ZGODOVINSKI Ta pripovedka, na katero spominja freska v prezbiteriju ljubljanske stolnice, dovolj jasno ozna=uje zvezo dveh zna- menitih dogodkov. Isto potrjuje tudi naš kronist Valvasor,1 ko poro=a, da je Ene j Silvij že takrat, ko je bil kardinal (1456 — 1458), nasvetoval cesarju, naj ustanovi škofijo v Ljubljani. je po kon=anih humanisti=nih študijah stopil leta 1431 v službo kot tajnik kardinalu Capranica. s katerim je prišel na koncil v Basel. Po smrti kardinala Capranica je postal taj- nik baselskega zbora. Ko je cesar Friderik III. bival leta 1442 v Boslu, je sprejel Eneja Silvija v svojo službo in ga vzel s seboj v Dunajsko novo mesto. Leta 1444 je s cesarjem prepotoval Štajersko, Koroško in Kranjsko. Leta 1445 je Encj Silvij, star že štirideset let, stopil v du- hovniški stan in prejel od cesarju ve= cerkvenih beneficijev, med dru- gimi tudi župnijo sv. Pankracija v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Ta župnija je bila nudžupnijn za cerkveno okrožje Slovenj Gradec, spadala pa je neposredno pod jurisdikcijo gornjegrujske opatije, po- sredno pa pod akvilejsko patriarhijo. Nadžupnik v Starem trgu pri Slovenj Gradcu je bil od nekdaj tudi nadžupnik in škofijski komisar zo plibcrško cerkveno okrožje. Encj Silvij pa ni nikoli sam upravljal župnije v Starem trgu, dobival je le del njenih dohodkov in imel tam svojega namestnika-vikarja. Opatija Gornji grad pa je spadala pod patronat celjskih grofov in ko je prevzel cesar njihovo dediš=ino, je prevzel tudi patronatske pravice nad vsemi cerkvami gornjegrajske opatije. Ko je bila tudi opatija Gornji grad s cesarsko ustanovno listino in papeško potrdilno listino dana v dotacijo škofovi menzi, je bila s > PonolM liitine r Z|roc]oun«krm zborniku, prilogi k »I.nibachrr »ibcc^nnblat!«, Št. I *tr. 6 in II. 2 itr. 18. * I/virnn liMiiui v Škofijami arhivu I.jubljann (v nadaljevanji SAI.j.). Tonalit » »Zroilovin- skem zborniku*. «ir. 112 H. ' • * Dr. Josip Gruden, I. c, lir. M u. 224 ZGODOVINSKI CAMH'IS XXVIII 1074 tem dana v dotacijo tudi župnija šmihel pri Pliberku s pripadajo=imi vikuriati, ker je od nekdaj spadala pod škofijski komisariat nadžupnije Stari trg pri Slovenj Gradcu. To je bilo znano tako cesarju kakor tudi papežu Piju II. kot nekdanjemu župniku te nadžupnije in sta iz tega razloga priklju=ila tudi pliberško cerkveno okrožje ljubljanski škofiji. Kar pa zadeva beljaško cerkveno okrožje, navaja koroški zgodo- vinar Moro," da so celjski grofje kot zastavni gospodje gospoš=ine I.nndskron, ki je izvrševala odvetniške pravice nud vsemi župnijami, spndajo=imi pod to gospoš=ino, preložili že pred letom 1437 sedež nad- župnije in sv. Rupertn (Scntrupcrt, Sanct Rupcrt am Moos) k cerkvi sv. Nikolaja, ki je ležala na levem bregu Drave v mestnem pomirja bnmberškcga mesta Beljaka, da bi tako lažje izvrševali svoje pravice zaš=ite in nadzorstva nad cerkvijo, ki je ležala v pomirju beljaškega mesta; v mestu Beljaku je bil namre= sedež dvornega namestnika bam- l>erškegu škofa, celjski grofje pa so stremeli za tem, da bi tudi v tem delu Koroške pridobili =im ve= pravic. Zgodovinar Moro meni, da je z ozirom na zgornje ugotovitve tudi lažje razumljivo, zukaj je cesar Friderik III. te nekdaj celjske župnije poklonil kapiteljski menzi novo ustanovljene ljubljanske škofije v dotacijo. Temu mnenju se priklju- =uje tudi pisec te razprave. Papež Pij II. je z bulo z dne K), septembra 1462, izdano štiri dni potem, ko je z bulo potrdil ustanovitev ljubljanske škofije, izvzcl ljub- ljansko škofijo iz jurisdikcije oglejskih patriarhov in solnograških nad- škofov ter jo podredil neposredno apostolski stolici v Rimu.7 Ta odlo- =itev je naletela na hud odpor oglejskega patriarha in solnograškcga nadškofa. Nastali so spori pri prevzemanju posameznih župnij, poseb- no v beljaškem cerkvenem okrožju, kar opisuje zgodovinar Josip Gru- den, ki tudi meni, da je ustanovitev novega cerkvenega središ=a v juž- nih avstrijskih deželah križala politi=ne interese beneške republike.8 Tu naj bo še omenjeno, da je cesar Ferdinand I. z listino, izdano na Dunaju dne 26. maja 1533, podelil ljubljanskemu škofu naslov kne- za — princeps, kar je bilo za tedanje fevdalne in družbene razmere velikega pomena, ker je bil s tem ljubljanski škof dvignjen med naj- višje plemstvo v državi. Naj pojasnimo še nekuterc pristojnosti škofijskih organov in župnij. Pri škofijskem ordinnriatu v Ljubljani je delovalo škofijsko sodiš=e, imenovano škofijski konzistorij. Predsednik tega sodiš=a je bil sam škof, =e je bivol v Ljubljani, v njegovi odsotnosti pa generalni vikar. Prisednikov je bilo na razpravah obi=ajno pet do šest in to iz vrst ljubljanskih kanonikov in iz vrst menihov ljubljanskih samostanov. Škofijsko sodiš=e je bilo pristojno za vse spore, kjer je tožila ali bila tožena kaka oseba duhovniškega stanu ali kaka cerkvena ustanova. Nadalje je bilo to sodiš=e pristojno za vse spore iz rodbinskega ali zakonskega prava razen sporov glede dedovanja. V dobi, ki jo opisu- • ErllalcnUKfl rum hiMorm-hrn Allas d«I (iitrrrfichischfii AlnrnUnilrr. Klarrnfurt 1958. 8. Trii Ktirntrn. lir. 44 H, 1 Zgodovinski iliornik XI. 9, itr. 129. • Dr. Jo*ip (.m.!, ii, |a c. Mr. 47 M. 225 ZGODOVINSKI CASOI'IS XXVIII 1974 jemo, je namre= prevladovalo versko življenje in mišljenje, državne in avtonomne oblasti so priznavale zakon kot zakrament in s tem cerkvene oblasti za pristojne razsojati v zakonskih in rodbinskih sporih. Zato so v vseh naših deželah v tej dobi bili v zadevah zakonskega in rodbin- skega prava merodajni predpisi zakonov (kodeksa) rimsko-kutoliške cerkve. Dcželska in mestna sodiš=a kakor tudi sodiš=a deželnih stanov Kranjske, Koroške in Štajerske so na prošnjo škofijskega sodiš=a dajala pravno pomo= pri izvršbi pravomo=nih sodb tega sodiš=a. Škofijsko sodiš=e je bilo tudi prizivna instancu zoper sodbe in odlo=be, ki so jih izdajale cerkvene ustanove, to je župnije, vikariati, beneficiji, župne in podružni=ne cerkve v zemljiških sporih svojih zemljiških podložnikov. Škofijsko sodiš=e je bilo nadalje pristojno za kazenski pregon zoper vse osebe duhovniškega stanu in zoper vse zemljiške podložnike cerkvenih ustanov razen v tistih primerih, kjer je bila po zakonu pred- pisana smrtna kazen. Ko so nastali v za=etku 16. stoletja dvomi in spori glede pristojnosti cerkvenih sodiš= v kazenskih zadevah, je cesar Maksi- milijan I. izdal dne 7. aprilu 1510 v Augsburgu ukaz, kako je v cerkve- nih zadevah tolma=iti besedi >Pluctt vnd Malcfiz<. Cesar je ukazal, naj bodo posvetna sodiš=a pristojna kazensko postopati le zoper tiste cerkvam podložne osebe, ki so pregrešile kazniva dejanja, ki se kaznu- jejo >am Halss vnd Leben<, to se pravi, take zlo=ine, ki se kaznujejo s smrtjo.* Škofijski ordinuriut je sprejemul v službo tudi ljubljunske odvetnike in solicitatorje deželnih stunov, da so zastopali interese škofije na prav- dab pred deželnimi in držnvnimi instancami, sestavljali pogodbe in bili navzo=i na razpravah škofijskega konzistorija.10 1. novembru 1607 je bil zastopnik škofije odvetnik Jurij Byttorfcr za letno pla=o 20 goldi- narjev. 1. septembru 1608 je bila sklenjena pogodba med škofom To- mažem Hrenom in odvetnikom Gregorjem Zurler za dobo treh let in za letno pla=o 25 goldinarjev. Leta 1612 je v škofijski službi odvetnik Friderik Zwingman zu pla=o 25 goldinarjev, 1. januarju 1614 pa sklene škof Tomaž Hren najemno pogodbo z Urbanom Langsdorffcr, Sclirun- nen — Solicitntoren des Herzogtums Krain, za letno pla=o 12 goldi- narjev. Leta 1632 zustopa interese škofije odvetnik Junez Putschur (Bu=ar), leta 1646 odvetnik dr. Ivan Dienstmun za pla=o 50 goldinarjev, 1650 Andrej Škcrpin za pla=o 20 goldinarjev, 1654 do 1656 odvetnik dr. Martin Ettenaur za letno pla=o 50 goldinarjev, 10. februarja 1657 pa sklene škof Oton Friderik Buchhcim pogodbo z dr. Janezom Anto- nom Kunstl, des I.andes Kruin geschworenen Schrunnenadvokatcn, za pla=o 50 goldinarjev. Leta 1658 najdemo v listinah ime odvetnika Matjažu Bildstuin, 1. fcbruurja 1661 je bil sprejet v službo Junez Spar- ber, Solicitator in Crain, leta 1670 zopet isti, 1685 pa odvetnik Johnnnes Fabcrius. Ljubljanska škofija pa je imela od =asa do =asa svoje pravne zastopnike tudi izven Kranjske predvsem v Gradcu, kjer je bil sedež vlade notrnnjeuvstrijskih dežel. Tako je biln sklenjena dne 25. febru- • KapitcIjaU arhiv Ljubljana fr nadaljevanju KALj.), faic. 199/7. w KALj.. fa*c. 97/10, 97/16 in 97/27. 226 ZGODOVINSKI i I i vsi prebivalci z izjemo treh najvišjih slojev prebivalstva, to je visokegu plemstva, višjega duhovniStvo in pravih dvornih svetovulcev, razdeljeni v pet razredov. Za vsak razred posebej je bilo predpisano, katere osebe spadajo v ta razred, kako se smejo te osebe obla=iti, kak nakit smejo njihove žene imeti na sebi in koliko denarja smejo v vsakem razredu trositi na poje- dinah. Kot primer, kako velika je bila razlika med posameznimi sloji, naj navedem tole: Osebe, ki so spadale v prvi razred, so smele pri porokah in pri pogrebih porabiti skupaj z nakupom vina najve= 100 goldinarjev, osebe iz petega razreda pa pri porokah in pogrebih skupaj s pija=o najve= 10 goldinarjev. Za prekrške tega policijskega reda so bile predpisane visoke kazni, nadzorni organi pa so imeli tudi pravico, da so smeli pri porokah in drugih pojedinah pregledovati kuhinje, ali se predpisi pravilno izvajajo. Za našo razpravo je važna ugotovitev, da so bili u=itelji, cerkovniki in drugi cerkveni služabniki, nadalje kuharji in kuharice uvrš=eni v =etrti stanovski razred, medtem ko so cerkveni podložnik] in zemljiški podložniki fevdalnih gospoš=in, kme=ki posli in dninarji kakor tudi ves ostali prolctarat bili uvrš=eni v najnižji peti stanovski razred. * Valvasor opisuje Plibcrk takole: >Mcsto, grad in gospoš=ina Pliberk leži v spodnji =etrti Koroške med Velikovcem in Guštanjem v ravnini ob potoku Bistrica, ima lepe njive in travnike ter prijetne hrib=ke. Ne dale= od mesta stoji nu malem hrib=ku sredi polja nova cerkev. " KALI., tnnc. 152/4. » KALj.. tanc. 71/7. 16 Zfodoriukl Euopb _> »o. ZGODOVINSKI ljubc, kar bi se v nemš=ino pravilno prevedlo z >Minne*. Starejši grad je bil torej Minnenberg, mlajši pa Pliburch = Bleiburg. To ime pa nima nikakc zveze s svincem, temve= je moralo ravnotako nastati iz besede ljub. Dne 29. julija 1292 je grof Ulrik III. Vovbrški obljubil solnogrn- škemu nadškofu Konradu, da mu da med drugimi tudi gradovu Pliberk in Spodnji Dravograd v zastavo, =e izpusti vojvodovega sina Ludvika iz ujetništva. Ko je leta 1322 rod Vovbržanov izumrl, je prišel Pliberk v last grofa Ulrika Pfannenl>erškegaf ki je leta 1332 zastavil Pliberk z delom Guštanja in z Vovbrami Konradu pl. Auffcnstein. Medtem " Janrz Vajknrd Valvasor, Topngraphie Ka'rnlcn*. 16R6. " Štefan Sinecr, Kultur- und kirchrnirc*chichtc de* obe m?r. Kultur- und kirchrnitcscliicbtc des oberen Roienlalci, Drkannt RoKfff, 1955, •tr. £». ..." Aujrmt pl. Jnk«erg, sta ostala Pliberk in Guitanj v rokah Anffensteinov. Dne 15. maja 1361 so dali Auffensteini grad Pliberk z deželskim sodiš=em kakor ludi grad Gu- šlanj ter ozemlje v Mežici. Orni in Javorju deželnemu knezu kot fevd- nemu gospodu nazaj. Od tepa =asa dalje je bila usoda Plibcrka. Gli- štanja in 7.e v listini z dne 9. maja 1228 se omenja krnj Pliberk kot forum in je v listini že tudi imenovan iudex fori. Pliberk je dobil mestne pravice dne 15. novembra 1570 od avstrijskih vojvod Albrehta NI. in Leopolda III. Pliherški mestni pravni red je dobesedno enak pravnemu redu mesta Sent Vid iz leta 1338. le dolo=be o rokodelcih in gostilni=arjih so v pliberškem mestnem redu nove. Plibcrško meš=anstvo je prejelo pravico do izvolitve mestnega sodnika iz svojih vrst šele leta 1393 od vojvode Albrehta III. Leta 1573 je prišlo med zastavnim lastnikom gospošeine Pliberk in med pliberškim meš=anstvom do spora zastrnn mej mestnega pomirja, ker je zastavnik priznal mestno pomirje le znotraj mestnega obzidja. Nadvojvoda Ferdinand II. je leta 1596 odlo=il in spor v prid meš=nnstva.c Župnija Pliberk se omenja že leta 1241, je pa v tem =asu podružnica prafare Smibel pri Pliberku, kar je izkazano Se za leto 1362.u Tudi ob nastanku ljubljanske škofije leta 1461 je župnija Pliberk Še filiala župnije Šmihel, kmalu nato pa je prevzela župnija Pliberk vodilno mesto za pliberško eerkveno okrožje, ker se pliberški vikarji podpisu- jejo v 16. stoletju že stalno kot škofijski komisarji. Še nekaj besed o etimologiji imena Pliberk, nemško Bleiburg, v =asu naših zapisov v arhivskih virih dosledno pisano Plevburg, nekaj- krat tudi Plevberg. Krnnzmnver trdi pri razlaganju koroških krajevnih imen tole: »Leta 995-1000 ime Liupicdorf, tj. vas Slovenca Ljubeka. 1228 Pliburch; ni pa izklju=eno, da ima to ime dvojni pomen, ali grad ob svin=enem hribu ali pa izhaja beseda iz srednjevisokonemške besede blide, tj. »vesel, ljubek1. Primerjaj Liupic s slovenskim .ljub', na kar spominjajo imenu sosednjih krajev Libi=, Libu=c, ki so v zvezi z bese- dami .ljub', nemško ,licb\ ter izginula, listinsko dokazana Minneburg. sestavljena iz besed minnc - ljub in grnd.c17 Ali ima Kranzmayer prav ali ne, prepuš=am presoji etimologov. 14 Srmnlizcm krtke fckofijp /a leto 1911, CCIOTCC " flMTh.in! i. r.iii/iii.iv.r, ( IrtMi.uiiriil.iH h TOD Kiifl -nfrn, II. Icil, Klajcnfiir« 195«. str. U. 231 ZGODOVINSKI . Cerkev sv. Andreja v Spodnjih Minirali. 4. Cer- kev sv. Bartolomoja v Srednjih Libu=nh. F>. Cerkev sv. Jurija v /gornjih Libu=ah. 6. Cerkev sv. Sebastijana v Dobu (Aich). 7. Cerkev Božjega groba pri Cirkov=ah (sezidana med leti 1670 do 1680). 8. Cerkev sv. OŽbolta v Mežici (v drugi polovici 18. stoletja postane samostojna žup- nija). 9. Cerkev sv. Danijela v Sen t Danijelu (postane istotako v drugi polovici 18. stoletja samostojna župnija). 10. Cerkev sv. UIrika na Strojni. V pliberškem gradu se je nahajala grajska kapela, pri kateri so grofje Auffenstcini ustanovili leta 1362 beneficij sv. Pavla, ki je bil združen z dohodki iz temu beneficiju dodeljenih podložnih kmetij, /a =asa reformacije so v tej kapeli pokopavali protestante in je bila leta 1620 na novo posve=ena, kakor bomo pozneje videli. Župnija Pliberk je bila po svoji velikosti in po številu faranov ena najve=jih koroških župnij. Koroški zgodovinar Gotbert Moro navaja pri opisovanju zgodovine vseh koroških župnij,19 da župnija Pliberk meri 75.69 km2. Pri tem pa ni upošteval, da so k župniji Pliberk takrat spadali tudi predeli, ki ležijo sedaj na jugoslovanskem ozemlju, ij, Mežica in Seni Danijel. Zgodovinar Moro izpuš=a pri opisovanju zgodo- vine koroških župnij tudi vse ostale župnije, ki se sedaj nahajajo v Jugoslaviji. Število faranov se je sukalo, kakor bomo pozneje videli. " KAI.j., fail, " Gotbert Moro, Kriaiitrrunjjrn zimi hiftorischu Atlm ilrr "»lermcliischen Alpenlatider, VIII. knjiga, Dekanat Bleiburg, Pf, S t. J'cler umi I'.ml in Bleiburg, -\r. 139 •>. 232 /<;oi)OVI\Nkl Ich Mathias I.atomich. fiirstlicher Durehleichtigkeit Caplann Pfarrcr zu Griitz. perpetuierter Vicarius et Commissnrius zu Pleiburg, nuch benc- fieiat nuf Sanct Catarina Pcrg ob Pleiberg. Bckhcnnc .. .< Matija La- tomi= je imel torej v Gradcu visoke funkcije, saj je bil tam dvomi kaplan in mestni župnik. Matija I.atomus. ki je torej imel razen župnije v Gradcu in vika- riata v Plihcrku v svojih rokah tudi beneficij sv. Katarine v Smihelu pri Pliberku. je imel stalne spore z zakupnikom gospoš=ine Plibcrk. baronom Davidom Ungnadnm, ki si je prilaš=al pravice odvetništva nad cerkvenimi ustanovami. V pismu z dne 25. maja l>71, naslovljenem na svetovalec in komisarje zastavljenih gospoš=in na Koroškem v Ce- lovcu se Matija I.atomus pritožuje zoper zastavnega lastnika gospoš=ine Plibcrk Davida Ungnnda v zadevi pla=evanja odvetš=inc in v zadevi polaganja cerkvenih obra=unov, v kar se upravnik gospoš=ine Plibcrk neupravi=eno vmešava. V pritožbi navaja, da se mu kot zemljiškemu gospodu podložnih kmetij, ki spadajo k župni cerkvi, k podružnicam, k beneficiju sv. Katarine in k beneficiju sv. Janeza Krslnikn. dela Škoda in da je tako ravnanje v nasprotju z dolo=ili ustanovnih listin Cesarja in papeža o ustanovitvi ljubljanske škofije, ker so vsa cerkvena posestva izlo=ena iz jurisdikcije posvetnih oblastev. Ce si 1'ngnad lasti upravljanje odvetništva, noj to vrši le ad defendendum, ne pa tudi nd dominnndum, to se pravi, naj izvršuje zaš=ito cerkvenih ustanov, nima pa pravice, da si iz tega lasti kake dohodke.-1 Spor med plibcr- škimi vikarji in med gospoŠ=ino Plibcrk glede izvrševanja odvetništva in glede polaganja cerkvenih ra=unov se je vlekel še desetletja, kakor bomo videli. Baron David 1'ugnad, ki je postal po smrti svoje matere vdove Ane Marije Ungnad zastavni zakupnik gospoš=ine Pliberk, je bil lastnik grada in gospoš=ine Zonok (Sonncg) nad /jlarjo vasjo in je bil vnet protestant. Leta 1570 je sestavil na ukaz deželnega kneza oz. deželno- knežjih komisarjev zastavljenih gospoš=in v Celovcu nov urbar gospo- " SAI.j., li.tinr. " KALI., fi.se. 55/7. 233 ZGODOVINSKI *>0 pli- berški gospošeini podložnih kmetij je imelo v svojih hlevih 167 konj. 3277 glav goveje živine, 2916 glav drobnice (koz in ovc) ter 1383 svinj. Pliberika gospoš=ina je imela razen zgoraj navedenih podložnih kmetij na Koroškem še osem podložnih Inih v okolici Maribora in sicer v Kam- ilici pod sv. Urbanom. Pri teh kmetijah je imela gospoš=ina Pliberk zemljiško-gosposke pravice po gorskem pravu (Pcrkrccht), to se pravi, da so morale te kmetije dajati gospošeini poleg drugih dajatev še da- jatve v vinu. Teh osem kmetij je moralo dati vsako leto v pliberški grad 151 veder vina, vedro merjeno kot vodno vedro (Wnsscrcimer). Vodno vedro je merilo nekaj =ez 17 litrov vina, tako t\t\ je znašala vsa dajatev pet startinOV vina. V urbarju je bilo tudi dolo=eno, da je mesto Pliberk zadolženo spraviti to vino iz Maribora do grajske kleti brez odškodnine. Ker pa so bili meš=ani oproš=eni takih dolžnosti, je inesto naložilo to tlako ko=arjem, ki so živeli v mejah mestnega pomirja. Pliberški ko=arji so prejemali za to prcpcljavo od gospoš=ine pija=o, sir in kruh in so smeli v grajskih gozdovih pobirati odpadlo suho vejevje, kolikor je mogel vsak posameznik nesti na glavi domov. V urbarju so opisane tudi pravice do lova in ribolova, ki so bile opisunc v posebni razpravi," Drugi zanimivi vpisi v tem urbarju so Še naslednji: V mestu Pliberk je bilo nekdaj 11 mesnic, danes so le še 4. Vsak mesar mora dajati v grad vsako leto 36 funtov loja, grajski upravitelj pa je dolžan, dn vzdržuje in popravlja mesnice. Ugotovi se naj tudi, ali so tisti meš=ani, ki so na krajih, kjer so prej stale mesnice, sezidali hiše, dolžni, da oddajo letno 36 funtov loja v grad. Kar se ti=e gostiln, obstaja v obmo=ju pliberškega deželskega sodiš=a obi=aj, da mora oseba, ki nima starih pravic do izvrševanja gostilniške obrti in ki ho=e to=iti vino, dajati grajskemu deželskemu sodniku letno eno tele ter 15 do 20 krajcarjev. Najbolj važen pa je za našo razpravo vpis v urbarju v zadevi pla=evanja odvetš=ine, ki se glasi: >V urbarju so navedeni pla=niki odvctš=ine, ki so zemljiški podložniki gospoda llaimerja, cerkve v Libeli=ah, v Non=i vasi, pliberškega župnika in drugih cerkva. Ti u SALj., U»c. 98/3. » Anion Svetin«, I-ov in ribolov v Me2i.i se pliberškemu vikariatu priklju=il šmihelski vikariat ali kak drug beneficij, ker pliberski vikar zaradi visokih izdatkov ne more izhajati s svojimi dohodki."5 Sesti ljubljanski škof Konrad Gluši=, ki je vladal od leta 1571 do 1578, je prišel peto nedeljo po veliki no=i leta 1574 v Pliberk na vizi- tacijo. Prihodnji dan, v ponedeljek, je bral slovesno mašo in opravil birmo, ki se je nadaljevala tudi popoldne po obedu. Ljudstva se je nabralo ta dan v Pliberku okoli 3000 oseb, navzo=a pa sta bila tudi opat iz Dobrlc vasi pater Bartolomcj in opat iz Velikovca Gregor Latomus, bivši vikar v Šmihclu pri Pliberku. Ko je škof poizvedoval, ali se razširja v Pliberku ali okolici protestantizem. mu je bilo zagotov- ljeno, dn se o tem ne sliši, le mestni pisar in neki meš=an z imenom Sprainzer sta odpadnika; mestni sodnik in =lani mestnega sveta pa so škofu ustno in s svojim delovanjem dokazali, da so v vsem zvesti sveti katoliški cerkvi. Pa= pa je škof ugotovil, da živijo vikar kakor tudi oba kaplana v konkubinatu; vse tri je škof strogo posvaril, naj takoj prenehajo s takim življenjem in jim zagrozil, da ne bodo le razrešeni upravljanja cerkvenih služb, temve= bodo kaznovani s hujšimi kaznimi, zaporom in odvzemom vseh beneficijev.2* Bila je to doba reformacije, ko so protestantski duhovniki imeli pravico do poroke in so jih tudi katoliški duhovniki za=eli posnemati. Vikar Janez Fabri je moral biti potem res kazensko odstavljen ali premeš=en, ker najdemo proti koncu leta 1574 v Pliberku za vikarja Janeza \Volfa, ki je potem služboval na tem mestu ve= kot 50 let. Kmalu po nastopu svoje službe poro=a vikar \Volf v obširnem pismu škofu v Ljubljano o razmerah v svoji župniji. Med drugim na- vaja, da je hotel sedanji zastavni zakupnik gospoš=inc Plil>crk Ilauss tudi mestno farno cerkev spraviti pod svoje odvetništvo. Proti temu * KALj.. fa«r. 84/55. » Golbert Moro, I. c. Urpf. Si, Mirbnrl ob Bleiburg, lir. 155. * KALj.. fn«. 22/2. 235 /(.ODOVIVSKI CASOIMs XXVIII 1974 se je mesto pritožilo na deželnega kneza, ki je pritožbi ugodil in odlo=il v prid mestu. 6e hi dobili gospod Ungnad in njegovi graš=inski upra- vitelji pravice do odvetništva, bi pritegnili vse župnije in cerkvene ustanove na sel>c in bi ostale cerkve prazne. Tako so npr. vpisali v župniji Smihel pri podružni=ni cerkvi v Ve=ni vasi v svoj urbar pravico do odvetništva in celo davkov ne pla=ujejo deželnim stanovom, temve= v grad ?,onck.17 Škof Konrad Gluši= je v zvezi s tem pismom poslal dne 13. decem- bra 1574 pismo zastavnemu zakupniku gospoš=ine Pliberk Krištofu pl, Hauss in ga prosil, naj se ne vmešava v cerkvene ra=une farne cerkve v Plibcrku in njenih podružnic, kar po=enja iz domnevne pravice do odvetništva, in ga opozoril, da je po ustanovni listini ljubljanske škofije predvidena kazen 100 mark =istega zlata za tistega, ki hi delal proti predpisom te ustanovne listine.2* 22. februarja 1581 piše vikar Janez Wolf zastavnemu lastniku gospoš=ine Pliberk Ivanu pl. Hauss v zadevi pla=evanja desetine in odvets=ine od strani podložnikov župne cerkve in l>cneficija sv. Janeza Krstnika v Plibcrku. Kar zadeva pla=evanja desetine, ho podložnikom zapovedal. naj izpolnijo svoje dolžnosti, kar pa zadeva pla=evanja odvets=ine. pa ho pri podložnikih ugotovil, ali so te dajatve sploh kdaj pla=evali. Ko je bila njemu pred leti izro=ena po škofijskih komisarjih uprava župnije in kapele sv. Janeza, ni bilo govora o kakem odvetni- štvu, ki hi ga naj imela gospoš=ina Pliberk. Zato tudi ne more priznati kot odvetnika župnij«' nikogar drugega kot svojega gospodarja, ljubljan- skega škofa.29 \ isti zadevi piše škof Janez Tav=ar iz svoje rezidence v Gornjem gradu dne 22. septembra 1581 deželnemu knezu nadvojvodi Karlu, da je prišlo v obmo=ju ljubljanske škofije do mnogih neprijetnih nesporazu- mov med duhovš=ino na eni strani in meo! sodnimi in zemljiškimi go- sposkami na drugi strani, ker si poslednje lustijo domnevne pravice do odvetništva nad župnijami s tem. da sestavljajo cerkvene obra=une v svojih gradovih ali upravnih poslopjih brez navzo=nosti župnikov, vi- karjev in kaplanov in postavljajo za cerkvene klju=arje osebe, ki ne pripadajo katoliški veri. Škof prosi deželnega kneza, naj z javnim patentom odpravi te nepravilnosti, ki so v nasprotju z ustanovno listino ljubljanske škofije.30 Ponovno piše vikar Janez Wolf dne 2". junija 1587 deželno-knežjim komisarjem v Celovec, da so bili podložnik! beneficiata sv. Janeza Krstnika v Plibcrku nepravilno vpisani v urbar gospoš=ine Pliberk glede pla=evanja odvets=ine. ker teli dajatev podložniki od pamtiveka niso pla=evali. Prepis tega pisma pošlje vikar \Volf 31. julija 1 "87 škofu Janezu lav=arju, ki je bival takrat V Gradcu kot namestnik deželnega kneza, in ga prosi, naj bi dcžclnokncžjim komisarjem, ki sestavljajo za gospoš=ino Pliberk nov urbar, ukazal, da odpravijo te nepravilnosti B KAI.j.. Nuc. -,VT. M KAI.j., ffluc. 55/11. » KAL].. fow. 55/12. » KAI.j.. fnv. 55/15. 236 ZGODOVINSKI iJi v stari trije. Skof je rade volje pripravljen to kapelo na prošnjo škofa posvetiti.3' Plibcrški vikar Janez Wolf je postal leta 1618 kanonik ljubljanske škofije. Na to mesto ga je prczcntirnl deželni knez nadvojvodu Ferdi- nand II. s pismom od 30. junija 1618. Ljubljanski stolni kapitelj je obstajal iz prosta, dekana in deset kanonikov. Razen enega kanonika. ki ga je imel pravico prezentirati škof, je vsc ostale prezentira! de- želni knez. Vikar \Volf pa kljub imenovanju za kanonika ni zapustil pliberške župnije do svoje upokojitve. Konec leta 1618 je prišlo med vikarjem Wolfom in med grofom Ivanom Ambrožem Tliurnoin ponovno do spora v zadevi pla=evanja odvetšeine od strani cerkvenih podložnikov župne nadarbine in pod- ložnikov beneficija sv. Janeza Krstnikn v Pliherku. Vsaka od teh cer- kvenih ustanov je imela po vpisih V urbarju po Štiri podložnike, ki 80 bili dolžni dajati tole odvetš=ino: podložniki beneficija vsak po štiri l)eli=e, dve kokoši in 20 jajc, podložniki župne nadarbine pa eden mernik ovsa in 20 jajc, eden enega kozli7a in eno gosko, dva pa po eno kuro. V pismu z dne 19. oktobra 1618 zahteva grof Thurn od vikarja \Volfa. 63 Friderik in Konrad Auffensteinska. Kar se ti=e dcželnokncžje resolu- cije, se je ta izvršila per mala nnrata (po zlobnem pripovedovanju). Baroni (Jngnadl so bili namre= prvi, ki so prinesli luteranstvo na grad ?-onek in na gospoš=ino Pliberk in je to storil Andrej Ungnad. ki je tudi v grajski kapeli pokopan in so v njej postavili potestantske na- grobne spomenike. Sveto pismo je bilo na mnogih krajih preganjano. Ce I>i bili Ungnndi mogli vse cerkve in vse kapele inficirati z luteran- sko krivo vero in \ sir. 369 M. 241 ZGODOVINSKI . julija v Preboldu in v Trbovljah, 8. julija v Mozirju. 9. julija na Sladki gori, 10. julija v Pod=etrtku in v sv. Petru pod Svetimi gorami, II. julija v Podsredi. Kozjem in Pilštnnju, 12. julija na Planini, 19. julija biva škof v Šoštanju, Starem trgu pri Slovenj Gradcu in v Slovenj Gradcu in pride 20. julija popoldne v mesto Pliberk. kjer so ga ex ordine visitationia (po predpisih vizitacij) pri=akali s proce- sijo. Po kratkem opravilu v cerkvi je odšel v župniš=e, kjer je pre- gledal urbarje in zapiske o inventarju župne cerkve, podružnic in benoficijev in še isti dan dal poklicati predse cerkvene klju=arje. To sta bila mestni sodnik Andrej Guethold in meš=an Alfonz Maeher. prišlo pa je še ve= drugih meš=anov, ki so škofu poro=ali, da vikar v redu izvršuje svoje dolžnosti in da živi dostojno. Prosili so Škofa v imenu meš=anstva, =e bi smeli prihodnji dan priti k njemu v avdien- co, v kar je škof privolil. Pri avdienci so najprej škofu =estitali v imenu mesta k imenovanju, potem pa ga prosili, =e bi smeli imeti tudi med tednom ve=krat peto mašo in pete ve=ernice in da bi se vršilo ob ne- deljah in praznikih bogoslužje tudi v nemškem jeziku. Škof jim je od- govoril, da to ni ravno Iako težaven problem, da bi se mu ne moglo ugo- diti, posebno, =e imajo to zapisano v ustanovah. Drugo vprašanje me- š=anov je zadevolo popravilo pogorele župne cerkve in kapele. Vpra- šali so škofa, ali* je beneficiat dolžan prispevati k tem popravilom. Škof jim je odgovoril, da je to brez dvoma razvideti iz ustanovne li- stine. Ker pa so bile te listine pri meš=anih zaradi požara uni=ene, bo treba pogledati, ali ima te listine bencficiut Stopar, =e ne, bo treba pogledati v gornjegrajskem arhivu.43 « KALI., fnsc. M/l. « KAL]., fa*c. 51/9. 243 ZGODOVINSKI eležil v zapisniku v latinskem jeziku. V enem dnevu je pogosto pregledal po tri cerkve, ki so bile ena od druge oddaljene pogosto v težavnem hribovitem terenu. Ko je prišel vizitator, po pisavi sode= je to bil škofijski komisar in vikar v Braslov=ah Filip Tcrpin, dne 18. mraca 1652 iz Slovenj Gradca v plibcrško župnijo, se je najprej ustavil pri podružni=ni cerkvi v Sent Danijelu (ccclesia curuta S: Danielis in Montc, qaae filialis est ad Parochiam Ss: Appost. Petri ct Pauli Plcvburgcnsis). Ugotovil je tole: Urbar te podružnice je izkazal 60 krav in 120 ovc, podvrženih dav- kom. Cerkev ima šest podlo/nikov. ki pla=ujejo deželi 46 goldinarjev « KAL;., fosc. 68/1. ** KAL].. fanc. 52/10 in 52/11. IT Zgodovinski {'a*opis M?J ZGODOVINSKI Vocavi ludivetricein dom. Joa- nem Khurmuss virom bonorum moruni, ct latinae et germanioae linguae et seripturae ct musicne peritum, etiam organistam .. .c, kar bi se po slovensko glasilo takole: Dal sem poklicati u=itelja gospoda Janeza Kur- meša, moža lepega vedenja, veš=ega latinskega in nemškega jezika v govoru in pisuvi kakor tudi podkovanega v glasbi, ki je tudi org.i- nist... V cerkvi ima odrejen poseben prostor, kjer igra na orgle in s petero de=ki poje pri mašah in ve=ernicnh ter pri drugih cerkvenih ceremonijah. U=encev ima okoli trideset; ve=ina njih se u=i latinš=ino in nemš=ino, petero se jih u=i glasbo, dva pa aritmetiko. Študiral jo filozofijo na Dunaju in postal Baccalaurcus philosophiue. Ko je bil vprašan o svoji pla=i, je odgovoril, da ima nekaj malega. Ima pa mož- nost preživljanja, ker je meš=an in ima poleg hiše tudi polja in gozdo- ve, ki ga vzdržujejo. Kot u=itelj ima pla=o od mesta v znesku 24 gol- dinarjev, obede pa dobiva pri vikarju ali namesto obedov 24 goldi- narjev. Razen tega dobiva od župne cerkve 4 goldinarje, od osem podružnic, ki jih redno obiskuje na dan posve=enjn in na dan patro- nata, pa od vsake po pol goldinarja. Prosi škofa, naj bi dovolil povi- l7* 247 ZGODOVINSKI ila med seboj v sorodstvu v =etrtem kolenu, po cerkveno-pravnih pred- pisih sta bila bratranec in sestri=na. Kakor je bilo že v uvodu pove- dano, je moral vsak škof po nastopu službe dobiti od papeža po- oblastilo, da je smel dispenzirati zakonski zadržek sorodstva ali svn- štva 3. ali 4. stopnje. Dobili pa so škofje taka papeška pooblastila k za tiste primere, v katerih je bilo dokazano, da sta oba zaro=enca revna in si služita kruh z delom svojih rok. Dispcnzo tega zakonskega • KALj., fasc. 157/26. " KALj., f„c. »7«. u KAI.j., fo*c. 74/8. ? KAD., ffl^c. 4Vi. M KAI.j., fasc. 47/7. 251 ZGODOVINSKI crci, da bi ga poro=ili, pa se mu to tam ni posre=ilo. V pliherški okolici se je naselil pri kmetu Simonu Studcii=niku, faranu župnije Plibcrk, in se izdajal za njegovega nezakonskega otroka. Studen=nik je prišel nekega dne z dvema možema v župniš=e in vprašal vikarja, ali sme ta klatež, ki se je izdajal za njegovega nezakonskega sina, poro=iti neko sorodnico Studcn=nika. Vikar Stergar je v dobri veri. da sta ženin in nevesta med seboj v sorodstvu v 5. kolenu, v to pri- volil in jih je 21. julija poro=il. Nuknadno se je izvedelo, da je ta klatež prevaril kmeta Studcn=nika, vikarja Stcrgarja in celo svojo last- no ženo, ker je imel že poprej ljubavno razmerje z njeno sestro, ki je z njim pri=akovala otroka. Ker se je vse to v javnosti kmalu izve delo in da ne bi prišlo do ve=jega škandala, je vikar Stergar odredil, du morata zakonca do nadaljnjega živeli lo=eno lako dolgo, dokler pride škofijsko dovoljenje za sklenitev tega zakona. Vikar prosi škofa, naj prošnji ugodi, ker so vsi prizadeti fara ni njegove župnije. Škofijski ordinariat je na to pismo odgovoril že 4. novembra in je pohvalil vikarja, da je odredil lo=eno življenje obeh zakoncev. Naro=il pa je vikarju, naj pošlje dokaze o tem, v kakem sorodstvu sta oba zakonca, ali po o=etih ali po materah, ker bi bila lo=itev zakoncev tem- bolj potrebna, =e bi se izkazalo, da gre za ve= zakonskih zadržkov.55 Kako se je ta zadeva kon=ala, pa iz listinskih virov ni bilo mogo=e dognati. Leta 1664 je umrl škof Oton Friderik grof Buchhcim in je novi škof Jožef grof Rahatta prevzel dne 14. septembra 1664 funkcijo naj- višjega sodnika ljubljanske škofije. Kmalu za tem priporo=a grof Nikolaj pl. Roscnberg v pismu škofu Rabatti, naj dovoli prodajo neke kmetije, ki je bila v lasti bratov- š=ine Rešnjega telesa v župniji Pliberk. baronu Matiji pl. I.ichtcn, v kar je že privolil pokojni škof Oton Friderik. Škof Rahatta naro=a v pismu z dne 3. decembra 1664 pliberškemu vikarju, naj poro=a, kaj je pokojni škof v tej zadevi ukrenil in ali se je ta prodaja izvršila v sporazumu z bratovš=ino ali brez njene vednosti, ali je in trans- akcija v korist bratovš=ini, ali je bila vrednost kmetije precenjena po nepristranskih osebah in ali je sedaj ugoden trenutek za to, da bi ta odprodaja služila pobožnim namenom bratovš=ine. Ko bo škof prejel te podatke, bo lahko odgovoril grofu Roscnhcrgu.5*1 Spomladi leta 1666 je v mestu Plibcrku izbruhnil zopet hud požar, ki je upepelil tudi župniš=e. Vikar Stergar prosi v pismu z dne 22. maja 1666 škofa, naj mu za ponovno zgraditev župniš=a spregleda « KALj., '"c. 67/12. » KALj., fnsr. 67/3. 252 ZGODOVINSKI > ZGODOVINSKI CASOI'IS XXVIII 1974 7 let vikar mesta Slovenj Gradec in 18 let v Pliberku. Študiral je logiko s kazuistike Njegovo življenje in obnašanje je vzorno in je dober pater familias. Pogorelo župnišec je dal lepo popraviti, da je njemu v =ast in prijetno bivališ=e za goste. Tudi cerkev lepo popravljajo razen zidave novega stolpa. Zakristijo in svete posode vzdržuje vikar v naj- ve=ji =isto=i. Pri sebi ima mater, sestro in ne=ake. Župnija Šteje 4432 duš; za veliko no= so prejeli vsi obhajilo razen ene osebe, gospoda Crucigerja pl. Slaudach, za katerega se ne ve, kje se je izpovedal. Dohodki župnika so razvidni iz urbarja, ki je shranjen v Gornjem gradu. Vikar Stergar ima v posesti tudi beneficij sv. Janeza Krstnikn. ki mu donaša letno 200 goldinarjev dohodka. Meš=ani so naslovili na vladarja pismeno prošnjo, naj bi jim dovolil, da oni predlagajo benc- ficiata v primeru smrti prejšnjega za imenovanje. Škof izjavi, da je proti temu in bo prosil cesarja, da da pravico do predlaganja novega beneficiata njemu, ker bi meš=ani, =e bi dobili tuko pravico, to izkori- stili sebi v prid in ne v prid cerkvi. Pri župniji Pliberk sta stalno na- meš=eno dva kaplana. Vsak izmed njiju upravlja en del župnije s cele- briranjem maš, pridiganjem in oskrbovanjem zakramentov. Njihovi dohodki obstnjujo iz birc tako, da daje vsak kmet dogovorjeni del mernika pšeni=ne moke in pol mernika ovsa, in iz štolninc za cerkvena opravila, in pride vsak kaplan na letni dohodek 100 zlatnikov. Hrano jima daje vikar. Prvi kaplan je Mihael Stergar, rodni brat vikarja, ki je bil že ve=krat vizitiran. Svojo službo opravlja dobro, sicer je bil poprej na glasu, da je pokvarjen, sedaj se je pa poboljšal, kakor so to potrdili meš=ani sami ter cerkveni klju=arji. Drugi kaplan je Jurij Ricdl, plibcrški doma=in, star 29 let, duhovnik je štiri leta, od tega je bil eno leto in en =etrt tislužbcn pri grajski kapeli, sedaj je drugo leto plibcrški kaplan. Titulom mensae je prejel od mestn Pliberk. Je dober, pameten in ljubezniv mož in svojo službo opravlja v zadovoljstvo vseh. Vizitator je na koncu še naro=il vikarju Stcrgarju, naj za=enja ob nedeljah službo božjo ob 7. uri, ker so meš=ani za to prosili.*4 V drugi polovici 17. stoletja je še cela vrstu mladeni=ev iz Pliberku in okolice za=ela študirati in se posvetila duhovniškemu poklicu. 8. sep- tembra 1654 je izstavil vikar Jurij Stergar krstni list za Gregorja Mi- heli=a, sina pliberškcgu u=itelja Jakoba Mihcli=a in njegove žene He- lene. Rojen je bil 7. februarja 1630, krš=en po kaplanu Scbnstijunu Pichlerju, botra sta bila Pankrac Vrabcš in Uršula Maher. 19. junija 1666 je postal duhovnik Plibcr=an Andrej Porthnus, star 24 let, ki je študiral retoriko v Judcnburgu in za katerega je prost v Spodnjem Dravogradu prosil za izpust iz ljubljanske škofije, ker je imel v Dravo- gradu obljubljen beneficij. Leta 1665 sta postala duhovnika dva Pliber- =ana, in sicer Andrej I.nurc, ki je moral prositi za dispenzo za to, ker je štiri leta prekinil svoj študij, in Gregor Gradišnik, star 26 let, ki je postal diakon v Solnogradu leta 1663. Tu naj bo mimogrede omenjeno. tla je leta 1664 postal duhovnik Primož Stergar, brat pliberškega vikarja Jurija Stcrgarja in pliberškega kaplana Mihaela Stcrgarja, torej že •* KALj., f«?c. 21/16. 256 ZCODOVINSKI cinc frcigestiftete Ilubeiu. Sinoda je razsodila, da vikar, ki sicer zasluži pohvalo, ker Š=iti cerkveno premoženje, ne more zahtevati laudcmiuma od Imbe, ki spada pod deželno oblast. Na sinodi v Gornjem gradu leta 1655 pa je bil vikar Stcrgar naznanjen, da je zahteval za pogreb samomorilca (uruduziju 60 impcrialov. Na tej sinodi je vikar Stcrgar prosil tudi za dovoljenje, do bi smeli kaplani, ki hodijo ob nedeljah in praznikih maševati k podružni=nim cerkvam, vršiti pri teh cerkvah poroke. Na sinodi leta 1659 pa je vikar Stcrgar poro=al, da živi v Plibcrku že 14 let oseba, ki se no=e izpovedati, ki je še vedno heretik in ga ni mogo=e izpreobrniti. Nadalje poro=a o nekem zakonu. kjer žena no=e z možem spolno ob=evati. Kaj je sinoda v teh primerih sklenila, pa iz zapisnikov ni razvidno.6* Okoli leta 1670 je za=el takratni lastnik gradu in gospoš=ine Plibcrk Prane Ludvik grof Thurn-Vnlesassina blizu cerkve naše ljube gospe v Non=i vasi na gri=u, imenovanem Holmec, zidati cerkev Božjega groba. 18. avgusta 1676 prosi grof 1 hurn v pismu škofa Jožefa Rabatto. naj dovoli nadaljevanje zidave cerkve Božjega grobu, ker ni že poprej prosil za to cerkveno dovoljenje. Ce tega dovoljenja ne bo dobil, bo vse zopet podrl. V pismu je tudi prosil, da bi se smelo do posvetitve Cerkve brati svete maSe pri strunskih vrutcih. 9. avgustu 1678 poro=a grof Thurn škofu Habutti, dn jo cerkev, ki jo je dal graditi pri Svetem grobu, dograjena in prosi za dovoljenje, du bi se smela vršiti v cerkvi služba božju. Škof je nupisnl na prošnjo lastnoro=no pripombo: >fiat 41 KALI., fo»c. 4VI. 47/8. 26/IB in 89/53. 44 KAI.j., f«»c it/9 in 41/12. 257 ZGODOVINSKI 2 in U2/22. " Ciolbcrt Moro. I. c. »ir. 139 in KALI., faic. 21/2. " KALj.. fasc. 85/42. 258 ZGODOVINSKI d škofijskega ordiiiariata tole odlo=bo: Vrata pokopališ=a se noj po- 78 KALI., Un=. 114/4 in 157A8. " KAI.J.. f«*c. 114/4. 259 ZGODOVINSKI i 1 kaplan v Seni Pavlu, sedaj je tri leta V Plibcrku. Na hiri dobiva 38 mernikov pšeni=ne moke in 30 mernikov ovsa, kar je prejšnje leto prodal za 100 imperialov. Za sire dobiva 12 goldinarjev, za krste od tistih, ki dajejo biro, 6 krajcarjev, od ostalih po 12 krajcarjev; pri cerkvi sv. Jakoba v Mežici dobiva od krsta 6 kraj- carjev in pol merice ovsu, od poroke pa 12 krajcarjev. Drugi kaplan je Jožef Krivic, Ljubljan=an, star 32 let, ki je kon=al humanisti=ne študije v Ljubljani, filozofijo in bogoslovje pa je študiral v Gradcu. V duhovnika je bil posve=en v Šcnt Andražu v Labotski dolini na naslov mesta Ljubljana. Duhovnik je 4 leta. prvo leto je bil v Gradcu. pol leta v Ljubljani, pol leta pri zasebniku Juri=u. nato dve leti v Gornjem gradu in sedaj je pol leta v Plibcrku. Ima dohodke od kolek- ture, kar mu zadoš=a, in ima vse druge pravice kakor prvi kaplan. Prebiva v kaplaniji. hrano pa dobiva v župniš=u. Naro=eno mu je bilo. da mora dajati novoporo=encem zajtrk in jih šele nato poro=iti. Vikar je Andrej Krivic, Ljubljan=an, star 37 let, ki je kon=al filozofijo v Gradcu, teologijo pa v Ljubljani, kjer je bil ordiniran na naslov samo- stana Marije Device v Kostanjevici. Duhovnik je II let, od tega je bil prvih 6 mesecev v Ljubljani, nato je, poslan od Škofa, potoval v Fran- cijo« kjer je ostal pet let in nekaj mesecev pri baronu Rauberju v SteinnartUi sedaj pa je šesto leto vikar v Plibcrku. Nima nobenega drugega beneficija, župnija pa mu donaša letnih 400 goldinarjev do- hodkov, stola pa 100 imperialov. Pri fari je 10 podružnic ter tri bratov- š=ine in sicer sv. Rcšnjega telesa, Uozarije in sv. Nikolaja. Obhajilo je prejelo okoli 4000 oseb. faranov pa je okoli 5000.7* Po smrti Andreja Habingcrja, beneficiata beneficija sv. Janeza Krstnikn v Plibcrku je bil s pismom cesarja Karla VI. z dne 12. sep- tembra 1714 prezentiran na to mesto pliberški kaplan Bnrlolomej Mnchcr.75 Po smrti vikarja Andreja Krivica je zasedel mesto vikarja župnije Pliberk leta 1725 Franc Leopold pl. Schlangenberg, za njim pa leta 1765 Franc Jožef pl. Aichlburg. V uvodu je bilo povedano, da so morali župniki in vikarji prinesti nn vsakoletno sinodo v Gornjem gradu s seboj pismeno poro=ilo o gi- banju prebivalstva svoje župnije za preteklo leto. V tem poro=ilu so Morali hiti navedeni tile podatki: Število faranov, ki so tisto leto opravili velikono=no obhajilo (communicantes) in število faranov, ki se niso bili obvezani priti k obhajilu (non communicantes. to je bila mla- dina do 12 let), nadalje podatke o krstih, porokah in pogrebih doti=nega leta. V naslednjem bodo na tabeli prikazani ti statisti=ni podatki o gi- banju prebivalstva pliberške župnije za tista leta, za katera sem našel taka poro=ila v kapiteljskem arhivu ljubljanske nadškofijc: 74 KALJ., UtC. 166/2. 71 KALj.. fasc. 38/54. M ZfOdovioikl EUOpil >((| ZGODOVINSKI <> 2863 731 3594 115 39 77 Medtem ko ne moremo smatrati, da so podatki o skupnem številu prebivalstva povsem to=ni, ker je moral vikar razdeliti prcbivulstvo po cerkvenih navodilih v communicantcs in non communicantes, sinemo sklepati, da so navedeni podatki o rojstvih, porokah in smrtih to=ni, ker so morali župniki in vikarji te podatke vpisovati v mati=ne knjige. Iz tabele razberemo, da je imela župnija Plibcrk ob koncu 17. stoletja okoli 5000 prebivalcev. Leta 1715 je razsajala v mestu Plibcrk in okolici huda kuga, ki je terjala tisto leto 455 smrtnih primerov. Zanimivo je namre= vikarjevo poro=ilo na sinodi o teh smrlnili primerih. Naravne smrti je umrlo 61 oseb, zaradi kuge pa 394, od tega v mestu Plibcrk 236 oseb, na podeželju pa 97. Ker je bivalo v mestu Plibcrk v tistem =asu najve= 600 ljudi, je za posledicami kuge umrla v mestu skoro polovica prebivalstva. I-c po=asi si je prebivalstvo opomoglo od posledic kuge, ker izkaže statistika šele v letu 1741 zopet 4942 skupnega števila faranov. Po letu 1755 pa se je število faranov župnije Plibcrk zmanj- 262 ZGODOVINSKI .... Uti etiam traditur doctrina christiann ad ccclcsiam parochialem, in qua divina peraguntur Schlavonico idio- mate, pariter omnibus diebus festivis ct domenicis ma\ime feria tertia pasehalis et in festo S. Michaelis, ad quam magni et parvi comparent ad summum 600: e\nminnntur et remunerantur Schlavonico idioma- te...*, to se pravi, da je tretji velikono=ni praznik in na praznik sv. Mihaela prihajalo k farni cerkvi do 600 odraslih in otrok, ki so bili izprašani in nagrajeni v slovenskem jeziku. Tudi cerkveno petje se je vršilo tako pri župni cerkvi kakor pri podružni=nih cerkvah v slovenskem jeziku, kar npr. dokazuje tole poro=ilo pliherŠkega vikarja: >... Domen i ca rcsurcctionis, qua pomeri- diano tempore ducitur processio ad filialem S. Andreae in Lovbach ubi schlavonico sermone cantantur vesperaec, kar pomeni, da se je na nedeljo Vstajenja vršila v popoldanskem =asu procesija k podružnici sv. Andreja v Libu=ah, kjer so se pele ve=ernice v slovenskem jeziku.79 * Kake so bile prilike prebivalstva župnije Pliherk v dobi. ki jo opisujemo, v gospodarskem in socialnem pogledu? V mestu Pliherk samem je živel poseben sloj mestnega prebivalstva, meš=anstvo, ki je bilo osebno svobodno, meš=ani so bili neposredno podložni le mestnemu sodniku, ki so ga volili i/, svoje srede, posredno pa je bilo mesto pod- " KAI.j.. fone. I4N/I. " KAI.j., fn«c. no/i. " KAL;.. fo*c. 129. 264 ZGODOVINSKI 7* Im Jahre 1570 setztc der dmnalige Pfandinhnbcr (les Sclilosses und der IFerrschaft Bleiburg Baron David Ungnad, Ligcntiimer des Schlosscs uiid dcr HerrtchaH Sonncg, auf Geheiss des Landesfttrsten bezw. dcr lnndcsfurstlichcn Kommissarc dcr rfandhcrrsehnftcn in KIngenfurt ein ncucs Urbnr dcr Herr- schaft Bleiburg auf, in dus cr iieuc Vogteigebiihren fiir die dcr Pfurreii unter- tanigen Baiicrn einschricb, das 7.11 langjuhrigen Z\vistigkeilcn z\vihchcn dcr Ilcrrscliafl Bleiburg einerscits und dem Bistum Ljubljana iind scinen Vika- riatcn nndcrseits fiilirle. Mit (lem Kaufbrief vom 'J4. April 1001 verkaufle Erzherzog Ferdinand das Sehloss und die Hcrrschnft Bleiburg dem Hans Ambrosius (irafen und l'rcilicrren von lliurn und zum Crcuz um 80000 (iulden. dai auch fiir die damaligcn Verliiillnissc eine sehr grossc Summc darstellte. Einer seinor Naclifolgcr, Franz Ludvvig Graf Thurn erbnutc zwi- selien den Jahren 1670 und 1680 die Kircbc Ileiligen Grab bci Kinersdorf. zirkn /wei Kilometer von Bleiburg entfernt. die mil Kinuilligung des dn- maligen l'iirslbiscliofs von Ljubljana (irafen Kaballa Fndc des Jalircs 1680 cingeueihl uurde. Dcr Kinucihung durflen auf (icheiss des BlSChoffl nur einigO @ewohner dcr Sladi Bleiburg tcilnelimeu. da im Jahrc 1680 eine Pcst- seuchc unter dcr Bevolkcrung dcr Sladt Bleiburg und ihrer UmgebuDg \viitcte. Kine noch verheerendere Pcslseuclie iiberficl Stadl und (Imgebung Bleiburgs im Jabre 1715, dcr fast die Ibilflc dcr Sladlbevolkcrung /um Opfer fiel. In den Sehlusscrluutcrungeii diescr Abliandlung ucrden die \virtschnft- lielien, sozinlen, kulturcllcn und nationaleii Vcrhaltnissc dcr Sladt Bleiburg und ihrer (Imgebung zwisehen den Jahren 1461 und 1787 erorterl. da im Jahrc 17H7 iufolgc dcr kirehlichcn Heformeii Kaiser Josef II. die /dm Kiirnt- ner I'farrcu aus dcr Ljubljuuucr Dio/esc nusgelosl und den Bistiimcrn (iurk and Lavant zugeteilt \vurderi. Unter den wirtsrhaftliclien Vcrliiiltnissen sci hier das Braucn des Slcinbiers erwahnl. mit dem sich nieht nur die Stndt- bcvolkening beschiiftigte. soue\verbszweig nach den Angabeii der Kiirntner Gcschiclitsforschcr in der Zeitschrlft Carinthia eine Besonderhcit des slo- \\cnischcn Tcilos Kamlens bildetc. Unter den sozinlen Vcrliiiltnissen die sozialen Ilnlcrsehiede zuischen der Sladt- und der Lundbcvolkerung erortert. bci den kullurellen Verhallnissen \vird die Tiitigkcil dcr (ieisiliehkeil und dcr Lehrerscliaft dnrgestellt, unter den nalionalen Vcrliiillnissen aber bringt diesc Abhandlung den Bewcis. dass die Bevolkcrung dieses Tciles von Kiirn- ten mit Ausnahmc einiger eingcuunderler und eingebiirgerter llnnduerkcr