom.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Če ste pripravljeni na nekoliko večjo žrtev, boste mogli ob koncu tedna napraviti pozitiven obračun. V nasprotnem primeru bo bera zelo borna. Morda boste našli nekoliko tolažbe za neuspeh pri osebi,, ki jo imate radi. Zaradi precejšnjih skrbi boste močno utrujeni.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zelo možno je, da pridobite na veljavi, če se boste dela lotili tako, kot bi se ga morali. Sicer pa bo to vidno že v prvih dneh tedna, ko bo delo steklo ali občepelo. Ljubljena oseba vas bo spodbujala k večji vnemi, toda vi morate računati tudi s svojimi sposobnostmi.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Vaš čustveni položaj ni še popolnoma jasen. Zato utegnejo nastati spori in neprijetna nezaupanja. Ne bodite tako jezljivi in prenagljeni. Teden ugoden za uresničenje nekega načrta ali potovanja. Kar se tiče dela, se bo dober vpliv zvezd nehal.
kronana s
0:
utrujeni.
®
Miroslav Ples
Dj. PLANJAVEC
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiniinii,,,,,
NOVA GENERACIJA MOJSTROV-PEVCEV
Slavnostni večer v teatru «Boljšoj»
Proslava stoletnice slavnega ruskega pevca Leonida Sobinova v Boljšoj teatra v Moskvi

PrimoršJčrSnevmJe
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NA SOVJETSKEM ATLETSKEM PRVENSTVU
Vrsta vrhunskih rezultatov v Moskvi
Izstopa predvsem nov svetovni rekord Bragine, pa tudi odlične znamke Borzova, Tarmaka in Bondarčuka
23. julija 1972
_ Ru^a vročina je nedvomno ovi-aa Potek sovjetskega atletskega PTTOnstva, na katerem je državni eieKtor Stepančonok preizkusil Kandidate za olimpijsko reprezen-saneo. Predvsem pa je prikrajšala a precejšnje zadoščenje vse tiste, "i, s9 zanemarili Leninov stadion, “fJ Je bilo doseženih med prven-v°rn nekaj odličnih rezultatov, vse P®noge pa so bile tudi brez vid-jsih podvigov na zelo visoki teh* meni ravni.
Med posamezniki je najbolj za-estela Ludmila Bragina. V teku o« 1500 m je izboljšala svetovni s časom 4'06”9, ki je za 'Ijši od prejšnjega (E NDR, Helsinki 4’09”6). Po-
«>11,. f	ki je za
)J	od prejšnjega (Burne-
NDR. Helsinki 4'09'-6). Po-?!?g sovjetske atletinje ni bil pri-akovan, saj je Bragina po uspe-v letih 1968 in 1969 precej ope-in pustila, da jo je več na-prehitelo.
_ Udličen rezultat je zabeležil tu-2 sKa kaleč v višino Juri Tar mak Je na kvalifikacijah preskočil atnko 2,25 m, kar pomeni letošnji najboljši rezultat na svetu. Za-nuvo pa je. da Tarmak pravza-Prav le ni gotov, da bo dobil me-0 za olimpijske igre, saj je v fi-skočil «samo» 2,18 in si s [2? zagotovil le peto mesto, medni ko je do državnega naslova . se) Sapka z 2,21 m (do te znam-e so se povzpeli tudi Akmetov, k0r“noy in triintridesetletni Bol-VL Sicer pa je ravno v zvezi s
to tekmo ruski selektor izjavil, da so rezultati na prvenstvu sicer važni, ne pa odločilni, tako da bi za Tarmaka spodrsljaj ne smel biti usoden.
Valerij Borzov je v kratkih tekih še enkrat prepričljivo zmagal, na 100 m pa celo izenačil evropski rekord z 10”. Ker je ta rezultat postal zanj precej vsakdanji, lahko le izrazimo upanje, da bi ga kmalu še izboljšal. Ko bi mu to uspelo v Miinchnu, pa bi bila celo ameriška hegemonija v tej panogi v dvomu.
Do državnih rekordov pa so se povzpeli Melnikov na 110 m z zaprekami, s časom 13”6, Sabaite na 800 metrov z 2'1’T in ženska štafeta Burevestnika na 4x409 m, ki je z rezultatom 3'38" izenačila najboljši sovjetski rezultat.
Omenili smo že, da so nekatere druge panoge zabeležile tudi skupinske izredne podvige. Značilna primera za to sta skok v višino; predvsem pa met kladiva v katerem je Anatolij Bondarčuk z odličnim metom 75,74 m sicer potrdi] naslov sovjetskega prvaka, za njim pa se je prerinilo preko 70 metrov še drugih sedem metalcev (med katerimi priletni Klim).
V drugih panogah so bila prva mesta dodeljena po predvidevanjih.
Gavrilenko je na 400 m z zaprekami za las zgrešil sovjetski rekord, Lusis je zmagal v kopju z znamko 85,28 m, ki je po njego-
vih zadnjih podvigih zanj le poprečna (sicer pa ni imel rfesnejše-konkurence). Napreduje tudi skok s palico, v katerem je več skakalcev preskočilo 5 metrov. Bliznecov, ki je zmagal, pa le ni zmogel več kot 5,20 m. V skokih je treba zabeležiti še en poraz nekdanjih «ve-likanov» Tera Ovanesiana (daljina) in Sanejeva (troskok), ki sta se morala zadovoljiti z drugim mestom. Tera Ovanesiana je Bar-kovski premagal za 12 cm (z znamko 8,06), Sanejeva pa je Bariban prehitel za pičle 4 cm (16,79 proti 16,75).
Med ženskami je bila razdelitev zlatih kolajn še bolj regularna. Izstopale so, predvsem zaradi lahkote s katero so prišle do prvega mesta, najbolj reprezentativne atletinje, kot Melnikova in Čizova v metih, ter Besfamilnaja, katere nadvlada je v kratkih tekih še vednc stoodstotna.
OBVESTILO
KLJUB ŠTEVILNIM TRAGIČNIM IZKUŠNJAM
Primer Agostinha in Junkermanm znova načel problem o dopinga
Do kolike mere je namreč k/iv Guimard? - So krivi samo atleti?
ŠD Polet vabi vsa dekleta, tudi _______________ ____ (__________
iz mesta in okolice, rojena leta' zmogljivost na tekmovanju*.
Tako dolgo kot športna tekmova nja so znane tuidi športne goljufije, katerih glavne žrtve so, slej ali prej boljši športniki. Seveda pa danes slabemu tekmovalcu, ki se hoče izkazati in nima zadostnih fizičnih sposobnosti, ni dovolj taktika cesarja Nerona, ki se je prikazal na olimpijskem stadionu s telesno stražo 500 legionarjev in se enostavno proglas'1 za zmagovalca, ne da bi se mu kdo upiral.
Danes je repertoar sredstev za goljufanje v športu izredno širok: od navadnega podkupovanja pa do vedno bolj razširjenega dopinga.
Čeprav je bilo že dolgo znano, da se z uživanjem določenih snovi da bolje vzdržati napore, je bila definicija dopinga podana šele leta 1965 na evropskem zasedanju v Strassbourgu. «Doping je dajanje ali uživanje telesu tujih ali tudi lastnih substanc v nenormalnih količinah. Glavni namen pa je na umeten način povečati telesno
stoletja, precej hitro pa se je raz-, svojil s pomočjo dopinga. Priredi-
Z1 ! 1 Y .. „ 1  . .	1. 1	1 l «1 ‘	Ji , , ., , . 1 J».	m. lnrfnn
1958 in kasneje, ki bi želela igrati košarko, naj se zberejo v Prosvetnem domu na Opčinah v ponedeljek, 24. t.m. ob 18. uri.
DHUGK VESTI NA 8. STRANI
Zdravniška komisija mednarodnega olimpijskega odbora vedno bolj izpopolnjuje listo prepovedanih preparatov. Doslej so na listi narkotiki, amfetamini, strihnin, dietil-eter, trinitroglicerin, fenilmetilmor-fin in drugi.
Doping se je pojavil najprej v konjskem športu v začetku tega
prevelika zahteva nogometne zveze
Zaradi spora s FIGC po TV ne bo nogometa?
Tudi Združenje nogometašev se je vmešalo v polemiko
rir®om° še lahko sledili ob nedeljah vnosom nogometnih tekem? To /Ptošanje pride na dan skoraj J*ko leto, ko se RAI-TV in nogo-tev r zveza Pogajata za preuredi-lika llnančne Plati sporazuma. Raz-J*} Pa je letos v tem, da je preji med ponudbo televizijskih or-s nov in zahtevo nogometne zveze aaj navidezno nepremostljiv, italijanska nogometna zveza je JT^eč sporočila, da se ne bo V« J^ljila z dosedanjimi 450 mill-jJ®’. 8 katerimi je dala televiziji enavico. da vsako nedeljo prčdvaj^ J* Polčas prvoligaške tekme in re-> ftaže ostalih srečanj. Nov spora-bi namreč podpisala samo za “jardo lir, ker bi le s tem lahki .Pomagala nogometnim klubom, imajo po večini zelo hude pri
°»je
n-ai-TV se je seveda temu uprla, J Je bdla cena dosedanjih preno rrv glede na ostale države že ze-yi8pka. Televizija je v zameno Jubila majhen povišek (približno rmlijonov), s katerim naj bi izra-sv°je razumevanje za proble-je aogc!metne zveze, poudarila pa ko- ^ i? to le znak solidarnosti, nih v? s*cer primanjkljaji nogomet-, klubov le sad napačne ekonom-. e Politike, s katero nima televi-Ja nobene vezi. Še več, televizij-nek	s0 zahtevali odstranitev
Katerih omejitev, predvsem pa , n sporazuma, v katerem je zah-^ a’ da RAI-TV obvesti vsaj 24 Pio nogometno zvezo za vsak rebitni posneti pogovor z nogo-fsši ali trenerji.
•Pet»l--tem so se °g*as'b tudi nogo-gov ■[ V njihovem imenu je spre-
predsednik združenja nogo-
w!?Sev Čampana, ki je podprl zah-enat te^evizije in poudaril, da je žen' zahtevo že predložilo zdru-^nje samo, le da se z njo nihče „i ukvarjal. Campana je med dru-jj izjavil, da imajo nogometa-n. Pravico, da izrazijo svoje mne-ln da bo že združenje pazilo resnost pogovorov in kaznovalo h^rebitne prekrške.
Če naj že izrazimo mnenje, bi rekli, da je prenos nogometnih tekem že tako v navadi pri ljubiteljih tega športa, da si niti televizija, niti nogometna zveza ne bos la upali sporazuma prekiniti. Prišlo bo vsekakor do odločitve, pri kateri bo vsak skušal rešiti čim več svojih interesov, predvsem pa se izogniti sovraštvom, ki bi ga 'lahko stale stolček Če je namreč nekaj, pri. čemer so Italijani res neizprosni, so to vsekakor nogometne tekme.
BOROVCI IN POLETOVCI V KOČEVJU
Lepo priznanje tržaškim košarkarskim delavcem
Na trening s slovensko mladinsko reprezentanco odidejo trge naši košarkarji: Koren, Rožem in Gantar
Trije naši košarkarji se bodo udeležili skupnih priprav slovenskih mladinskih reprezentanc. Leonard Koren, član Bora, center, in Robert Gantar, član Poleta, zunanji igralec, se bosta namreč udeležila skupnih priprav ,ki bodo od 24. do 28. julija v Kočevju, skupno z najboljšimi mlajšimi mladinci v Sloveniji. Z naraščajniki Slovenije pa bo treniral Karel Ražem, Nedvomno je izbira kar treh igralcev velikega pomena za našo
Erich Segal - maratonec
Pisatelj je sicer bolj znan po romanu «Love Story»
Razveseljivo je, da je med pri- ložnostni članek «Bcstonski pekel*.
ljubljenimi modernimi pisatelji tu di športnik. Po izrednem uspehu romana in nato še filma »Love story» je postal Erich Segal pravi zvezdnik. Njegovo delo so prevedli v 28 jezikov s skupno naklado 8 milijonov in pol izvodov. Istoimenski film je zabeležil izredne dohodke.
Ob koncu ene neštetih tiskovnih konferenc, katerih se mora neprestano udeleževati po vsem svetu, je ameriški pisatelj povedal: «V resnici sem maratonec!*
Segal, 35 let, je prvič pretekel vseh 42 kilometrov pri 18. letu, do danes pa ima za seboj že 40 tekov. Kar 16-krat je nastopil na svetovno znanem maratonskem teku v Bostonu. Lani je bil komaj 421. s časom 3.20’, njegov najboljši dosežek pa znaša kar 2.42’. »Poznam vsak ovinek in vsako hišo ob progi. Tekel bi lahko z zaprtimi očmi. Progo v Bostonu sem na treningu ali v tekmi pretekel že 25-krat», pravi Segal, ki je lani napisal za »Time* iz New Yorka tudi pri-
Do kdaj misli Segal teči? »Dokler bom živel*, pravi pisatelj, «človek je danes zasužnjen. Prost se počuti samo ko teče*.
Segal stalno nosi s seboj športno opremo, med katero so tudi hlačke, katere mu je podaril bivši francoski rekorder Michel Jazy. Z njim je pred leti v Parizu pretekel 20 kilometrov.
Literarnih večerov Segal nima točno izdelanih, napisal pa bo nekaj znanstvenega o starogrških pisateljih in pesnikih. Tu je Segal strokovnjak, saj je profesor stare literature.
športnih ciljev ima pa precej. Letos računa na čas 2 uri 30 minut v maratonu. Namerava nastopiti na maratonskem teku na klasični progi iz Maratona do Aten in na Silvestrovem teku v Sao Paulu v Braziliji. Literarni uspeh mu je ukradel mnogo ur teka, počasi pa pojema in pisatelj ima več časa za trening.
K. B.
košarko. Predvsem pa je to priznanje za naši društvi, ki sta požrtvovalno delali v tej panogi, tako da sta vzgojili igralce, ki so povsem enakovredni košarkarjem najboljših slovenskih društev. Priznanje pa je seveda tudi za igralce, ki se bodo v teh dneh lahko marsikaj koristnega in novega naučili. Treninge bosta vodila priznana slovenska košarkarska delavca Brane Dežman in Janez Drvarič. Lani se je teh priprav udeležil Poletov igrala, Adrijan Sosič, ki je bil nad treningi navdušen.
Oglejmo sl naše letošnje kandidate.
KAREL RAŽEM, doma iz Bazovice, letnik 1958, je najmlajši član trojice. Košarko je začel gojiti lani, treningov pa se ni mogel udeleževati redno, ker je moral pomagati v družini. V zadnjih mesecih je s požrtvovalnim delom dosegel velik napredek, tako da je bil po mnenju vseh trenerjev najbolj perspektiven tečajnik v Seči. Ražem igra centra in ima že sedaj prirojene gibe centra, manjka pa mu še dobra telesna priprava. Visok je 1,96 m.
ROBERT GANTAR, letnik 1956, doma z Opčin, se je v Seči uveljavil zaradi svoje zadovoljive tehnike in pregleda nad igro. V zadnjih mesecih pa ni napredoval, ker si je poškodoval gleženj in je moral za dalj časa opustiti treninge, kar se mu tudi pozna. Z dobrim treningom in s požrtvovalnim delom pa bo gotovo prišel v zaželeno formo.
LEONARD KOREN, letnik 1965, iz Trsta, se je uveljavil v zadnjih mesecih z marljivim delom. V drugem delu sezone je celo nastopil s članske Borovo peterko, ki je igrala v D ligi. Njegove zadovoljive lastnosti: dobra igra nog, odriv, sproščenost gibov; slabe: pomanjkanje telesne moči, slabo podajanje.	b. 1.
širil še na druga področja in požel tudi mnogo smrtnih žrtev.
Med najoolj tragičnimi je bila vsekakor smrt angleškega kolesarja Toma Simpsona na kolesarski dirki «Tour de France* leta 1967. Pri vožnji na skalnati Ventoux je bil Simpson le na pol pri zavesti, vseeno pa je nadaljeval z dirko, dokler ni padel in obležal mrtev.
Zdravniki so bili brez moči, ker je z dopingom prekoračil meje vzdržljivosti in stimulativna sredstva so mu omogočila da je izrabil zadnje telesne rezerve Res je prevozil nekaj kilometrov več kot v normalnih pogojih, svoj podvig pa je plačal z življenjem.
Doping je najbolj razširjen prav V kolesarstvu, ki je nedvomno najnapornejša športna disciplina. Zato so pregledi še posebno ostri in malo je znanih kolesarjev, ki ne bi jemali poživil. Dovolj da se spominjamo cGira leta 1969, ko je bil izključen zaradi pozitivnih rezultatov na zdravniškem pregledu sam Merckx». V Belgiji pa naj bi živel zdravnik, ki se bavi edinole s pripravo stimulativnih sredstev za profesionalne kolesarje. Ti preparati sicer niso na listi prepovedanih poživil, so pa prav tako škodljivi.
Značilna je izjava kolesarja Ed-dya Merckxa, ki je v teh dneh zagovarjal francoskega kolesarja Guimarda, ki je za olajšanje bolečin jemal razne, tudi prepovedane preparate. Merkx popolnoma razume svojega tovariša, saj gre napor na Touru preko človeških moči, ko je treba ob vsakem vremenu voziti tudi po osem ur na dan, vstajati ob petih zjutraj in se s hitrostjo štiridesetih kilometrov na uro vzpenjati po raznih hribih. Ob tem je razumljivo, da kolesarji posegajo po raznih sredstvih, ki jim pomagajo pri naporih. Pri tem pa je kontrola na Touru tako stroga, da cela vrsta poživil odpadV Vseeno pa se vedno najdejo dirkači, ki se jim ne morejo odpovedati. Tako je zdravniški pregled na letošnji dirki ugotovil, da sta se posluževala dopinga Portugalec Ago-stinho in Nemec Jonkermann. Ta je iz dirke odstopil, Agostinhu pa grozi penalizacija desetih minut in pa enomesečna izključitev.
Na žalost se je doping pojavil tudi med amaterskimi športniki, kjer ne .. zahtevaj# ..vrhunskih rezultatov. Mnogo športnikov je bilo že izključenih in strogo kaznovanih, vse to pa ni veliko pomagalo.
Vplik ^madež je padel lansko. leto na jugoslovanski šport. Boksar Mate Parlov, ki je bil proglašen za najboljšega športnika v lanskem letu, je zlato medaljo na evropskem prvenstvu v Madridu o-
telji so izvedli analize na lastno pest in ne po pravilih mednarodne boksarske zveze, ki zato Parlova in še nekatere druge boksarje ni diskvalificirala, čeprav je bila uporaba prepovedanih poživil stoodstotno dokazana.
Kako nevaren je doping v boksu, dokazuje primer nemškega boksarja Juppa Elzeka. Na evropskem prvenstvu 12. junija 1968 je nastopil proti Carlosu Duranu. Kar štirinajst krogov je vzdržal hude u-daree svojega nasprotnika preden se je sam predal. Nato je padel v nezavest in osem dni kasneje v kliniki umrl zaradi možganske krvavitve. Zdravniki so ugotovili, da je vzel pervitin, iz skupine anfe-taminov. Pervitin mu je omogočil, da je vzdržal 14 krogov srečanja, brez njega bi verjetno že po prvih rundah omagal. Poraz bi bil res pekoč, toda ostal bi živ.
Jemanje poživilnih sredstev pomeni pravzaprav propad športne mentalitete. Tekmovalci ne merijo med seboj več le svojih moči, pač pa je prešla v prvo vrsto propaganda raznih izdelkov, ki sili nastopajoče, da so čimveč v ospredju pozornosti, neglede na fizične zmogljivosti in na vse možne posledice. O uvrstitvah ne odloča več moč atleta, pač pa denar in zahteve industrialcev, ki so v ekipe investirali in hočejo, da se jim to tudi obrestuje. Tekmovalci postanejo tako le del propagandnega stroja, ki mora na vsak način naprej. Glavna skrb pokrovitelja Guimardo-ve ekipe na Touru ni bila, kako se počuti kolesar - stroj, ampak koliko bo izgubil, ker se ne bo francoski dirkač predstavil na pariškem stadionu Cipale.
OBVESTILO
Tajništvo ZSŠD v Italiji obvešča u-deleženke prve skupine odbojkarskega tečaja v Rovinju (Breg, Kontovel, Primorec, Sloga, Sokol in Bor - Katy Kostnapfcl), da bo odhod v nedeljo, 23. t. m. Vse tečajnice naj se zberejo na pomorski postaji v nedeljo ob 7.15 (pri pomolu Bersaglieri). Društva, ki bodo poslala svoje članice na tečaj, naj dajo vsaki tečajnici po eno žogo, v vsakem primeru pa ne manj kot eno žogo na vsaki dve tečajnici. Udeleženke naj prinesejo s seboj poleg običajne opreme še opremo za kopanje in športno opremo treniranje (hlačke, copate, majice, I
nogavtec, trenemo...vse fl«i:n6" ff6bčT
v taboru. Tabor bosta vodila Divna Sedmak in Učo Jutj^feJJSSSffitf bi želeli priti na oblskaU pisati pi je naslov naslednji: TABOR VISOKE ŠOLE ZA TELESNO KULTURO 52210 ROVINJ - POŠTNI PREDAL 30 -JUGOSLAVIJA.
iiiiiiitiiiimiaiuiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiuiiiiindiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiaHiiiiiiiiiiiHfii
MRZLIČNO DELOVANJE ZAMEJSKIH ŠPORTNIKOV
Prva skupina odbojkaric odpotuje na tečaj v Rovinj
Zanimanje za letošnji odbojkarski tečaj v Rovinju je preseglo vsa pričakovanja. Tudi v preteklih sezonah so naši odbojkarji polnoštevilno odhajali v to slikovito istrsko mestece, in to že dvanajst let zaporedoma, toda letošnjemu številu se niso še nikoli niti približali. V prvi skupini, ki odpotuje danes, je 41 odbojkaric, tej pa bo sledila druga, še bolj številna. U-deležba na obeh tečajih je dvakrat razveseljiva: prvič zaradi samega števila tečajnikov, saj se bo v dveh izmenah izpopolnjevalo ali učilo odbojkarske abecede nad 90 mladih odbojkarjev in odbojkaric, drugič pa zato, ker se letošnja poprečna starost tečajnikov giblje med 14. in 15. letom. V obeh
skupinah so z redkimi izjemami samo mladinci ali mladinke, ki niso še branili barv svojih društev v prvih ekipah. Kot običajno je tudi letos več udeležencev s Tržaškega kot z Goriškega. V dobro urejenem taboru Visoke šole za telesno vzgojo se bodo naši tečajniki gotovo dobro počutili. Glede na naporno vadbo dvakrat na dan bodo tečajniki dobili dnevno dovolj kalorij in vitaminov, saj v taborski kuhinji pripravljajo dobro in okusno hrano.
Poleg vaj v odbojki bo dovolj časa tudi za druga razvedrila in dejavnosti. Prepričani smo, da se ne bo nihče dolgočasil in da bo desetdnevno bivanje v Rovinju še prehitro minilo.	G. F.
Prizori s 5. trofeje Sokola

V Nabrežini je v polnem teku mednarodni ženski odbojkarski turnir. Na zgornjih slikah sta prizora iz obeh tekem otvoritvenega večera! nato predsednik ŠD Sokol Terčon, ki je v imenu prirediteljev pozdravil vse nastopajoče in končno skupna slika ekip, ki so se pred začetkom turnirja p redstavile občinstvu
		


Mladostni dnevnik
* SIMONA RUTARJA
» Poznalo se je, da je vse le naučeno in prisiljeno. Tudi nad ^talcem sem se spodtikal. Veirh tega so osotae premalo od-JT00 govorile, tako da jih Je bilo težko razumeti. Ta pervi name torej ndj bil vgoden. Vendar pa hočem pogostoma 81e^aUš6e obiskovati. Da se prepričam, kaj je temu vzrok.
M 3o- Teta v Gorici. Bila je prijazna z menoj, a vendar Ji bilo po všečd, da sem si iskal stanovanja. Tudi jaz se ji hotel zameriti in zatorej sem se kazal jako prijemlji-ga, [— popustljivi, šla sva pogledat nek kvartdr k šohar-V^enau bratu. Hotela me je že ondi pustit. Dasiravno mi nlj ?«I>adlo( ko je k moji sreči neko okoljščino zvedela. Oblju-tel je, da dobim vsaj do 2. decembra pismo od strica in S? ^kla naj do tistega časa ostanem pri Pagonu. Jaz sem zadovoljen, vendar sem si tudi po svoje mislil. Zažugala Je še, naj si ne iščem kvartirja, dokler ne dobim pisma. J*1 Se ta večer sem šel k «Zimi» in se dogovoril žnjo za staranje.
December.
m 2. Sem bil drugič v gledališči in reči moram, da Je bila ITa poprešnja sodba o igralcih preostra, kajti takrat sem ^ Popolnoma zadovoljen. Vzrok, da nesem zadnjikrat bolje r«nel je bil ta, da Je bila poprej igra v verzih pisana. Ta se je predstavljal igrokaz «1 bagra di sangue» in burka ** strega bianca», oboje prav dobro. 230)
3- Popoldne sem bil v Solkanu pri Bratužu. 231) Zvečer
sva pila in jedla z Goljevščeikom pri Marzdmd-ju, ker je bil njegov god.
4. Ker nesem dobil 2. trn. nobenega pisma, ampak le seda, ki mi je oznanil naj priden 10. na Sv. Goro sem se bil sklenil preložiti, če le kdo od doma pride. Ali že drugi dan ml je pravil nek čut, da ne bo nihče prišel in po kratkem premišljevanji sem se sklenil na vsak način preložiti, zlasti ker mi je Primožič novo stanovanje hvalil in sem tudi sam sprevidel, da bo za — me naj priležnejše. Tako sem tudi storil, ne premlšlevaje veliko, kaj bo teta rekla, kajti zdelo se ml je, da bi bilo sramotno, ko bd si pustil z menoj delati, kar bo ona hotela.
Zdaj še le bom svoje reči uredil in se bom poprijel dela, kajti do zdaj nesem mogel tega storiti, ker sem vedel, da je vse le začasno. Zato sem bil že več opravil na ta čas odložil.
8. Sva bila z Goljevščekom pri g. Hrastu v Solkanu. Pijani profesorji, G&nsemarsch! 232)
10. Sem šel na Sv. Goro, kakor mi je bilo naročeno. Bal sem se nekoliko, da se bom zameril, ker sem se tako samo-oblastno preložil in pripravljen sem že bil na pridigo od tete. Pa izteklo se je vse dobro, mnogo bolje, nego sem mdsllL Le naukov sem slišal toliko in takošnih, kakoršnd se večidel še nedoraslim mladeničem dajajo. — Zvečer sem bil v gledališči, igra je bila izverstna (I due assassind),233) zlasti neka gospa je kot ((hudobna žena« mojstersko igrala.
12. Sem bil pri Schafferihauerji zastran besede!!!
14.—15. Nepričakovano: mešani občutki; zad.
19.	Dr. Lavrič dobi od šolskega sveta pismo, v kterem se mu izreka zahvalo za dosedanji podučevanje slovenskih dijakov v deklamatariM in se mu ob enem naznani, da ne sme več učiti «Wegen Sohwachung der Auotoriit&t des Lehr-koiperso!! 234)
Oh tl moj Bog, kaj podtikajo tako značajnemu človeku! Lehrkorper je že lani sklenil prositi, naj se Lavriču odvzame pravica deklamatoriko učiti, zlasti zavoljo Hočevarja. Gotovo se ima za ta dar veliko g. Andreju Marušiču zahvaliti. Dr.
Lavrič Je rekuriral na ministerstvo. 235) — Meni je dovolil, da se smem vdeteževatl dekilamatoričndh vaj privatno na njegovem stanovanji.
20.	Imeniten dam. Še bolj nepričakovano nego 14. — Primožič se je skregal z Jos.lipoml Marušičem.
21.	Nenavaden pohod.
22.	Sem bil v gledališči («11 Falconiereo) 236)
23.	Popoldne sem šel na Sv. Goro. Sprejet sem bil dobro, godilo se md je še precej dobro. Seveda tetine, v resnici neumne kvante so md strašno presedale. Jaz ne morem še zdaj te ženske popolnoma razumeti.
27. Popoldne sem prišel zopet s Svete Gore.
30.	Smo biM pri dr. Tonkliju zavoljo dijaške besede.
31.	Ob 10. sem šel poslušat Fovšetova237) predavanja o vinoreji v Kmetiskd šoli. Nesem mislil, da tako glasno, tako jasno, umljivo, tako živo in zanimivo govori, še jaz, 'ki mi nlj toliko mari za vtoorejo sem ga rad poslušal in če bom imel čas bom še prišel k njegovim predavanjam. Le noirr»iii^ prehitro govori, zlasti za kmete.
Zvečer smo bdM pri besedi, v čitalnici. Igrala se je igra «Vdova in vdovec« še precej dobro. Venec si je zaslužila Angelina Doljakova kot vdovina prijateljica; Klavžerjeva (vdova) Je igrala naj slabejd. Dobro je igral tudi prof. Levec, pervi-krat na odru, in g. Dolenc. Deklamatovala je Pavlina Doljakova sploh dobro (ne glede na neke posebnosti). Perva pesen je bdla slaba. Drugi dve še precej. Klavžerjev šaljivi govor je močno dopaded. Zadnjič je bila šaljiva dražba, sicer zares šaljiva, vendar meni se ne zdi pritožna Za sklep veselice v goriški čiitainicd.238) Potem je bila skupna večerja. Nekoliko dijakov nas je šlo k Fajfarju, 239) kjer smo pri kozarca novega leta počakali.
230)	Ista skupina je predstavila «La locanda dei fandulli rossi ov-vero Bagri di sangue di un vampiro* (Gostilna rdečih otrok ali Vampirjeve krvave kopeli) avtorja U. Barbierija, poleg burke
»La strega bianca* (Bela čarovnica).
231)	Rutarjev sošolec Andrej Bratuž iz Solkana.
232)	(nem.) = gosji red.
233)	Verjetno je naslov, ki se navaja »I due assassini* (Dva zločinca) drugo ime za igro «L’assassinio di Fuaides* (Umor v Fualdesu), kot beremo v časniku, ki je predstavo napovedal za večer o katerem Rutar poroča.
234)	(nem.) = »Zaradi slabitve ugleda učiteljskega zbora"*
m Lehrkorper (nem.) = učiteljski zbor je bil verjetno pri vpli-vom A. Marušiča, ki je Lavriču nasprotoval zaradi prefcestan-Lzma. Glede omenjenih tožb nj mogoče dati pojasnil. Adalbert E aulhammer je bil profesor nemščine (zgodovine in zemljepisa) na goriški gimnaziji. Anton Mazek iz Nove Oselice (danes obema Škofja Loka) je končal leta 1870 sedmi razred gimnazije Ivan Hočevar je bil Rutarjev sošolec (op. 64). Lavriču je bil omogočen pouk na gimnaziji na podlagi sklepa z dne 27.12.1869, ta sklep je deželno šolsko svetovalstvo 13.12.1871 umaknilo š soglasjem gimnazijskih profesorjev. Lavrič se je pritožil na ministrstvo, pritožba mu je bila 5.6.1872 odbita (Soča, štev. 28. 11.7.1872).
236)	Naslov igre je »B Falconiere di Pietra Ardena* (»Sokolar ii Pietra Ardena*) avtorja Marenca.
237)	Fran Povše (1845-1916) je leta 1869 postal učitelj na goriški kmetijski šoli, leta 1871 pa ravnatelj slovenskega oddelka te šole. Bil je znan kmetijski pedagog in imel številna strokovna predavanja izven kmetijske šole. Kasneje se je uveljavljal v javnem življenju na Kranjskem in bil državni poslanec.
238)	Nekateri nastopajoči na čitalniški besedi so bili na tem mestu že predstavljeni. Klavžarjeva je soproga Ernesta, ki je na prireditvi tudi nastopal; njegov šaljivi govor je bil verjetno kamen spotike (op. 258). Angelina in Pavlina Dol jak sta bili hčerki državnega poslanca iz leta 1848 Josipa Dol jaka (1820-1861)- ta je bil brat Matije (op. 97). Pavlina (1854-1901) se je poročila (1876) z vdovelim urednikom in filozofom Jankom Pajkom uveljavila se je kot pesnica in pisateljica. Veseloigro v enem dejanju »Vdova in vdovec* je poslovenil dr. J. Blehveis (izšla 1870 v Ljubljani).
339) Goriška gostilna.
(Nadaljevanje sledi)
L.
Monlecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470
Uredništvo	TRST Ul
Podružnica	GORICA
Uprava	TRST
Oglasni oddelek TRST Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir,	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.*- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v L)ubi|ani SOI J-2/0/1
«ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice n sožaha 200 lir »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pd oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italija pri S P-L
Stran 8
23. julija 1972
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT - Trst
VČERAJ ŠE ENA ŽELEZNIŠKA NESREČA
HUD UDAREC ZA ANGLEŠKO GOSPODARSTVO
Trčenje vlakov pri Neaplju Ustavljeno delo v vseh terjalo pet smrtnih žrtev
Vlaka sta trčila čelno ob vhodu v tunel pri Pozzuoliju - Naraslo število žrtev nesreče, ki se je pripetila v petek v Španiji
NEAPELJ. 22. - Ob vhodu v tunel pri Pozzuoliju sta trčila vlaka železnice »Cincumflegrea*. Nesreča je, po prvih vesteh, terjala 5 smrtnih žrtev, ranjencev pa je bilo okoli 160. Na vlakih so se vozili večinoma kopalci, ki so se vračali s kopanja. Visoko število ranjencev pa je treba pripisati predvsem dejstvu, da je večina potnikov stala, ker so bili sedeži zasedeni. Na vlakih ie bilo približno 400 potnikov, sedežev pa polovico manj.
KLOFUTE
Iz dneva v dan narašča število ropov. Včasih se tudi zlatarji naveličajo.
Svojo t naveličanosti je včeraj precej jasno izrazil milanski zlatar. V njegovo zlatarno sta vstopila zakrinkana mladeniča in z orožjem v rokah zahtevala. naj jima izroči vsebino blagajne. Pri tem sta zlatarja dregnila. Njemu je bilo pa to preveč in je primazal roparjema nekaj močnih zaušnic. «Po-gumna» mladeniča pa sta se prestrašila in zbežala.
GOLI TARZAN
Lignano Sabbiadoro je turistično mesto v naši deželi, ki ga usi poznamo. Ob obali Li-gnana pa leži majhen otoček. Tja se je zatekla skupina avstrijskih turistov, ki so se šli nudiste. To pa ni bilo pogodu lastniku bara na otočku, ker so se drugi kopalci sramežljivo umaknili na celino. Poklical je policijo. Ko pa je ta prišla, so bili turisti že oblečeni, kot se spodobi resnim državljanom. Eden pa je nenadoma z nožem v ustih napadel policijo. Sedaj si goli Tarzan miri živce v videmskem zaporu.
je 79 mrtvih in 104 ranjern. Življenje so izgubili večinoma kmetje, delavci, mnogo žena in otrok, vsi iz Andaluzije ter nekaj vojakov, ki so se vračali domov na počitnice. Vsi so bili v potniškem krajevnem vlaku, le dve žrtvi, poštna uradnika sta se peljala na brzo-vlaku.
Krajevni vlak je odpotoval iz po-saje El Cuervo. Strojevodja nj o-pazil rdeče luči na semaforu in zavozil po tiru. Vendar glavni vzrok nesreče še ni pojasnjen. Možno je namreč, da semafor ni pravilno deloval ali, da je napako zagrešil kretničar. Takoj ko je vlak zapustil postajo, so se tam zavedli, da bo prišlo do nesireče, vendar niso mogli storiti ničesar, da bi preprečili trčenje. Vlak je treščil v brzec, ki je privozil nasproti s hitrostjo 140 km na uro. V njem so bili večinoma turisti, namenjeni na počitnice. Strojevodja tega vlaka je dejal, da je videl potniški vlak, potegnil zavoro, vendar je bilo prepozno. Trčenja ni bilo več mogoče preprečiti.
Obračun nesreče bi bil mnogo hujši, če bi takoj ne priskočile na pomoč reševalne skupine. Blizu kraja nesreče je namreč ameriško vojaško oporišče, od koder so prihiteli izvedenci in bolničarji, ki so s pomočjo helikopterjev prepeljali ranjence v bližnjo bolnišnico. Na pomoč so priskočili tudi oddelki španske vojske, ki so vso noč odstranjevali skrotovičeno pločevino, v upanju, da bodo v njej še našli kakega ranjenca. Našli pa so le tri trupla.
Nedvomno ima del krivde za to nesrečo tudi vodstvo španskih že-
leznic. Tako železniški vozovi kot infrastrukture so precej zastarele. Predvsem za potniške vlake se RENFE (španska državna železnica) poslužuje zelo starih vozov in motork, ki sodijo v muzej. Tudi kretnice se marsikdaj pokvarijo, ena največjih napak španskih železnic pa je netočnost. Brzec je imel, ko je do nesreče prišlo, kakih 20 minut zamude. Slabe naprave, verjetno tudi neodgovornost kakega uslužbenca, so krivci najhujše železniške nesreče v španski zgodovini.
Drava še vedno ogroža Slavonijo
BEOGRAD, 22. — Stanje na ogroženem področju vzdolž Drave se danes ni bistveno spremenilo. Položaj je še vedno kritičen na Baranjskem nasipu Bakanki, kjer je Drava danes zjutraj narasla na 460 cm. Če bi nasip popustil bi Drava poplavila 25 tisoč hektarjev obdelane površine, več vasi in važnih gospodarskih objektov.
Tajništvo predsedstva SZDLJ je na današnji seji v Beogradu razpravljala o posledicah poplav v Pomurju in Podravini in o pomoči prizadetemu prebivalstvu. Sklenil je. da predsednik organizacijskega odbora zvezne konference za pomoč v primeru elementarnih nesreč Aleksander Orlandič in član odbora Jovan Vujovič obiščeta Hrvaško in Slovenijo in se o tem vprašanju razgo-varjata z zastopniki republiških konferenc Socialističnih zvez.
B. B.
britanskih pristaniščih
Do stavke je prišlo, ker je londonska policija zaprla pet stavkajočih delavcev - Odločen poseg sindikata pristaniščnikov
LONDON. 22. — Stavka londonskih pristaniščnikov bo verjetno hudo prizadela angleško trgovino. Iz spora med dvema kategorijama delavcev se ie razvilo veliko stavkovno gibanje vseh britanskih pristaniščnikov proti vladi.
Dejstvo, da se je Heathova vlada poslužila drastičnega ukrepa v tako zelo kočljivem trenutku, ko dogodki v Severna Irski ogrožajo enotnost vladne stranke, ie zelo negativno vplivalo na angleško javnost. Kot smo že pisali so namreč v Londonu izdali včeraj zaporni nalog za pet pristaniščnikov. ki so se udeležili neke sindikalne manifestacije, opirajoč se na zakon, ki prepoveduje stavke, ko so te v nasprotju z interesi države, štirje delavci so še sedaj v zaporu.
Na ta ukrep ie danes, po včerajšnjem oklevanju, odločno odgovoril predsednik sindikata »Trade Unions Congress* Jack Jones, ki .je dejal, da je zaporni nalog le poslabšal položaj. Zdi se. da sedaj sindikat ni več pripravljen posredovati pri delavcih, nai prenehajo s stavko. Če je bil prej govor o sporu med dvema kategorijama delavcev. je poudaril Jones, ie treba po tem ukrepu paziti predvsem na enotnost delavskega razreda in na spoštovanje naše Dravice do stavke.
Vsi poskusi, ki jih je doslej izvedla vlada, da bi se pristaniščni-ki vrnili na delo. so bili zaman. V London so se vrnili ministri za delo, notranje zadeve in promet, ki so bili na sobotnem oddihu. Ves njihov trud in prepričevanje pa je le poslabšal položaj. Kaže da bodo od jutri dalje stavkali tudi uslužbenci vseh ostalih angleških pristanišč. kar pomeni, da bo otok
popolnoma odrezan od ostalega sveta. Že sedaj je v londonskih skladiščih nagrmadeno blago namenjeno izvozu, ob pomolih pa čakajo polne ladje. Vsakodnevno sliko predstavljajo tudi kolone tovornjakov, ki otežkočajo promet po londonskih ulicah.
Ce bo Trade Unions Congress u-resničil svojo grožnjo in bodb zapustili delo pristaniščniki ostalih britanskih pristanišč, bo to hud udarec za Heathovo vlado, ki je s podpisom zapornega povelja za 5 delavcev izgubila zaupanje še tistih Angležev, ki so kljub državljanski vojni v Ulstru še verjeli vanjo.
Bombniki ZDA no tudi včeraj bombardirali Sev. Vietnam
SAJGON, 22. — Quang Tri postaja iz dneva v dan politični cilj obeh vojaških sil v Južnem Vietnamu. Kljub temu pa danes ni prišlo do hujših spopadov. Južnoviet-namski vojaki še vedno napadajo cesto, ki povezuje Quang Tri z zaledjem. ki je v rokah partizanov. Kljub pomoči artilerije in letalstva južni Vietnamci še niso uspeli zasesti ceste.
Ameriško letalstvo še vedno bombardira partizanske pozicije v bližini Quang Trija. Bombniki «B-52x> s oizvedli danes 23 napadov. Bombardirali so tudi Severni Vietnam in osvobojena področja Južnega Vietnama
V Sajgonu pa je prišlo dan«« do eksplozije. Partizani so postavili bombo na sedež policije.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
MEDNARODNI ODBOJKARSKI TURNIR ZA 5. TROFEJO SOKOLA
Tudi drugi dan brez presenečenj Danes Partizan in FINI za prvo mesto
Švicarski ekipi UNI ie uspelo iztrgati set italijanskim prvakinjam
Tudi drugi dan odbojkarskega turnirja za 5. trofejo Sokola se je končal po predvidevanjih. Ob robu na-brežinskega igrišča se je zbralo preko 600 gledalcev, ki so bili s prikazano igro zadovoljni, še najbolj pa z domačo ekipo, ki je v drugem nastopu zaigrala proti Partizanu z Reke precej bolje kot v prvem dnevu proti italijanskim prvakinjam.
FINI Modena — UNI Basel 3:1 (9:15, 15:1, 15:6, 15:0)
Švicarke, ki so bile odločno boljše kot v prvi tekmi, so v prvem setu vodile in tudi zasluženo zmagale. V nadaljevanju pa, kljub dobri igri, niso mogle več nuditi tako močnega odpora Modenčankam. V drugem setu so osvojile le eno točko, v tretjem šest, v zadnjem pa so ostale celo
Do nesreče je prišlo v kraju Ca-puccini. Vlaka sta trčila čelno; po trčenju se je ena lokomotiva vnela, vendar so požar kmalu podasili gasilci iz Pozzuolija. Poleg gasilcev so nemudoma prihiteli karabinjerji. reševalne skupine rdečega križa in prostovoljci saj se ie nesreča pripetila sredi vasi.
Med žrtvami sta vlakovodji Da so lahko gasilci potegnili nuni trupli iz kupa pločevine so morali uporabiti varilne aparate.
Vzroki nesreče še niso pojasnili, Možno je da ie nesrečo zakrivila nepazljivost strojevodje vlaka, ki je odpeljal iz Pozzuolija ali nepravilno delovanje kietnic. Sodna oblast ie uvedla preiskavo, prav tako pa bo vzroke nesreče raziskala družba Cumana. ki ie lastnica Ž€*leznic6.
Leta 1365 se je na istem kraiu pripetila podobna nesreča pri kateri je bilo ranjenih 25 oseb.
• • •
SEVILJA, 22. — Končni obračun železniške nesreče, ki se je pripetila včeraj na progi Cadiz - Sevilja,
****
im 1
t o
LJUBLJANA, Titova 10
RESTAVRACIJA ♦ KAVARNA NOČNI BAR ♦ IGR Al,NICA CASINČ
Tel M 601/607 - 24 616/619 Teles:	31254 YU SLON
Telegram: SLON LJUBI JAN A
91
UL. CARDUCCI 10
mfiODHA
UL. ORIANI 3
4
SPLOŠNA PLOVBA sfeJ piran-jugoslavija
Zupančičeva <54 6K330 Piran, pp 1 Telefon <066 ) 73 881 (10 Unij) Telegram: Plovba Piran
Mednarodni pomorsld prevoz) z modernimi lad.iaml nosilno stl 8.000 - 19.000 ton
—	LINIJA OKOLI SVETA
—	LINIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA JADRAN
—	PROSTA PLOVBA
—	POTNIŠKA SLUŽBA
—	SIMEX Ljubljane - samo stojna enota za uvoz-tzvoz grosistično trgovino in za stopanje tulih firm
Za vse informacije se prosi mo, obrnite na upravi, DOdjet ja v Piranu ali na naša pred stavnLštva v Jugoslaviji In v inozemstvu.

Vsi že dobro vedo, da naši «saldi» zasenčijo katero kolt podobno prodajo.
Dovolj je, da se spomnite na lansko zgodovinsko pravljično prodajo «Konec sveta*.
NEKAJ PRIMEROV
Ženske kratke hlačke katerekoli cene............ . L. 500 - 990 največ
Moške in ženske dolge hlače.............. 990 - 1900 - 2900 - 3900
Dolge in kratke hlače	za	fantke in deklice........»	500 -	990 -	1900	- 2900	največ
Ženska krila iz	bombaža in volne...................»	990	-	1900	in	več
Pletenine iz volne in sukanca......................»	990	-	1900
Ženske obleke	iz čistega bombaža ..................»	1900	-	2900	in	več
Ženske obleke	iz čiste volne.......................»	3900	-	5900	in	več
Plašči in kostimi iz čiste volne...................»	5900	- 7900 - 9900 in več
Hlačni volneni kostimi.............................»	5900	- 7900 in več
Moški In ženski plašči.............................»	1950	in več
Ženske kopalke po zadnji modi ................. • » 990 - 1900 - 2900
Dekliške oblekce..................................»	990 -	1900 -	2900
Ženske srajce.....................................»990 -	1900 -	2900
Nočne srajce in kombineže.........................»	990 -	1900 -	2900	in	več
Moške srajce............................ 500 - 1500 - 1900
Deške srajce •«««••	...«••••••»	990	in več
Moški jopiči.......................................»	5900	- 7900 največ
Moške obleke katerekoli cene.......................»	9900	- 12900 - 14900
Deške obleke in jopiči.............................»	1900	in več
Moški površniki in plašči.........................» 14900
Moški bombažni dežni plašči........................»	5900	- 9900
Ženski dežni plašči................................»	3900	- 5900 - 7900 in več
Ženske usnjene jope................................»	5900	- 7450 in več
Ženski usnjeni plašči..............................»	9900	- 19900
conFEZioni Wi
crcluut
UL. CARDUCCI 10
UL. ORIANI 3
iiiiiaiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiirHiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiKKiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiuiiiiiiiiiiii
NA ATLETSKEM SREČANJU V CEUU
Dva jugoslovanska rekorda v dvoboju z Belgijo
Ivančič postavil rekord v metu krogle, Bezjak pa v metu kopja • Jugoslavija krepko v vodstvu
CELJE, 22. — Ob koncu prvega dne atletskega dvoboja z Belgijo je jugoslovanska reprezentanza ze krepko v vodstvu. Ro prvih desetin panogah je namreč razuitat 70:36 v korist domačinov, ki so zabeležili kar devet zmag (in šestkrat osvojili tudi drugo mesto). Visoko vodstvo nad šinkim nasprotnikom samo po sebi ne bi imelo velike vrednosti, če ne bi jugoslovanski atleti zabeležili tudi nekaj dobrih rezultatov in postavili dva nova državna rekorda, enega pa izenačili. Podvig je uspel Bezjaku, ki je v kopju dosegel 77,54 metra in s tem popravil lastno najboljšo znamko, in Ivančiču, ki je vrgel kroglo 19,38 m daleč. Sušanj je izenačil rekord na 400 metrov s časom 45”9, čeprav je dal vtis, da bi ob hujši konkurenci zmogel še boljši rezultat, Janovič pa je na HO metrov z ovirami zabeležil letošnji najboljši jugoslovanski rezultat s časom 14”2. Razočaral je Korica, ki je ob Roelantsovi odsotnosti dosegel zelo skromen čas, prav tako pa je zanj slab čas dosegel Karasi na 100 metrov (10”4), V ostalih panogah so zmagali Medji-murec (800 m), Rak (daljna) in jugoslovanska štafeta 4X100 m, edini belgijski uspeh pa je dosegel Schroeder v skoku v višino.
gal v finalu zahodnonemškega atletskega prvenstva v teku na 400 m.
ŠPORTNA TV
Italijanska televizija bo danes pričela s športnimi oddajami ob 15.30 na prvem sporedu, ko bo prenašala avtomobilske dirke v Imoli. Ob 16.45 na drugem sporedu bo na vrsti prenos zadnje etape kolesarske dirke po Franciji, sledil pa bo prenos italijanskega plavalnega prvenstva.
M
Končan seminar telesne vzgoje
Včeraj se je zaključil v Rovinju drugi seminar za absolvente Visoke šole za telesno vzgojo v Ljubljani. Letošnjega, petega izpopolnjevalnega težaja za telesno-vzgojne delavce so se prvič udeležili tudli slušatelji s Tržaškega in iz Koroške.
Zanimanje za tako obliko izpopolnjevanja je med absolventi veliko, saj narašča število udeležencev iz leta v leto, tako da jih je bilo treba zadnje čase razdeliti v dve skupini.
Napredek telesne kulture in njenega ožjega, toda izredno pomembnega področja, šolske telesne vzgoje, je zadnje čase v svetu izreden. Na teh seminarjih se te-lesno-vzgojni delavci seznanija z marsičem novim, tako s praktičnega kot tudi teoretičnega področja. Poleg ozko strokovnih tem so udeleženci seminarja poslušali tudi druga, še bolj zanimiva predavanja. Zamisel vzgojno-pedagoške katedre, ki je pred petimi leti upe-Ijala to obliko izpopolnjevanj?, je bila posrečena. Profesorji in učitelji so tako stalno na tekočem o napredku doma in v svetu, stalno so v stiku s šolo in s kolegi iz vse Slovenije. Letos pa so si prvič izmenjali mnenja tudi s kolegi iz zamejstva.
G. F.
01IMPIADA
MtlNCHEN, 22. — Objavili so spored košarkarskih srečanj na letošnjih olimpijskih igrah v Munchnu. Vseh šestnajst državnih reprezentanc, ki so se uvrstile na olimpijski turnir, bo razdeljenih v dve skupini:
A SKUPIN (
Japonska, Brazilija, ZDA, Češkoslovaška, Kuba, Egipt, Avstralija, in prvouvrščena ekipa na izločilnem turnirju v Augsburgu.
B SKUPINA
Z. Nemčija, Portoriko, Senegal, Sovjetska zveza, Filipini, Jugoslavija, Italija in drugouvrščena ekipa s turnirja v Augsburgu.
PODVODNI RIBOLOV
SASSARI, 22. — V prvem dnevu italijanskega prvenstva v podvodnem ribolovu, ki se odvija na Sardiniji, je Tržačan Jurindco Miloš na drugem mestu začasne lestvice, s 24,735 kg ulovljenih rib.
ATLETIKA
MONCHEN, 22. - Zahodni Nemec Karl Honz je dosegel nov evropski rekard v teku na 400 metrov
ATLETIKA
BARI, 22. — Jutri se bo pričelo v Bariju mednarodno žensko atletsko srečanje med Italijo in Dansko. Jutrišnje tekmovanje bo odločilnega pomena za italijanske atletinje, saj bodo na podlagi teh rezultatov sestavili žensko reprezentanco za Miinchen.
PLAVANJE
TURIN, 22. - Jutri se bo pričelo v Turinu italijansko plavalno prvenstvo, na katerem bodo podelili 29 naslovov državnega prvaka.
praznih rok.
Partizan Reka — Sokol 3:0
(17:15, 15:12, 15:2)
Domačinke so proti Partizanu z Reke zaigrale izredno dobro. Vse domače odbojkarice zaslužijo pohvalo za prikazano igro. V prvem setu so že izdatno vodile, nato pa so si dobesedno zapravile dve točki. To so nasprotnice izkoristile in set z minimalno razliko osvojile. Podoben razplet je nudil tudi drugi set, ko je Sokol vodil vse do enajste točke. Tedaj je prišlo do izenačenja, nakar je vajeti prevzel v svoje roke Partizan. V tretjem setu pa niso bile več sposobne zaigrati na taki višini, tako da so nekoliko jx>pustile in osvojile le dve točki.
Po dveh dneh turnirja sta v vodstvu Partizan in FINI z enakim številom točk (4). Na tretjem mestu P® sta UNI Basel in Sokol.
Danes se bo turnir zaključil in spopad med Partizanom in FINI bo odločal o prvem mestu in končnem zmagovalcu.
Srečanje se bo pričelo ob 21.15. medtem ko bosta Sokol in UNI igral® ob 20. uri za tretje mesto.
G. F.
Poprečni rezultati na stadionu Grezar
Na stadionu Grezar je bil vče raj popoldne na sporedu atletski miting, ki ga je organiziral tržaški univerzitetni športni krožek-Med drugimi so nastopali tudi nekateri Borovi atleti. Vojko Cesar je zmagal v metu diska z znamk0 37,90 metra. Na drugo mesto je v tej panogi uvrstil mladinec Ruzzief z rezultatom 28,04. Isti atlet pa Je osvoji tudi drugo mesto v metu krogle z rezultatom 9,12 (prvi HaU" ser 10,64 m) Dušan Švab je v t®-ku na 400 m zasedel .četrto mesto s poprečnim časom 53”2. V tek° na 5000 m je Grgič odstopil P° 3000 m, na tej razdalji pa je le p®1 pravi} društveni rekord.
V konkurenci dečkov je Aleksander Ota zabeležil na 60 m z za-prekami čas 11”2 in osvojil tretje mesto, prav tako pa je bil treti* Pavel Ota na 80 m.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnnnnimiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiraiiiiiiiU«*
V PREDZADNJI ETAPI KOLESARSKE DIRKE «T0UR DE FRANCE*
Včeraj je zmagal Bruyere Danes končna odločitev
Lestvica je ostala nespremenjena - Kolesarji že delajo obračune
VERSAILLES, 22. - Tour de France se bliža h koncu po več kot štiri tisoč kilometrih naporne poti. V dveh poletapah se bo jutri približal Parizu, kjer se bodo lahko zadnjič izkazali spnnterji (ki so na letošnjem Touru razočarali).
Danes Je zmagal Merckxov klubski tovariš Bruyere, ki je premagal v sprintu Santambrogia iri Santya (naj omenimo, da nastopa italijanski kolesar v Gimondijevi ekipi, Santy pa v moštvu Ocane). Ti trije kolesarji so ušli nekaj kilometrov pred ciljem. Nabrali so si nekaj metrov prednosti, to pa jim je bilo dovolj, da so se sami predstavili na cilju.
Položaj na lestvici se bo glede drugega in tretjega mesta razčistil šele jutri zjutraj, ko bo na sporedu 42 km dolga etapa na kronometer okrog Versaillesa Med Poulidorjem in Gimondijem je le štiri sekunde razlike.
Predvidevanja so za 36-letnega Francoza, ki bo nastopal na domačih tleh in bo morai braniti »francosko* drugo mesto na lestvici, mesto, ki je podedoval po Guimar-dovem odstopu. Ker pa je to edino drobtinica, ki jo je Merckx prepustil ostalim, sc obeta izredno napet boj, v katerem bosta Poulidor in 30-letni italijanski državni prvak Gimondi edina protagonista.
Danes sta se zaradi letečega cilja, na katerem je bila prva nagrada pol milijona lir skregala Merckx in Italijan Basso. Na lažjem vzponu pred ciljem je belgijski kolesar stisnil Italijana proti gledalcem; Basso ga je odrinil z roko in ga hotel prehiteti. Merckx pa ga je prijel za majico, nakar se je Basso ustavil, Merkx pa je prvi privozil pod letečim ciljem. Italijan zahteva nagrado zase, Belgijec pa še vedno trdi, da ni bilo vse tako, kot je orisal italijanski sprin-ter. Na vsak način pa je hotel osvojiti leteči cilj, ker so ga nekateri belgijski kolesarji izzivali, češ, da ne dirka več na čelu glavnine. S tem je hotel dokazati, da ga dvajset dni napornega dirkanja ni izčrpalo.
To je pravzaprav vsa kronika predzadnjega dne kolesarjenja po Franclji. Mnogi so že pričeli delati račune, največ pa je vsekakor zaslužil rumena mtijica Merckx, ki
s časom 44"7. Honz je tako zrna- si lasti še prvi mesti na lMtvici
po točkah in v kombinaciji. UŠl° mu je prvo mesto a gorsko nagra;' do, kjer ga je prehitel mali belgti' ski dirkač Van Impe, leteče cilj® pa je največkrat osvojil Tierlinck Še kratka zanimivost: Belluis, k* je zadnji na skupni lestvici (88J zaostaja «les> za štiri are.
Zdravniški pregled je medtem **' gotovil, da sta bila Agostinho j” Junkermann pozitivna na pregta°u antidoping na cilj a v Orcieres '' Merlette.
Jutri bosta na sporedu zaduJ1 dve poletapi letošnjega Toura, 1,8 katerem sta morala zaradi bolez°* odstopiti največja Merckxova antf" gonista Guimard in Ocana. Mor°0 bi bil položaj, na lestvici dugačej1’ ko bi ta dva kolesarja vzdržal0 do konca.
Prva poletapa bo na kronometer z0 posameznike okrog Versaillesa. T8' ko bodo prekinili tradicijo, po k8', teri se je Tour slovesno zakljJ41 z individualno vožnjo do Pariz8' Razvoj avtomobilskega prometa tar' ja svojo ceno in privrženci kolesa^ stva so se morali umakniti ^ stranske ceste, saj bi morali drugače predolgo držati zaprte najva*' nejše dohode v francosko presta*' nico.
Popoldne pa, ko bo končno zna°8 skupna lestvica, vsaj kar zadev® prva tri mesta, se bo pisana kar0" vana podala v Pariz, kjer bo P° dvajsetih etapah slovesen zaklJ8' če dirke. Zadnji odsek Versailles ' Vincennes bo meril 89 km. . Vrstni red na cilju 19. eter
Auxerre - Versailles (230 km): „
1.	Joseph Bruyere (Bel.) 6.41'S®
2.	Giacinto Santambrogio (It.)
3.	Guy Santy (Fr.) 6.4T56"
4.	Karstens (Niz.) 6.42’05'-
5.	Van Linden (Bel.) 6.42’06”
5. Verbeeck (Bel.) 6.42’06”
7.	Basso (It.)
8.	Krekels (Niz.)
9.	Dolman (Niz.)
10.	Wagtmans (Niz.)
Skupna lestvica po 19. etapi:
1.	Eddy Merckx (Bel.) 104.49’3*„
2.	Raymond Poulidor (Fr.) 10’03
3.	Felice Gimondi (It.) 10’07’’
4.	Van Impe (Bel.) 14'05”
5.	Zoetemelk (Niz.) 15’17”
6.	Martinez (Fr. 16’53”
7.	Hezard (Fr.) 20’42”
8.	Agostinho (Port.) 30’52”
9.	Thevenet (Fr.) 34’06”
10. Janssens (Bel.) 36'37”