.___ _____ Z_ n_anstven e razprave GDK: 232.327.2: 443 .2: 440 Obvladovanje najpomembnejših bolezni v gozdnih drevesnicah Control of most lmportant Diseases in Forest Nurseries Dušan JURC* Izvleček: Jurc, D. : Obvladovanje najpomembnejših bolezni v gozdnih drevesnicah. Gozdarski vestnik, št. 9/2000. V slovenščini, s povzetkom v angleščini, cit. lit. 18. Prevod v angleščino: Dušan Jurc. Navedene so najpomembnejše bolezni sejank in presajenk drevja, ki se pojavljajo v gozdnih drevesnicah v Sloveniji. Bolezni so razvrščene po naslednjih skupinah in gostiteljih: bolezni sejank, smreke, borov, macesna, drugih iglavcev, hrastov, javorov, lip, topolov in drugih listavcev. Navedene so aktivne snovi fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje omenjenih bolezni. K11jučne besede: gozdna drevesnica, bolezen, fitofarmacevtsko sredstvo, Slovenija. Abstract: Jurc, D. : Control of most lmportant Disea.ses in Forest Nurseries. Gozdarski vestnik, No. 9/2000. ln Slovene with a summary in English. lit. quot. 18. Translated into English by Dušan Jurc. Most important diseases of seedlings and plants of trees which appear in forest nurseries in Slovenia are quoted. The following diseases are dealt with in groups: diseases of seedlings, spruce, pines, european larch, other conifers, oaks, maples, limes, poplars. other broadleaves. The active ingredients of plant protecting chemicals for the control of these diseases are given . Key words: forest nursery, disease, pesticide, Slovenia. 1 UVOD INTRODUCTION Pridelava sadik gozdnega drevja za pogozdova- nje poteka v gozdnih drevesnicah, kjer so razmere za kalitev in rast klic, sejan k in presajenk precej drugaw čne kot v gozdu, v naravnih razmerah. Uspeh pri priw delovanju je odvisen od zagotovitve ustreznih rastnih razmer, ki morajo biti čim bolj podobne razmeram pri naravnem pomlajevanju, in sicer sestava tal {s pri- sotnimi mikoriznimi glivami), uravnotežene vsebnosti hranil v tleh in ekološki dejavniki (ustrezna vlaga, toplota in svetloba), upoštevati pa moramo tudi nara- vne cikle počitka in aktivnosti sadik pri vzgoji in izkopu. Različnim vrstam drevja ustrezajo za rast in razvoj različne rastne razmere in drevesničar se mora tega ves čas zavedati in sadikam zagotoviti ustrezne razmere. V neustreznih razmerah sadike slabijo, ne rastejo dobro in pogosteje jih okužijo neka- tere bolezni. Jasno je, da so pri vseh delih pri vzgoji sadik stroški tisti, ki onemogočajo optimalno uporabo vseh postopkov in tehnik, ki jih danes poznamo za pridelavo kakovostnih sadik. Uporabljamo le tiste ukrepe, stroje in sredstva. ki nam omogočajo racio- nalno pridelavo sadik. Pri tem so fitofarmacevtska * mag. D. J., univ. dipl. biol., GIS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 3 70 sredstva neobhodno potrebna samo pri vzgoji neka- terih vrst sadik. O boleznih in škodljivcih v gozdnih in topolovih drevesnicah v Sloveniji v obdobju od 1962 do 1996 je poročala Maja Jurc (1996), ki je zbrala podatke zdravstvenih pregledov sadik v gozdnih, okrasnih in topolovih drevesnicah. Tako imamo obširen pregled vseh najpomembnejših bolezni in škodljivcev, ki pa je le delno uporaben, saj se je število gozdnih drevesnic močno zmanjšalo, poleg tega pa se je tudi vrstna sestava sadik v zadnjih letih močno spremenila. V začetku 50. let je bilo v Sloveniji 225 gozdnih dreve- snic, leta 1981 pa 40 gozdnih in dve topolovi dreve- snici (HOČEVAR 1981 ). Danes obstaja le še majhno število gozdnih drevesnic in število pridela nih sadik je bistveno manjše kot pred leti (Semesadike Mengeš z drevesnicami Mengeš, Radvanje, Markovci pri Ptuju in Tišina, Omorika, d.o.o., z drevesnicami Muta, Grašin in Lovrenc na Pohorju, drevesnica Štivan v Matenji vasi, Medvedica, Polana, Hraščica, Rimš ter topolovi drevesnici v Vrbini in v Ižakovcih). V večini gozdnih drevesnic gojijo tudi sadike' okr.asnega drevja in grmovja. leta 1980 so v gozdnih drevesni- cah gojili 38,318.726 sadik iglavcev (98,46 %) in 598.330 sadik listavcev {1 ,54 %). Leta 1999 pa so bile zaloge iglavcev vseh starosti 12,262.1 OO kosov (87,5% sadik, namenjenih za pogozdovanje), zaloge GozdV 58 (2000) 9 Jurc, D.: Obvladovanje najpomembnejših bolezni v gozdnih drevesnicah listavcev 1,753.610 kosov (12,5 %), okrasnih sadik popr. št. 3, 1987), v odstotku, ki je večji od pred- pa je bilo 3,994.184 kosov. Zaradi večje zastopanosti pisanega, in da sadike nimajo bolezni in škodljiv- listavcev in zaradi gojenja številnih novih vrst okra- cev iz Seznama karantenskih škodljivih organizmov snega drevja in grmičevja se v gozdnih drevesnicah v Republiki Sloveniji (Ur. list RS, št. 38, 1996, s. pojavljajo bolezni, ki jih v preteklosti nismo zasledili, 3288-3290). drevesničarji jih ne poznajo in ukrepi proti njim še niso preizkušeni. Poznavanje teh bolezni in preizku- šanje ukrepov varstva pred njimi sta stalni nalogi stroke in le razvoj znanja na tem področju lahko 2 zagotovi kakovostne sadike gozdnega drevja. 2 NAJPOMEMBNEJŠE BOLEZNI IN NJI- HOVO ZATIRANJE1 THE MOST IMPORTANT DISEASES AND THEIR CONTROL Čeprav lahko bolezni ali škodljivci občasno pov- zročijo pogubne poškodbe sadik posameznih vrst drevja, pa le nekatere vrste bolezni nastopajo tako redno, da je preventivno varstvo s fitofarmacevtskimi sredstvi upravičeno. Na osnovi večletnih pregledov zdravstvenega stanja sadik menimo, da je kemično varstvo kot rutinski postopek vzgoje sadik v vseh gozdnih in topolovih drevesnicah pri nas upravičeno pri naslednjih boleznih: poleganje klic (vse dreve- sne vrste), osip borovih iglic (rdeči bor), hrastova pepelovka (dob in graden), češnjeva listna pegavost (češnja) in bolezni topolovih listov (topol). Vse ostale bolezni zatiramo po potrebi oziroma v posameznih drevesnicah tudi rutinsko glede na stalnost pojav- ljanja posamezne bolezni. Prepogosta raba neka- terih fungicidov v drevesnici lahko povzroči prerez- množitev odpornih sevov patogen ih gliv, s prevelikim vnosom fitofarmacevtskih sredstev v tla uničujemo koristne mikorizne glive, delavci pa so po nepotre- bnem izpostavljeni škodljivemu delovanju teh sred- stev. Razmere za rast različnih vrst dreves se raz- likujejo in tudi razmere za razvoj posameznih vrst bolezni so različne. Drevesničar mora z najrazlič­ nejšimi ukrepi te razmere prilagajati potrebam za rast sadik in obenem ustvarjati razmere, ki bodo ovi- rale razvoj bolezni. Ugodne razmere za rast sadik ustvarja drevesničar z obdelavo tal, z izbiro najus- treznejših tal v drevesnici za posamezno drevesne vrsto, z optimalnim gnojenjem, z zatiranjem plevela, s senčenjem, z zimsko zaščito sejank, z rahljanjem tal, z zallvanjem, z ustrezno gostoto sejank in pre- sajenk, z oblikovanjem koreninskega pleteža, s pra- vilnim presajevanjem, spodrezovanjem in kasneje s »šolanjem« sadik (obštihanjem) (MORGAN 1999). Zagotoviti mora, da v pasu okoli drevesnice ni nevar- nih bolezni in škodljivcev, ki bi se lahko od tam razši- rili v drevesnico. Drevesničar mora najprej upoštevati zgoraj naštete ukrepe za ustrezno rast sadik, šele nato lahko poseže po varstvu s fitofarmacevtskimi sredstvi. Posebno pa mora skrbeti, da sadike nimajo bolezni in škodljivcev, ki jih navaja Pravilnik o obvez- nem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (Ur. list SFRJ, št. 56, 1986, s. 1542~ 1588, GozdV 58 (2000) 9 Bolezni sejank Poleganje klic (Pythium debaryanum Hesse, Phytophthora cactorum (Leb. & Cohn) Schroeter, Fusarium oxysporum Schlecht., Rhizoctonia solani Kuhn, Trichoderma viride Pers. ex Gray in druge glive) je najpomembnejši vzrok propadanja kale čih semen in sejan k (slika 1 ). O vzrokih in načinih obvla- dovanja te bolezni govori prispevek Poleganje klic (JURC 1981 ), ki je še vedno aktualen. Bolezen lahko povzroči neustrezno pridobivanje semena (nekatere bolezni se iz matičnih dreves prenesejo s semenom; pomembno je seme hitro posušiti, da se na njem ne naselijo različne fakultativne zajedavske glive ), neus- trezna manipulacija pred sejanjem (sejanje nestra- tificiranega semena, ki kali dolgo in neenakomerno), najpogosteje pa jo povzročijo številne vrste talnih gniloživk, ki so v ustreznih razmerah okolja tudi zaje- davke. Proti bolezni se lahko uspešno borimo Je pre- ventivno s popolnim ali delnim razkuževanjem tal ter z obdajanjem semena s fungicidno prevleko (za raz- kuževanje semena so v prodaji posebne formulacije fitofarmacevtskih sredstev). Najuspešneje razkužimo tla z uporabo dazometa. Jasno je, da sterilizacija tal ne zagotavlja dolgotrajne zaščite pred poleganjem, saj se povzročite!jice bolezni postopoma ponovno naselijo v razkuženo gredo iz okolice (ALDHOUS 1 MASON 1 994 ). Smreka (Picea abies) Siva plesen (Botryotinia fuckeliana (de Bary) Whetzel - Botrytis cinerea Pe rs.) povzroča sušenje najmlajših, rastočih poganjkov iglavcev. Le pri mamu- tovcu ( Sequoiadendron giganteum) lahko povzroči odmiranje večletnih sadik. Pri smreki je običajno omejena na vršičke poganjkov, ki jih pogosto uniči v obdobju dolgotrajne vlage po spomladanski slani, poletni suši ali v slabo prevetrenih rastlinjakih. Obi~ 1 Fitofarmacevtska sredstva, ki jih navajamo za zatiranje posameznih bolezni, so dovoljena za uporabo pri nas, niso pa registrirana za uporabo v gozdnih drevesnicah. Podatki o njihovi ustreznosti so povzeti iz navedb v strokovni litera- turi. Navajamo aktivne snovi, seznam imen fitofarmacevt~ s kih sredstev, ki so v prodaji, pa je v publikaciji Priročnik o fitofarmacevtskih sredstvih v RS (1999). 371 Slika 1: Poleganje klic je najnevarnejša bolezen komaj vzkli- tih sejančkov Figure 1 Damping off is the most dangerous disease of new/y emerged seedlings čajno okuži odmrla ali odmirajoča mlada tkiva, od koder se lahko razraste v starejša in zdrava tkiva in tako močno poveča p!Votne poškodbe. Fungicidov ne uporabljamo preventivno, ampak po piVih zna- menjih bolezni. Uporabimo eno od številnih sredstev ali njihovih kombinacij, ki so jih razvili za uporabo v vinogradništvu in pri vzgoji okrasnih rastlin (npr. dlklofluanid, propineb, prosimidon, tebukonazol , vin- klozolin) (Priročnik o fitofarmacevtskih sredstvih v RS, 1999, ALDHOUS 1 MASON 1994). Sušenje smrekovih ooqanjkov ( Sirococcus strobi- linus Preuss, staro ime je Ascochyta piniperda Lind.) opažamo predvsem na vršičk:ih sejank, ki so stare dve leti. Okužene sejanke odstranjujemo, če pa se bolezen pojavlja redno, ščiti mo sejanke z manebom ali benomilom (HOČEVAR 1981). Bori (Pinus spp.) Osip borovih iglic (Lophodermium seditiosum Min ter, Staley & Millar) je najnevarnejša bolezen rde- čega bora, posebno v vlažnih legah ali na gredicah, kjer so sadike pregoste (slika 2) . Sejanke in presa- jenke vseh starosti škropimo na 14 dni od sredine julija do piVih zmrzali in po deževjih z več kot 20 mm padavin z mankozebom, cinebom, benomilom ali z bakrovimi sredstvi (ta uporabljamo po zaključku rasti). Izkušnje kažejo, da je škropljenje nujno povsod pri nas, lahko pa v ustreznejših razmerah za gojenje bora (če v bližini drevesnice ni starejših rdečih borov, na suhih legah, če so redke sadike, če v drevesnici ni drugih borov, če v prejšnjih letih niso vzgajali rde- čega bora) zmanjšamo število škropljenj in škro- pimo npr. na štiri tedne (ALDHOUS 1 MASON 1994, BLATCHFORD 1983, Pflanzenschutzmittel ... 2000). Druge vrste borov so manj občutljive na bolezen in jih je le redko potrebno preventivno zaščititi . Slika 2: Cela njiva rdečega bora je spomladi odmrla zaradi osipa borovih iglic Figure 2: The whole field of Scotch pine has died out in spring because of Lophodermium needle east of pine Kjer se v drevesnici pojavlja rdeča pegavost boro- vih iglic (Mycosphaerella pini E. Rostrup ap. Munk - Dothistroma septospora (Dorog.) Morelet), je v neugodnih, vlažnih legah ustrezno zaščititi sadike z bakrovimi fungicidi ali benomilom takoj po odganja- nju in jih preventivno poškropiti še sredi junija. Bole- zen se pojavlja predvsem na črnem boru (RIFFLE 1 PETERSON 1986). Mehurj~yka zelenega bora (Cronartium ribico/a J.C. Fischer) je najnevarnejša bolezen zelenega bora (Pinusstrobus), redko pa so okuženi drugi pet- igličasti bori (podred Hap/oxy/on) (slika 3). Zeleni bor Stika 3: Mehurjevka zelenega bora na debelcu zelenega bora Figure 3: White pine blister rust on the stem of eas·tern white pine r.. ...... .-1\/l:;Q t')f"lf"V\1 a Slika 5: Značilna površinska razrast podgobja hrastove pepelovke na hrastovem listju Figure 5: Typica/1 surface grown mycelium of oak mildew on the leaves of oak gojimo v predelih, kjer v bližini ni ribezovih grmov (Ribes spp.). če opazimo okužbe, okužene sadike sežgem o. Borova rja zavijalka (Melampsora pinitorqua E. Rostrup) občasno in le v nekaterih drevesnicah pov- zroči izjemno močne okužbe sadik rdečega bora, ki ostanejo izmaličene in so neuporabne za sadi- tev. Poskrbimo, da v bližini drevesnice ni trepetlik, ki so vmesni gostitelj borove rje zavijal ke, oziroma da gqjimo rdeči bor v drevesnicah, kjer v bližini ni trepe- tlik . če to ni mogoče, zaščitimo poganjke s tiramom (HOČEVAR 1981). GozdV 58 (2000) 9 Sl ika 7: Bolezni topolovega listja najuspešneje prepreču­ jemo z uvajanjem novih, odpornejših klanov (levo: občutljivi klon, desno: odpomi klon) (vse foto: Dušan Jurc) Figure 7: Successful prevention of leaf diseases on pop/ar is achieved with the introduction of new, more resistant cultivars (susceptible cultivar on left, resistant cultivar on right) (all photo: Dušan Jurc) Cvclaneusma minus (Butin) DiCosmo, Peredo & Minter il) Cvclaneusma niveum (Pers .) DiCosmo, Peredo & Minter se pojavljata na starih iglicah vseh vrst dvoigličastih borov (pod rod Diploxylon) v velikih množinah (RIFFLE 1 PETERSON 1986). C. minus je v nekaterih predelih v tujini zelo patogena in nevarna gliva, pri nas pa je izredno redka in proti njej ni pot- rebno ukrepati. C. niveum je gniloživka, ki okužuje odmrle iglice. 373 Jurc, D .. Obvladovanje najpomembnejših bolezni v gozdnih drevesnicah Macesen (Larix decidua) OsiR macesnovih iglic (Meria laricis Vuill.) pov- zroča rumenenje in odpadanje starejših iglic mace- sna posebno tam, kjer v bližini drevesnice rastejo stari macesni, ali tam, kjer leto za letom gojijo mace- sen na istih gredicah. Od drugih bolezni in od poš- kodb zaradi mraza osip razlikujemo po odmiranju vrha iglice, ki napreduje proti bazi iglice. Potrebno je kolobarjenje in ob močnih okužbah uporaba mikro- niziranega žvepla, cineba, benomila ali triadime- fona (ALDHOUS 1 MASON 1994, JURC 1986, BLAT- CHFORD 1983, BOUDIER 1982). Okužbe nastanejo zgodaj spomladi, vendar se simptomi lahko pojavijo šele poleti, najprej na najstarejših iglicah na spo- dnjem delu poganjka. Zato moramo iglice zaščititi s kemičnimi sredstvi dovolj zgodaj (po odganjanju v maju in juniju) in nadaljevati do avgusta , vendar samo tam, kjer se bolezen pojavlja redno. Drugi iglavci Phomoosis iunioerovora Hahn lahko povzroči na vrstah iz rodov Juniperus, Chamaecyparis, Thuja in Cupressus uničenje celotne setve ali množičen izpad sejank, na starejših rastlinah pa sušenje stranskih vejic in poganjkov (slika 4). Bolezen drevesničarji pogosto zamenjujejo s poškodbami zaradi zimskega mraza . Z zatiranjem ali preventivnim škropljenjem pri nas nimamo izkušenj, vendar v literaturi priporo- čajo benomil, ki ga uporabljajo v 7- do 10- dnevnih presledkih v vsej rastni dobi (RIFFLE 1 PETERSON 1986). Kabathina thujae Schneider & Arx na vrstah iz rodov Thuja, Chamaecyparis, Cupressus in Junipe- rus je v zadnjih letih postala najpomembnejša bole- zen, ki povzroča odmiranje tanjših vejic. Protivetmi pasovi in žive meje iz gostiteljskih vrst drevja pred- stavljajo stalen in močan vir okužb sadik, ki jih gojijo v drevesnicah. če so okužbe sadik močne, uporabimo mankozeb in škropimo trikrat v rastni sezoni (JURC 1992, RIFFLE 1 PETERSON 1986). Cipresov rak ( Seiridium cardinale (Wagener) Sutton & Gibson) najdemo povsod, kjer gojijo vedno- zeleno cipreso (Cupressus sempervirens). Opazili smo že močno okužbo enoletnih sejank v predelu, kjer daleč od drevesnice ni bilo odraslih cipres, kar pomeni, da je bila bolezen verjetno prinešena s semenom. če so okužbe stalne, sadike vednozelene ciprese večkrat zaščitimo z benomilom. Hrasti (Quercus spp.) Hrastova pepelovka (Microsphaera alphrl.oides Griff. & Maubl.) je nevarna predvsem za dob in graden in za njeno zatiranje so kemična sredstva 374 neobhodna (slika 5). Včasih je potrebno pričeti škro- piti že junija, ob ugodnih razmerah za razvoj pepe- lovk pa je nujno treba škropiti tudi več kot desetkrat. V škropilni koledar vključimo vsaj eno ali dve škro- pljenji s »klasičnimi« fungicidi za zatiranje pepelovk (mikronizirano žveplo, dinokap), najučinkoviteje pa jih zatirajo nova lokosistemična ali sistemična sred~ stva, kot so: heksakonazol, fenarimol, dinokap + mik!obutanil, triadimefon in fenarimol (HARAPIN et al . 1996). Izjemno pomembno je menjavanje zaščit­ nih sredstev, kajti ob večkratni rabi le enega siste- mičnega sredstva pogosto opazimo razvoj odpornih sevov glive in posledica je neučinkovitost sredstva . J avo ri (Acer spp.) Na listih Acer pseudop/atanus je v nekaterih dre- vesnicah stalno in močno razširjena javorova kat- ranasta pegavost (Rhytisma acerinum (Pers.) Fr.). Njeno pojavljanje preprečimo z odstranjevanjem oku- ženega in odpadlega lanskoletnega listja pred odga~ njanjem novih listov, ob stalnem in močnem pojav- ljanju bolezni na listih pa lahko preventivno škropi mo razvijajoče se liste z bakrovimi fungicidi v dva-do tri- tedenskih razmikih (RIFFLE 1 PETERSON 1986). Liste A. pseudoplatanus, A campestre in A p/atanoides jeseni običajno prerastejo pepelovke, najpogosteje Sawadea bicomis (Wallr.:Fr.) Homma (sinonim Uncinula bicornis) ter redkeje in šibkeje Sawadea tulasnei (Fuckel) Homma (sinonim Unci- nula tulasnet} (slika 6). Glivi ne povzročata opazne škode, saj se razvijata na listih tik pred njihovim odpadanjem in zato zatiranje ni potrebno. V nekaterih drevesnicah so jeseni na listih opazne številne pege zaradi javorove sive listne pegavosti (Cristulariella depraedans (Cooke) Hohn.). Okužbe preprečimo z odstranjevanjem odpadlega lanskolet- nega listja ali s podoravanjem listja (HOČEVAR 1 JURC 1984). Po presajanju se vsem vrstam javora pogosto sušijo vejice in vrhovi zaradi rdeče sušice listavcev (Nectria cinnabarina (Tode) Fr.). Obolelim sadikam odrežemo okužene dele do živega. Lipe (Tilia spp.) Najpogostejša bolezen listja lip v gozdnih dreve- snicah je lipova listna pegavost (Cercospora micro- sora Sacc.). Jakost bolezni se predvsem v vlažnih legah povečuje od junija do jeseni in uolezen pogo- sto povzroči delno defoliacijo že v avgustw. V takih razmerah je priporočljivo kemično zatiranje· bolezni z bakrovimi sredstvi, mankozebom, kaptanom ali benomilom po oblikovanju listov in večkrat, če se bolezen pojavlja redno. GozdV 58 (2000) 9 Jurc, D.· ObvladovanJe najpomembnejših bolezni v gozdnih drevesnicall Topoli (Popu/us spp.) številne bolezni listja lahko povzročijo močno okužbo listov in defoliacijo topolovih sadik. Pri nas je najnevarnejša pegavost topolovega listja (Drepano- peziza punctiformis Gremmen - Marssonina brun- nea (Ellis & Ev.) Magnus), sledijo ji rje topolovega listja (Melampsora spp. ), druge vrste zajedavskih gliv v topolovih drevesnicah pa redkeje povzročijo moč­ nejše okužbe oziroma jih preprečujemo že s škroplje- nji proti pegavosti topolovega listja. S fitofarmacevt- skimi sredstvi moramo pričeti ščititi listje že kmalu po odganjanju in nadaljevati škropljenja do avgu- sta. Uporabljamo triforin, bitertanol, bakrova sred- stva, karbendazim, propineb s triforinom, benomi- lom ali tiofanat-metilom (BARNEOUD et al. 1982, AVRAMOVIC et al. 1991 ). Najuspešnejši ukrep proti boleznim topolovega lisqa paje stalno uvajanje novih, odpornejših klanov (slika 7). Odmiranje topolovega lubia (Cryptodiaporthe populea (Sacc.) Butin) pogosto povzroči močno odmiranje potaknjencev, še preden se zakoreninijo. Zato je pred potikanjem priporočljiva zaščita z bakro- vimi sredstvi ali kaptanom, seveda pa je najpomem- bneje zagotoviti dobro oskrbo potaknjencev z vodo in rahla tla . Drugi listavci Kostanjev rak ( Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr) je s ponovnim pridelovanjem sadik pravega kostanja postal pogosta bolezen v gozdnih dreve- snicah. Okužene sadike zažgemo takoj, ko opazimo simptome bolezni, saj se na okuženem lubju zelo hitro oblikujejo trosišča, ki omogočajo nadaljnje šir- jenje bolezni. Češnjeva listna pegavost (B/umeriella jaapii (Rehm) Arx) povzroča močno odpadanje listov že zgodaj v rastni dobi in tudi kasneje od spodaj navzgor po sadiki. V vseh drevesnicah so okužbe močne in nujna je uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Škropiti je potrebno od brsten ja do konca razvoja novih listov s sredstvi: prokloraz-Mn, mankozeb, dodin, bitertanol ali benomil (Priročnik o fitofarmacevtskih sredstvih v RS, 1999). Brezova rja (Melampsoridium betulinum (Pers .) Kleb.) pogosto močno okuži brezove liste in pov- zroča njihovo prezgodnje odpadanje. Kjer se pojav- lja redno, uporabimo triadimefon, tebukonazol ali miklobutanil (BOUDIER 1982). Listna sušica olatane (Apiognomonia veneta (Sacc. & Speg.) Hohn.) je v drevesnicah pogosta predvsem na starih sadikah, ki rastejo na slabih tleh. Na takih sadikah povzroča odmiranje enoletnih vejic in pogosto tudi počasi napredujoče rake lubja. Pri- poročena je uporaba bakrovih pripravkov ali man- kozeba ob brstenju in ponovno čez 14 dni (JURC 2000). Jablanov in hrušev škrluR (Venturia inaequalis (Cooke) Winter in Thum., V pyrina) le redko močno okuži ta sejan ke in presajenke jablane (Malus spp.) in hruške (Pyrus spp.) v gozdnih drevesnicah. Drugače je z nekaterimi okras nimi sortami gloga ( Crafaegus spp. ho rt.), ki jih vedno močno okuži glogov škrlup (V crataegiAderh.). Take sorte je potrebno izločiti iz nadaljnje vzgoje. Pri rednih okužbah v drevesnici je potrebno upoštevati navodila o času in o sredstvih, ki jih priporoča napovedovalna služba Kmetijskega inštituta Slovenije. 3 ZAKLJUČEK 3 CONCLUSION Uspeh pri pridelavi sadik je odvisen predvsem od zagotavljanja ustreznih razmer za rast sadik. Dreve- sničar mora z večletnim opazovanjem ugotoviti naj- ustreznejši čas za sejanje, presajanje in Izkop, najti mora najekonomičnejše načine za zatiranje p!evelov, mora kolobariti, z upoštevanjem strukture in sestave tal v svoji drevesni ci mora najti ustrezne načine obde~ lave in gnojenja (zeleno gnojenje, foliarno gnojenje, gnojenje z mineralnimi gnojili, dodajanje hlevskega gnoja, šote, humusa), ugotoviti mora, katere bolezni ogrožajo sadike v njegovi drevesnici, in preizkusiti zatiranje teh bolezni. Zatiranje bolezni s kemičnimi sredstvi naj uporabi takrat, ko z vsemi izboljšavami pri gojenju sadik ne more pridelati zdravih sadik. Control! of most lmportant Diseas.es ~n Forest 'Nurseries Summary ln re cent years great change in numbers and in species composition of plants grown in Slovenian forestry nurseries has occurred. The whole stock of plants for afforestation (all ages) has fallen from nearly 39 millions pieces in 1980 to about 14 millions in 1999. ln 1980 98.46 %of all plants in stock were conifers (mostly spruce) and in 1999 their share fali ed to 87.5 %. The number of forest nurseries was also reduced from 40 in 1980 to 14 in 1999'. More speci es of broadleaves and reduced area and places for growing of saplings GozdV 58 (2000) 9 375 Jurc. D .: ObvladovanJe naJpomembnejših bolezni v gozdnih drevesnicah resulted in chang ed composition of diseases which affect the plants. Presen ted are the most harmful diseases and active ingredients of pesticid es for the ir control: - Damping off: Pythium debaryanum Hesse, Phytophthora cactorum (Leb. & Cohn) Schroeter, Fusarium oxysporum Schlecht., Rhizoctonia solani •KOhn, Trichoderma viride Pers. ex Gray and other fun gi- dazo~ met; - Spruce: Botryotinia fuckeliana (de Bary) Whetzel- Botrytis cinerea Pers.- diklofluanid, propineb, prosimidon, tebukonazol, vinklozolin; Sirococcus strobilinus Preuss- maneb, benomyl; - Pines: Lophodermium seditiosum Minter, Staley & Mili ar- mankozeb, zi neb, benomyl, copper compounds; Cronartium ribicola J.C. Fischer - extermination of nearby Ribes spp., destruction of diseased plants; Melampsora pinitorqua E. Rostrup - tiram, extermination of nearby Popu/us tremula; Cyclaneusma minus (Butin) DiCosma, Peredo & Minter- rare disease, no need far chemical control; Cyclaneusma niveum (Pers.) DiCosmo, Peredo & Minter- frequent but saprob; - European larch: Meria laricis Vuill. - sulphur, zineb, benomyl, triadimefon; - Other conifers: Phomopsis juniperovora Hahn- benomyl; Kabathina thujae Schneider & Arx- mankozeb; Seiridium cardina/e (Wagener) Sutton & Gibson - benomyl; - Oaks: Microsphaera alphitoides Griff. & Maubl. - sulphur, dinokap, heksakonazol, fenarimol, dinokap + miklobutanyil, triadimefon and fenarimol; - Maples: Rhytisma acerinum (Pers.) Fr.)- copper compounds; Sawadea bicornis (Wallr.:Fr.) Homma and Sawadea tulasnei (Fuckel) Homma- no need for suppression; Cristulariella depraedans (Cooke) Hahn.- removal of shed leaves; Nectria cinnabarina (Tode) Fr.- removal of dead branches; - Limes: Cercospora microsora Sacc. -copper compounds, mankozeb, captan, benomyil; - Poplars: Drepanopeziza punctiformis Grem men - Marssonina brunnea (Ellis & Ev.) Magnus)- triforin, biter- tanoJ, copper compounds, karbendazim, propineb with triforin, benomyl or tiophanat-metyl; Cryptodiaporthe populea (Sacc.) Butin: copper compounds, captan; - Other broadleaves: Cryphonectria parasitfca (Murrill) Barr- destruction of infected plants; Blumeriella jaapii (Rehm)Arx- prokloraz-Mn, mankoz.eb, dodin, bitertanol- benomyl; Melampsoridium betulinum (Pers.) Kleb. - triadimefon, tebukonazol, miklobutanyl; Apiognomonia veneta (Sacc. & Speg.) l-lohn. - mankozeb. VIRI/ REFERENCES ALDHOUS, J. R./ MASON, W. L., 1994. Forest Nursery Practice.- Forestry Commission Bulletin 111, London: HMSO, 268 s. AVRAMOVIČ, G. /GOJKOVIČ, G./ JODAL. 1./VAJIŠTANAC, G., 1991 . PossibilityofControlling Marssonina brunnea (Eli . et Ev.) P. Magn. in Poplar Nurseries by Chemical Control Measures.- Radovi. Institut za topolarstvo, 23, s. 67-76. BARNEOUD, C. 1 BONDUELLE, P. 1 DUBOIS, J. M., 1982. Manuel de populicu\ture.-AFOCEL, Paris, 319 s. BLATCHFORD, O. N., 1983. The Use of Chemicals (other than Herbicides) in Forest and Nursery- 1983.- Forestry Commission Bocklet 52, Forestry Com mission. 64 s. BOUDIER, B., 1982. Interet et risques de l'utilisation du triadimefon en pepinieres forestieres et ornementales.- Revue Forestiere F rancaise, 34, 6, s. 399-411. BUTIN, H .. 1996. Krankheiten der Wald- und Parkbaume. Diagnose- Biologie - Bekampfung.- Georg Thieme Verlag, Stuttgart, New-York, 261 s. HARAPIN, M. 1 HALAMBEK, M. / LIOVIČ, 8./ NOVAK-AGBABA, S. 1 MATOŠ EVI G. D., 1996. Svestrane metode suzbijanja biljnih bolesti, kukaca i korova.- V: Zaštita šuma i pridobivanje drva, Knjiga 2; Hrvatska šumarsko društvo, Zagreb, s. 11-18. HOČEVAR, S., 1981. Opažanja s pregledov v gozdnih drevesnicah.- GozdV, 39, 6, s. 290-293. HOČEVAR, S. 1 JURC, 0 ., 1984. Javorova siva listna pegavost odkrita tudi pri nas.- GozdV, 42, 4, s. 150-153. JURC, D., 1981. Poleganje klic.- GozdV, 39, 6, s. 294-298. JURC, D., 1986. Osip macesnovih iglic v gozdni drevesnici Muta.- IGLG, Ljubljana, 3 s. (tipkopis) JURC, D., 1992. Kabatina thujae Schneider & Arx v gozdnih drevesnicah.- IGLG, Ljubljana, 3 s. (tipkopis) JURC. D., 2000. Apiognomonia veneta na platani.- V: Posvetovanje o varstvu divjega kostanja in platane v urbanem prostoru : Izvlečki prispevkov. Ljubljana, BF. Oddelek za agronomijo, s. 19-21. JURC, M., 1996. Bolezni in škodljivci sadik gozdnega drevja kot dejavnik kakovosti.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51, s. 175-188. MORGAN, J. L., 1999. Forest Tree Seedlings- Best Practice in Supply, Treatment and Planting.- Forestry Commission Bulletin 121, Forestry Commission, Edinburgh, 44 s. · · RIFFLE. J. W./ PETERSON, G. W., 1986. Diseases of Trees in the Great Plains .- General Technical Report RM-129, USDA, Forest Service, Rocky Mountain Forest and Range Experimental Station, 149 s. Pflanzenschutzmittel. ... 2000. Pflanzenschutzmittel - Verzeichnis, Te il 4. 2000, Forst.- Biologischen Bundesanstalt fOr Land- und Forstwirtschaft Bundesrepublik Deutschland, 48. Auflage 2000, 68 s. Priročnik o fitofarmacevtskih sredstvih v Republiki Sloveniji, 1999.- Društvo za varstvo rastlin Slovenije, 2. izdaja, Ljubljana, 550 s. 376 GozdV 58 (2000) 9