Leto XLVII - št. 3 - CENA 80 SIT
GLAS
Kranj, torek, 11. januarja 1994
Več tisoč ljudi se je v nedeljo zbralo v Dražgošah
Sprava je sedanje in prihodnje sožitje
V imenu padlih borcev Cankarjevega bataljona in žrtev med Dražgošani, ki so jih Nemci pobili in zažgali v župnišcu in kulturnem domu, vas pa porušili, ni dopustno izenačevati osvobodilnega boja zoper okupatorja s kolaboracijo z okupatorjem oziroma ni dopustno izenačevati borcev NOB z domobranci, ki so prisegli Hitlerju, je dejal v nedeljo v Dražgošah slavnostni govornik predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan.
Dražgoše, 9. januarja -
Veliko ljudi, organizatorji so jih ocenili na blizu 3000, je v nedeljo peš, z avtobusi ali osebnimi vozili prišlo v Dražgoše, da bi se poklonili spominu boja Cankarjevega bataljona v teh dneh pred .52 leti, padlim v tej bitki ter po njej zločinsko pomorjenim vaščanom. Med številnimi gosti ie bil tudi predsednik republike Milan Kučan, ki je bil tokrat pohodnik. V Dražgoše je pnšel iz Krope. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega sveta republike Slovenije dr. Ivan Kristan, proslava pa se je začela opoldne, ko je odzvonilo v dražgoški cerkvi. Posebej je poudaril, da je bila NOB osvobodilna in protifašistična in da partizanov ne gre enačiti z domobranci, predvsem pa je nujna sprava. Sence preteklosti ne smejo obremenjevati sedanjosti in prihodnosti ter sedanjih generacij. Do Dražgoš so bili tudi letos organizirani številni po-
hodi. Že petnajstič so prišli pohodniki s Pasje ravni. Letos je zahtevno pot prehodilo 114
Kohodnikov, med katerimi je ilo tudi 10 pripadnikov slovenske vojske. Množico je pri spomeniku najprej nagovoril predsednik dražgoške borčevske organizacije Ludvik Jelene, zaigral je škofjeloški pihalni orkester, nastopili pa so igralca Nadja Strajnar -Zadnik in Jože Logar, pisateljica in pesnica Neža Maurer in sopranistka Dragica Čarman. Program nedeljskega množičnega srečanja v Dražgošah so popestrili jadralni padalci, modelarji, dražgoški gasilci in kolesarji kranjske Save, ki so prikole-sarih v podjelovško vas z gorskimi kolesi. V nedeljo so v Dražgošah podelili tudi pokale najboljšim na športnih tekmovanjih, ki so bila organizirana v okviru 37. prireditev Po poteh partizanske Jelovice. Več na 3. strani. • J. Košnjek, slika J. Pelko
Sodni razplet "orožarske zgodbe" v Kranju
Pet obtoženih skupaj dvajset let zapora
Kranj, 11. januarja - Štirinajst razpravnih dni, gore dokaznega gradiva, številne zaslišane priče so v petek opoldne končno pripeljale do sodnega razpleta ti. kranjske orožarske zgodbe. Petčlanski senat je peterico vpletenih v vlom in krajo 20 avtomatskih pušk in najmanj 300 nabojev zanje januarja ali februarja 1992 iz kranjske vojašnice kaznoval s skupaj dvajsetimi leti zapora.
Čeprav je imel senat za razsodbo na voljo le posredne dokaze o  ih v preiskavi razsodil, da so Andrija Veštan, Srečko Pergar, vlomu in kraji orožja in streliva iz vojašnice, je po pretehtanju  Milan Kopše, Sašo Kokaij (vsi iz Radovljice) ter Jovan zbranega dokaznega gradiva, zaslišanju Številnih prič m  Crnjanski krivi, predvsem priznanju dejanja dveh obtožencev na prvih zagovor-     Več o tem na 24. strani. »H. J.
Čestitali smo najboljšim športnikom Gorenjske
Škofja Loka, 6. januarja - Minuli četrtek, na svetih treh kraljev dan, smo v Osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku podelili priznanja in nagrade najboljšim gorenjskim športnikom.
Na prireditvi, ki smo jo pripravili skupaj z ženskim rokometnim klubom Lokastar in pod pokroviteljstvom Gorenjske banke, zavarovalnice Adriatic in Elmonta z Bleda, smo pozdravili kapetana Acroni Jesenic Murajico Pajiča, blejska veslača Iztoka Čopa in Denisa Žveglja, radovljiško plavalko Alenko Kejžar in sekretarja SZS Janeza Bukovnika, ki je prevzel pokal za najboljšega gorenjskega športnika Jureta Koširja. Ob pogovorih s športniki so za zabavo poskrbeli Tomaž Domicelj, ansambel Pick - Pock in plesna skupina škofjeloškega Tehnika. Več o prireditvi preberite v današnji Stotinki. • V.S.
Ureditveni načrt za gostišče Smuk v Retnjah
Gorenjska^ Banka
* . m d.d. Kranj
VARNOST ZA ZAUPANJE
Referendum pod Blegošem
Desetina za ceste
Odločitev, ki zavezuje tudi oblast
Gorenja vas, 10. januarja - Na referendumu o krajevnem samoprispevku v delu krajevne skupnosti Gorenja vas v Leskovici in okoliških krajih ter v Cabračah, delu Volake in Jelovice so se krajani v nedeljo z veliko večino odločili, da bodo tri leta (Leskovica) oziroma poldrugo leto (Cabrače) prispevali do 10 odstotkov od mesečne plače za ureditev cest. Na ta način bodo v Leskovici in okoliških krajih zbrali tretjino denarja za skoraj 4 kilometre cest, na območju Čabrač pa za skoraj 2 kilometra. Več na 4. strani. • A Ž.
Minuli vikend je bila Kranjska Gora prizorišče svetovnega pokala v alpskem smučanju, ki so ga letos zaradi sponzorstva Kompasa preimenovali v Kompas Holidays Ćup. Prvi danje močno deževalo in je bilo manj gledalcev, v nedeljo pa je bilo v ciljni ravnini podkorenskega smučišča nekaj tisoč navdušenih ljubiteljev alpskega smučanja, domačih navijačev in navijačev iz sosednje Italije in Avstrije. Kljub nekaterim manjšim organizatorskim spodrsljajem in dežju je bila prireditev zanimiva in je tako Kranjska Gora upravičila svoj sloves dobrega organizatorja tekem svetovnega pokala. Na sliki: Jure Košir tokrat ni segel po stopničkah, saj je v slalomu odstopil, v veleslalomu pa je bil štirinajsti. - Foto: Gorazd Šinik
Vlada nima namena rušiti zgrajenega
Zaradi pripomb na programske zasnove in ugotovitve, da so nekateri objekti že zgrajeni brez dovoljenja, so končali nadaljnji postopek.
Tržič, 11. januarja - Vlada v Tržiču je ob sprejemu tega sklepa na seji prejšnji teden poudarila, da z njim noče nikomur kljubovati ah Škodovati, zavzema pa se za upoštevanje zakonodaje. Ker investitor ni prijavil nedovoljeno zgrajenih objektov, bodo od njega zahtevali, da si za vsakega posebej pridobi zakonsko prepisano dokumentacijo.
Stran 11 do 14:
NA MEJI
Investitor je namreč želel, da bi vse predvidene posege pri gostišču Smuk zajeli v ureditveni načrt. Ker izdelava le-tega po veljavnem občinskem planu ni bila predvidena, je bil najprej potreben sprejem programskih zasnov, s katerimi bi dopolnili omenjeni plan. Zataknilo pa se je že na javni obravnavi osnutka programskih zasnov v KS Se-benje sredi septembra lani. Tržiški oddelek za prostor in
okolje je pripravil odgovore na pripombe in vprašanja v zvezi s tem dokumentom, ki jih je pretresel tudi izvršni svet.
Glede prometne ureditve so ocenili, da bi bila od sosedov predlagana izgradnja nove ceste med gostiščem in športnimi objekti s severne strani zaradi posega v kmetijska zemljišča nesprejemljiva. Možno bi bilo le, da se promet obiskovalcev gostišča z vozili konča na par-
kirišču, od tam pa se spelje pot za pešce čez potok do igrišč za tenis. Pripombe glede hrupa se nanašajo na obratovanje sedanjega gostišča, ne pa na samo programsko zasnovo, menijo v oddelku za prostor in okolje. Ker je širitev nočnega lokala z mirno glasbo predvidena na severno stran sedanjega gostiš-
ča, prizidek ne bi bil moteč za sosede.
Nadaljevanje na 24. strani
o
cJI^I^JI GLAS UREDNIŠTVO, NAROČNINE, KOMERCIALA 064/223 111
TELEFAX: 064/222 917 MALI OGLASI (odslej na Zoisovi 1): 064/ 223111,223 444
NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE
<4k
SLOVENCI PO SVETU
Načrti Slovenske prosvetne zveze iz Celovca
Kulturni center v Šentjanžu
Slovenska prosvetna zveza je ena od dveh kulturnih organizacij Slovencev na Koroškem. Za letos je sprejela zahteven delovni program.
Tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malic in podpredsednika dr. Helena Verdel postavljata v ospredje letošnjega programa ene od dveh osrednjih kulturnih organizacij Slovencev na Koroškem izobraževanje, gledališko dejavnost in izgradnjo sociokulturnega centra v Šentjanžu. Prva faza izgradnje naj bi bila letos zaključena. To bo gibljiva etnološka razstava z okrog 600 eksponati, organizirana na novi razstavni tehniki. Razstava bo celovito prikazovala sociokulturno življenje na južnem Koroškem. Mentorstvo nad razstavo sta prevzela etnolog dr. Janez Bogataj iz Ljubljane in profesor univerze v Celovcu Dietmar Larcher. Prosvetna zveza je izdala tudi bilten Na poti v vas, v katerem so mladi raziskovalci iz Ljubljane in iz Roža obdelali vsakdanjo kulturo v okolici Šentjanža in BilČovsa s posebnim poudarkom na prvi polovici 20. stoletja. Mladi se bodo poleti lotili še raziskovanja kulture v okolici Radiš. Tamkajšnje Slovensko prosvetno društvo bo slavilo letos 80. obletnico delovanja. Center v Šentjanžu bo imel pomembno vlogo tudi v medregionalriem kulturnem sodelovanju v prostoru Alpe Jadran.
Drabosnjakovo priznanje
Slovenska prosvetna zveza te pred koncem lanskega leta pri Miklavžu v Bilčovsu podelila svoje najvišje priznanje -Drabosnjakovo priznanje.Letošnjega je dobil Stane Uršič, veliki prijatelj in podpornik koroških Slovencev. Vsa leta svojega delovanja je veliko pomagal slovenskim društvom, čeprav je živel in delal v Ljubljani. Bil je tudi tajnik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, zadnja leta pa njegov podpredsednik. Uršič je bil rojen na Koroškem. Mati je bila iz zavedne Trunkove družine, njen stric Jurij pa je moral kot duhovnik zaradi zavednosti bežati v Ameriko. Tudo oče nagrajenca Je leta 1920 po plebiscitu izgubil službo pri beljaški železnici. Odšel je v Jugoslavijo, prav tako otroci. Stane je končal ljubljansko gimnazijo. Med vojno je bil zaprt, nato pa je bil dolgo zaposlen pri Intertradeu.
Slovenska prosvetna -zveza bo nadaljevala z izobraževalnim programom. Krajevna društva in njihove aktiviste namerava usposobiti za čim bolj samostojno delovanje. Zanimanje za gledališko dejavnost narašča. Lani je bilo v okviru Zveze 25 premier, sama zveza pa je poskrbela za tri. Posebna skrb bo namenjena sodelovanju s strokovnjaki iz Ljubljane in poklicnimi gledališkimi skupinami iz Slovenije. Letos na Koroškem pričaku-
Cjo Mladinsko gledališče iz Ljubljane, Mestno gledališče iz lubljane, Celjsko gledališče, Dramo iz Ljubljane m Lutkovno gledališče iz Ljubljane. Zveza samo pa bo poskrbela za uprizoritev
Eredstave Jošt in Jaka. Slovenska prosvetna zveza namerava loroško seznanjati tudi s slovenskim filmom. Enkrat mesečno naj bi v Volkskinu zavrteli slovenski film.
Predvsem pa želi Slovenska prosvetna zveza boljše sodelovanje s sestrsko organizacijo Krščansko kulturno zvezo. Pretekla leta je bilo sodelovanje konstruktvno, lani pa je KKZ po mnenju Slovenske prosvetne zveze s pristankom na glasovanje o skupnem zastopstvu pristala na politizacijo kulture. Zveza si bo prizadevala, da se bosta dialog in sodelovanje spet uveljavila. • J. Košnjek
Danes seja "Rejčeve" komisije
Inventura denacionalizacije
Ljubljana, 1L januarja - Danes se bo sestala komisija državnega zbora za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, ki jo imenujejo kar "Rejčeva komisija". Glavna točka dnevnega reda bo obravnava poročila o uresničevanju zakona o denacionalizaciji za obdobje med lanskim prvim januarjem in koncem septembra. Poročilo je pripravilo ministrstvo za pravosodje. V tem obdobju je bilo vloženih 31.957 zahtevkov. Izdanih je bilo 7496 odločb, pozitivno pa jih je bilo rešenih 5452. Pri denacionalizaciji se pojavljajo številni problemi. Ugovori so na račun določanja denacionalizacijskega zavezanca. Morala bi biti država, ki je premoženje nacionalizirala, ne pa podjetja. Prihaja do neusklajenosti med zemljiškim katastrom in zemljiškimi knjigami, med problemi pa se pogosto omenjajo tudi kadrovski problemi v organih, ki so zadolženi za izpeljavo denacionalizacijskih postopkov. • J. K.
Vaša hišna številka in Gorenjski glas
Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ
še danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14, ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, Če je v časopisu objavljena Vaša nišna številka. Nagradna igra, ki drutini s tokratno srečno hišno Številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni tetka: nekoliko boli podrobno prelistajte Časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) +. številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna druiina več". Ker pa je motno, da je hišna številka npr. na večdrutinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, a..), bo sreča v drutini odvisna tudi od hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado.
Predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolriičar med še živimi borci Cankarjevega bataljona in predstavniki škofjeloške občine
Borci ne oživljamo sovraštva
Pri pripravi nove veteranske zakonodaje nas želijo nekateri čim bolj ponižati. Če bomo borci občutno prizadeti, bomo s tem problemom seznanili spomladansko konferenco v Lizboni, ki bo obravnavala zaščito vojnih veteranov, je dejal v petek v Škofji Loki predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar.
škofja Loka, 7. januarja •
Pogovor predsednika slovenske borčevske organizacije s še živimi borci Cankarjevega bataljona v škofjeloškem hotelu Transturist je bil dobro obiskan. Udeležili so se ga organizatorji vsakoletnih dražgoških prireditev, predstavniki škofjeloške borčevske organizacije, predstavniki Dražgoš in župan ter predsednik škofjeloškega izvršnega sveta Peter Haw-lina in Vincencij Demšar.
Ivan Dolničar je v uvodu nad dve uri trajajočega, tudi polemičnega razgovora opisal probleme borcev in borčevske organizacije, ki so povezani z vsakdanjimi političnimi dogajanji in razprtijami. Borčevska organizacija sodeluje pri nastajanju nove veteranske zakonodaje, je dejal. Gre za zakon o vojnih veteranih, za zakon o žrtvah vojnega nasilja, za zakon o invalidih vojne in za zakon o vojaških pokojninah in vojaških upokojencih. Stvari ne tečejo gladko, je dejal predsednik Ivan Dolničar. Izrazita je težnja, da bi se pravice zmanjšale in da bi prav na tem področju država največ privarčevala. V ozadju je politika, vendar za zdaj pri večini predlaganih zakonov kaže, da te kategorije ljudi le ne bodo bistveno prikrajšane. Več različnih pogledov je pri zakonu o vojnih invalidih, kamor naj bi bili vključeni tudi mobiliziranci v nemško vojsko. Tudi njihov položaj je treba reševati, vendar je to predvsem naloga nemške države. Najtrši oreh bo po Dolničarje-vem prepričanju zakon o vojaških pokojninah in vojaških upokojencih. Največ nasprotnikov ustreznega reševanja položaja borcev je v obrambnem ministrstvu. So ljudje, ki želijo to skupino ljudi čimbolj ponižati. Če bodo pravice udeležencev narodnoosvobodil-
nega boja bistveno prizadete, bo slovenska borčevska organizacija s tem seznanila mednarodno javnost, ki izjemno visoko ceni protifašistični boj. Maja bo v Lizbonu konferenca o zaščiti vojnih veteranov in tja je kot članica povabljena tudi organizacija slovenskih borcev. Mi te
B>teze ne želimo, je dejal Ivan olničar, vendar bomo ta korak storili, če bo treba. Zagovarjamo kontinuiteto slovenske vojske, od vojske generala Maistra prek protifašističnega upora do desetdnevne vojne leta 1991, ko je bila poražena okupatorska jugoslovanska armada.
Pogovor z
dr. Jožetom Pučnikom
Ivan Dolničar je v petek v Škofji Loki povedal, da so se nekateri člani vodstva borčevske
dvomljivih procesov. Dr. Pučnik je po Dolničarjevem prepričan, da ima organizacija Zveze borcev arhive o teh dogodkih, s katerimi bi si lahko komisija pomagala, in da je odgovorna za dogajanja po vojni. Borci so dr. Pučniku povedali, da je bila organizacija ustanovljena leta 1948, da nima nikakršnih arhivov, da v organizaciji ni članov, ki bi bili lahko vpleteni v te dogodke in da nima pravice niti moči kogarkoli prisiliti, da bi kaj povedal. Niso pa odklonih sodelovanja in pomoči, če jo bodo lahko dali, sploh pa je organizacija Zveze borcev zainteresirana za raziskovanje preteklosti in za postavitev stvari na pravo mesto. Mi se nimamo ničesar bati in sramovati, je dejal Ivan Dolničar. Državnemu zboru smo glede raziskovanja povojnih dogodkov posredovali spomenico. Obžalujemo žrtve,
Del udeležencev petkovega pogovora v Škofji Loki.
organizacije tega dne sestali z dr. Jožetom Pučnikom innekaterimi člani njegove komisije za raziskavo povojnih pobojev in pravno
obsojamo, kar se je zgodilo z domobranci po vojni. Žal pa iz ust druge strani kaj takega še nismo slišali.
Pogovor z nadškofom
Spomenica borčevske organizacije je v državnem zboru kot prispevek k parlamentarni obravnavi odnosa do polpretekle zgodovine
IVAN DOLNIČAR:
"V ponedeljek (včeraj -op.p.) imamo pogovor z
3"ubljanskim nadškofom r. Alojzijem Šuštarjem. Z njim imamo stalni dialog in to je že četrti pogovor. V naši organizaciji je veliko vernih, prav tako pa ocenjujemo, da je bilo med NOB okrog 80 odstotkov borcev vernih. Mi smo iskreno za idejo sprave in pomiritve. Mi od spravne slovesnosti na Rogu
naprej nikogar ne napadamo in ne spodbujamo sovraštva in delitve. Na drugi strani pa kolaboracija to še naprej počne. Po slovenskih farah se odkrivajo spominske plošče in na njih piše, da gre za žrtve komunističnega nasilja. Tudi v primerih, ko so bili posamezniki priznani kot zločinci in sodelavci okupatorja. Takih plošč je že nad 70. Ob odkritjih smo priča hujskaškim govorom, polnim laži, ki spodbujajo sovraštvo. Partizane
Erikazujejo koz zločince, ki so ljudi pobijali s rampi, materam izrezovali otroke, rezali nosove, ušesa... Nadškofa mislimo vprašati, ali je to res prispevek k spravi. Tudi mi imamo dokumente o zločinih nasprotne strani. Vendar, kam bomo prišli, če se bo to obtoževanje nadaljevalo."
Je na spomenico, ki ste jo posredovali državnemu zboru, ie kakšen odziv.
IVAN DOLNIČAR: "Odziva zaenkrat še ni. Mi smo spomenico izročili predsedniku državne-
fa zbora skladno s sklepom državnega zbora, da o razpravljal o teh, ne dovolj razčiščenih vprašanjih preteklosti. Predsednik je spomenico razdelil predsednikom vseh poslanskih skupin. Kadar se bo začela razprava, bo ta spomenica njen del. Mi smo v njej izrazih zahtevo, da sodelujemo v teh razpravah."
Združena lista ni""borčevska" stranka
Pogovor je imel na trenutke tudi polemične tone, predvsem na relaciji loške borčevske organizacije in občine. Franc Gaber je negodoval zaradi nizke občinske dotacije borcem in zaradi enačenja borcev z Novo slovensko zavezo, mobiliziranci v nemško vojsko in podobno. Motijo ga poskusi, da bi padle na partizanski strani vpisovali na spomenike skupaj z domobranci in belogardisti. Vincencij Demšar je borcem očital, da so iskali podporo za občinsko dotacijo le pri Združeni listi, socialdemokratih in liberalnih demokratih, pri drugih strankah pa ne, čeprav se ima borčevska organizacija za nestrankarsko. Borcem je povedal, da je v predlogu letošnjega proračuna za delovanje veteranskih organizacij predvidenih 954.000 tolarjev, od katerih naj bi dobila borčevska organizacija 70 odstotkov denarja, Nova slovenska zaveza in mobiliziranci v nemško vojsko pa po 15 odstotkov. Nova zaveza j^e registrirana organizacija in ima pravico do finančne pomoči, je dejal predsednik škofjeloškega izvršnega sveta. Spoštujem vsakogar, ki se upa upreti nasilju, je dejal, nasilju pa se je moral med vojno marsikdo upreti, ne samo partizani. Sprava pomeni trpeti ob sebi tudi nekoga, ki misli drugače. Spomenike bomo vzdrževali. Naj bodo, saj so dokumenti neke dobe. Do partizanstva nimam odpora in ker spravo resno razumem, sem danes tukaj, je povedal. Janez Lušina - Mali je spomnil, da so bih to vojni časi in dogodke je treba razumevti v teh razmerah. Nihče mi ne more lagati, da domobranci niso pomagali Nemcem, je dejal. Od konca leta 1943 dalje so Nemci tudi na škofjeloškem območju hajkali skupaj z domobranci. Skusil sem na svoji koži in tudi poročila obeh strani govorijo o tem. Župan Peter Havvlina je menil, da je treba zakonske obveznosti spoštovati in da je najnevarnejši ekstremizem. Sprava je složnost, ne pa izogibanje drug drugega. Ivan Jan je opozoril, da postajajo Dražgoše slovenski praznik. Dražgošani so upor drago plačah, vendarv tistih časih linije čakanja ni bilo. Takrat je bilo edino merilo, ali si bil proti okupatorju ali pa zanj in to merilo je aktulano še danes.
Tone Peternelj je očital zgodovinarjem, da premalo poudarjajo pomen Dražgoš pri preprečitvi izseljevanja Gorenjcev. Polovica, od 100 do 120.000 naj bi jih izselili. Ostalo naj bi jih le okrog 40.000 in te bi v štirih letifi ponemčili. Jože Galičič in Tine Zaletel sta govorila o odnosu borcev do strank oziroma Združene liste. Prvi je menil, da je lista pri zastopanju interesov borcev preveč pasivna in da je podpora pri nekaterih drugih strankah večja. Zaletel pa je prepričan, da največ borcev ni v nobeni stranki in da jih je morda še najmanj v Združeni listi. Odprt kaže biti do vseh, se ponašati nestrankarsko, koga bo pa kdo volil, pa je osebna stvar posameznika. • J. Košnjek, loto G. Sinik
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Liberalno-demokratska stranka
Povezovanje je smiselno
Ljubljana, 7. januarja - Vrh Liberalno-demokratske stranke, skupaj z ministri in poslanci, se je sešel na zaprtem sestanku v Medijski Toplicah. Predsednik Liberalno-demokratske stranke dr. Janez Drnovšek je pozitivno ocenil sestanek in dejal, da se je stranka politično konsolidirala in poenotila cilje, tudi glede bližnje proračunske razprave, ter pozitivno ocenila tudi enoletno delovanje vladne koalicije. Njene sestave ne postavljajo pod vprašaj. Pogovori z drugimi sredinskimi strankami, socialisti, demokrati in ekozele-nimi, se bodo nadaljevali, predvsem pa bodo skušali ugotoviti možnosti za ustanovitev skupne sredinske stranke, kar je v prihodnosti edino smotrno. LDS ni za naglico. Bo pa od partnerjev zahtevala spoštovanje dodatka h koalicijski pogodbi. Pričakuje, da bodo dopolnilo v najkrajšem času podpisali tudi socialdemokrati. Če tega ne bi torili, bi to pomenilo, da izstopajo iz koalicije.
Do danes naj bi bile te stvari jasne. Danes je namreč na sporedu prvo skupno usklajevanje letošnjega proračuna in na njem naj bi sodelovale vse vladne stranke. • J.K.
Demokratska stranka
Za vlado še ni pravi čas
Ljubljana, 7. januarja - Demokrati so na časnikarski konferenci povedali, da so dobili v času, ko so v opoziciji, precej prikritih in tud' neposrednih ponudb za vstop v vlado. Vendar to sedaj ni njihov cilj. ampak je glavna naloga oblikovanje ustreznega političnega prostora-Čeprav proces združevanja na sredini ne poteka gladko, naj bi se odnosi med tremi sredinskimi strankami formalizirali, obenem p* bodo še naprej potekali pogovori z LDS in drugimi sredinskimi strankami, v ponedeljek, včeraj, naj bi se sešel vrh treh strank in s« dogovoril o imenu in njenem predsedniku. Združevanje na sredin' marsikoga vznemirja, vendar za zdaj ni cilj, da bi kogarkoli izrivali # vlade, niti Združeno listo niti krščanske demokrate. • J. K.
UrednUka politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Mark0 Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik' Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk; Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljan«
Valjavec /1
GORENJSKI GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj: / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: '223-111, teletu: Ž22-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem' odzivniku; uradne ur*
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do IS. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: p° KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji S odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT.
V nedeljo v Dražgošah
Samo vojne nikdar več
Nikakršne, ne med nami samimi, ne s katerim drugim. To je bilo pomembno sporočilo nedeljske prireditve. Pa tudi to, da nas ne smejo vnedogled obremenjevati pretekli spori, ampak moramo biti ponosni na vsa dejanja, ki jih je storil slovenski narod za svojo samostojnost.
Dražgoše, 9. januarja - Ko je  vičeno branili svojo domovino,
Dražgosan Ludvik Jelene za
čenjal nedeljsko slovesnost pri dražgoškem spomeniku, se je spomnil 6. januarja leta 1942, ko se je kot fantič udeležil mitinga, na katerem je govoril Stane Žagar. Dejal je, da bodo partizani branili vas, ker s tem branijo tudi domovino, ki jo je okupator razglasil za del nemškega rajha. Spomnim se, je dejal govornik, da je takrat umrla Mihova mama. Partizani v Dražgošah so morali napisati dokument, ki je jamčil nemškemu duhovniku var-
vendar danes nobena vojna več ni potrebna, je dejal Ludvik Jelene.
Blato največja ovira
da ga ne bi zmogli v vsakih razmerah- Tako pohod ostaja nekaj posebnega med vsakoletnimi dražgoškimi prireditvami. Dražgoški pohodniki so bili letos še posebej počaščeni. Med njimi je bil tudi predsednik republike Milan Kučan. Kot izkušen hodeč se je vključil v pohod od Krope do Dražgoš.
Del dražgoških prireditev so Predsednik Milan Kučan. V Dražgošah je bil že govornik, tokrat pa je bil pohodnih. izpeljali športniki. V dneh pred je prišel iz Krope.
Na proslavo
nost na pogrebu Mihove mame v Dražgošah. Nemški duhovnik je mamo pokopaval, partizani pa so bili med pogrebci. Nemci so po umiku partizanov pobili 41 domačinov, med njimi triletno deklico. V dveh mesecih so porušili 83 hiš in gospodarskih poslopij. Še potem pa je v partizanih padlo še 19 Dražgošanov. Slovenci smo vedno, ko je bilo treba, upra-
Med prvimi, ki so v nedeljo dopoldne prišli na slavnostni prostor, so bili pohodniki, ki so v dobrih desetih urah prehodih pohod Po poteh Cankarjevega bataljona s Pasje ravni do Dražgoš. Čeprav je to težak pohod, je bil letošnji že petnajsti. Jože Stanonik, ki že vsa leta sodeluje pri tem pohodu, trinajstkrat pa je pot tudi prehodil, je na cilju v Dražgošah povedal, da je šlo tokrat na pot 114 pohodnikov, med katerimi je bilo tudi 10 vojakov slovenske vojske. Toliko blata, kot ga je bilo letos na poti, ni bilo še nikdar. Vendar je pisana druščina Gorenjcev, Štajercev, Primorcev in Zasavcev zmogla pot. 30 jih je bilo prvič na tem pohodu. Stanonik je prepričan, da se bo pohod obdržal, saj udeležba to potrjuje in ni vrag,
Pohodniki s Pasje ravni prihajajo pred dražgoško šolo.
nedeljo sta bili dve kegljaški tekmovanji in rokometni turnir, na Rudnem polju, kjer ima naša vojska vadbeni center in vse pogoje za smučarski tek in streljanje, pa je bilo tradicionalno tekmovanje smučarskih patrulj teritorialne obrambe in policije. Zadnja leta, ko so Dražgoše v dneh prireditve brez snega, so patruljni teki že tradicionalno na Pokljuki. Sicer pa je bilo letos v Dražgošah veliko obiskovalcev izven Gorenjske. Prišli so z avtobusi iz skoraj vseh koncev Slovenije. Dražgoše imajo očitno svojo vrednost in pomen ne glede na to, da tega dne ni več loški občinski praznik in da udeležba na proslavi ali poho-
du zadnja leta ni za nikogar predpisana.
Najboljši na športnih tekmovanjih
Pred opoldansko proslavo pri spomeniku so pri osnovni šoli podelili pokale najboljšim v športnih tekmovanjih. Na pionirskem rokometnem turnirju za pokal Dražgoše 1994 so zmagali Velenjčani pred ljubljanskim Slovanom, Andorjem Jadranom iz Hrpelj, Ribnico, Celjem in Škofjo Loko. Na kegljaškem tekmovanju v Železnikih je zmagal Domel pred Alplesom in obrtniki, na regijskem kegljaškem tekmovanju upokojencev v Kamniku pa
Mladi kolesarji Save v Dražgošah.
h govora dr. Ivana Kristana
Tudi s to bitko sta slovenski narod in njegov osvobodilni boj zoper nacifašističnega okupatorja zagotovila slovenskemu odporniškemu gibanju in osvobodilnemu boju trajno in častno mesto v združbi demokratičnih patriotskih sil, ki so se med drugo svetovno vojno borile zoper nacifašizem. Zato se je na spominski slovesnosti ob odprtju muzeja holokausta v Washingtonu spomladi lani na drogu vila tudi zastava zmagovitega 9. korpusa slovenske partizanske vojske.
Dražgoška bitka je bila pomembna tudi s stališča mednarodnega prava. Po eni strani je pokazala, kako grobo je okupator kršil Haaške konvencije o pravilih vojskovanja na kopnem glede vzdrževanja reda in miru na okupiranem ozemlju, saj je izvajal množičen teror nad prebivalstvom, streljal talce, požiga! vasi itd, po drugi strani pa je bitka pokazala, da ni točna Hitlerjeva predpostavka o pomiritvi, s katero je hotel opravičiti vklju-
čitev slovenskega ozemlja v svoj notranji pravni red.
Tudi dražgoška bitka kaže na bistvo narodnoosvobodilnega boja, ki je bil boj zoper okupatorja, ne pa državljanska vojna, ki jo je okupator želel in tudi spodbujal s pomočjo ko-laboracionistov, vendar pa mu k sreči to ni uspevalo.
V imenu padlih borcev Cankarjevega bataljona in žrtev
Dražgošanov, ki so jih Nemci pobili in zažgali v župnišču in kidturnem domu, vas pa porušili, ni dopustno izenačevati osvobodilnega boja zoper okupatorja s kolaboracijo z okupatorjem oziroma ni dopustno izenačevati borcev NOB zdo-mobranci, ki so prisegli Hitlerju.
Smiselno je ponoviti zamisel sprave, ki so jo v državah protihitlerjevske koalicije že uresničili. Aktualni smisel sprave je v tem, da potegnemo črto pod težka leta nacifa-šistične okupacije in terorja na eni strani ter odporniških in osvobodilnih gibanj na drugi strani. Medvojna generacija je bila žrtev razdvojenosti v dva nasprotujoča si tabora. Sedanjo generacijo in generacije, ki prihajajo, moramo razbremeniti tega težkega zgodovinskega bremena medvojne generacije. Sprava naj prepreči, da bi sence preteklosti zavladale nad sedanjostjo in prihodnostjo, saj je življenje med mladimi že stkalo normalne človeške vezi.
Tudi v drugih državah, ki so bile vpletene v drugo svetovno vojno, uveljavljajo
načelo sprave po vsebini na enak način: ne izenačujejo borcev oz. pripadnikov odporniškega gibanja in kola-boracionistov, ampak ustvarjajo pogoje za sožitje med enimi in drugimi in na nove generacije ne prenašajo zgodovinskih bremen tega obdobja.
Danes vzbujajo skrb nekateri pojavi, ki odstopajo od načel demokratične pravne države. To so poskusi destabi-liziranja institucij države, zlonamerni napadi na predsednika države, na državni zbor, na državni svet, na pravosodne organe; konstruiranje afer in pogromov z nepreverjenimi obtožbami, z anonimnimi in posebej za te potrebe prirejenimi gradivi; pristajanje na prakso, da se jemljejo kot avtentična in verodostojna gradiva neke anonimne skupine, ki izven pristojnih institucij in v nasprotju z zakonom zbira podatke za politične obračune; ogrožanje načela domnevne nedolžnosti kot enega nosilnih načel pravne države glede varstva temeljnih svoboščin in pravic.
Rekli so o Dražgošah
Bogdan Osol-nik, sekretar Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Gorenjsko v letu 1944: "To so prireditve, ki so zelo pomembne. So spomin na eno največjih bitk v začetku vojne, ki je odmevala po vsej Sloveniji in tudi po svetu in nimamo nobenega razloga, da bi se sramovali. Vsak boj je bil tudi tragičen. V vsakem boju so bile tudi žrtve. Ta boj mora biti spomin tudi na tiste žrtve, ki so padle bodisi v boju bodisi zaradi nemških uničevalnih represalij. Moralni nauk, da se tudi majhen narod lahko upre, je še danes pomemben za Slovence. Imamo pa letos še druge zelo pomembne obletnice. To so 50. obletnice ustanovitve Škofjeloš-
kega, Jeseniškobohinjskega in Kokrš-kega odreda, enako obletnico izvolitve pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko na Jelovici 15. maja, pa 50-letnico izida Zdravljice. Mi smo se leta 1944 zavedali stoletnice, odkar je Prešeren napisal Zdravljico. Izdali smo v težkih razmerah razkošno izdajo Zdravljice,ki so jo dobili samo ljudje kot izredno priznanje. Sredi boja smo se vrnili k Zdravljici tako, kot so se vse naše prireditve začenjale z njo. To najbolj jasno pove, kaj je bil naš boj, da je bil boj za ohranitev slogi venstva."
Zmago Jelinčič, poslanec državnega zbora in predsednik Slovenske nacionalne stranke: "Obletnica te
bitke je ena od najsvetlejših stvari v slovenski zgodovini, ki je nikoli ne smemo pozabiti. Še bolj pa je pomembna današnja proslava v času, ko so začeli kolaboracionisti in vsemogoči Hitlerjevi hlapci spet dvigati glavo, na žalost tudi ob pomoči slovenske cerkve, ki, moram reči, ni bila na strani okupatorja, razen nekaterih izjem, ki pa so tudi v njeni zgodovini črni madeži."
Jožica Puhar, ministrica za delo, družino in socialno politiko:
"Če mi le čas dopušča, prihajam redno v Dražgoše. Trdno sem prepričana, da je treba takšne in te spomine negovati in jih ohranjati v kolikor se le da objektivni luči. Treba jih je kot svarilo in kot zgled izročati naslednjim rodovom. Zavest o tem, da je treba te vrednote ceniti in negovati ter
jih prenašati v prihodnost, narašča. S samostojnostjo ta zavest še narašča."
Vinko Hafner,
fiartizan: "Vsako eto sem v Dražgošah. Kaj jaz čutim ob Dražgošah, je danes lepo povedal predsednik Kristan. Mi vsi skupaj pa smo z DražgoŠami še intimno vezani. Predstavnik krajevne skupnosti je danes v pozdravnem nagovoru rekel, da je tudi kasneje veliko mladih Dražgošanov vstopilo v partizane. In mnogo jih je tudi
Eadlo. Včasih, ko razmišljam o tem, do je uničil te Dražgoše, ali partizani zato, ker so bili tu nastanjeni, ali Nemci, okupator, spoznavam: če bi mladi Dražgošani mislili, da smo bili krivi mi partizani, ne bi postali sami partizani. Vedeli so torej, kdo je uničil njihovo vas in ljudi. Dražgošani so z nami delili težko usodo."
je zmagalo Društvo upokojencev Kamnik. Drugi so bili Kranjčani, tretji Železniki, četrti Tržič, peta Škofja Loka in šesta Radovljica. Na Rudnem polju na Pokljuki pa je bilo tekmovanje vojaških in policijskih patrulj. Tekmovalo je 26 patrulj, zmagala pa je patrulja pokrajinskega štaba TO Ljubljana pred Domžalami in Mariborom. Najboljše strelske rezultate pa je dosegla patrulja specialne enote ministrstva za notranje zadeve. • J. Košnjek, slike J. Pelko
RADIO	
31.3	r/i r# i
STEI	REO
Ne le samoprispevek
Krajani Leskovice in okoliških krajev ter Čabrač inVolake v nedeljo na referendumu, kjer so se odločali o morebitnem samoprispevku, da bi na ta način zbrali tretjino precej velikega zneska za ureditev cest, niso presenetili le oblikovalcev "scenarija", ki so si prav tako želeli, da bi v krajevni skupnosti v prihodnjem obdobju rešili del teh komunalnih problemov. Ni bilo lahko se odločiti za takšno obvezo, za dodatni davek, ki so ga bili do zdaj sicer vedno vajeni in pripravljeni prispevati, če je šlo za uresničevanje tistih potreb, ki pomenijo recimo lažje življenje in obstoj ter nenazadnje razvoj v predelih v občini, ki so drugačni kot dolina.
Referendumska odločitev ZA, kakršne do zdaj recimo za komunalno infrastrukturo praviloma nismo bili vajeni, je toliko bolj presenetljiva, ker je lastni delež glede na nekdaj vajene odstotke samoprispevkov za družoene dejavnosti neprimerljivo veliko večji. Sedem odstotkov od bruto plač na primer pomeni kar 10 odstotkov od neto in to za ureditev potreb, za katere bi pravzaprav "po normalni poti" morala poskrbeti recimo država z načinom in urejanjem tovrstnih problemov tudi v tako odmaknjenih oziroma hribovitih krajih.
Krajani so se torej odločili, da bodo z dodatnim "davkom" reš&ali tisto, kar bi država morala z normalnim plačevanjem davkov. Skrb, kako bodo zmogli pripsevati tretjinski delež, so krajani po temeljiti oceni in ob odločitvi za samoprispevek prevzeli nase in vsak na svoja ramena. In čeprav naj bi širša skupnost ob takšni odločitvi prevzela preostali dvetretjinski delež, ki prav tako ni majhen, pomeni tudi zanjo s tako visokim odstotkom izglasovan referendumski rezultat obvezo in odgovornost, ki se ji ni moč odreči ali izviti ne s pretvezo, ne s še tako razumljivo razlago o recimo težavnem položaju. Kocka je padla in neuresničen program ureditve cest lahko pomeni veliko več, kot zgolj nesposobnost odgovornih posameznikov. Gre za ogledalo države. • A. Žalar
Spominska svečanost na Zalokah
Mengeš, 8. januarja - Krajevna skupnost in krajevna organizacija zveze borcev Mengeš sta v soboto dopoldne pripravila spominsko svečanost ob 50. obletnici streljanja talcev. Žalna spominska svečanost je bila ob 11. uri pri spomeniku na Zalokah v Mengšu, v programu pa so nastopili Mengeška godba, Mešani komorni zbor Svoboda Mengeš in učenci osnovne šole. Svečana govornika pa sta bila v imenu krajevn e skupnosti Mengeš Andrej Urbane in predsednik krajevne organizacije ZB Mengeš Marko Hribar. Zvečer ob 18. uri pa je bila v farni cerkvi v Mengšu maša zadušnica za padle in pobite, po njej pa še koncert Moškega pevskega zbora iz Kranja in zbora Musica viva s Primskovega pri Kranju. - A. Z.
OSNOVNA ŠOLA GORJE
Zgornje Gorje 44 a 64247 Zgornje Gorje tel/fax: 064/725-001, 725-335
objavlja prosto delovno mesto
UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas od 1. februarja 1994 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po končanem razpisu.
Psihiatrična bolnišnica Begunje
objavlja prosto delovno mesto
7. MEDICINSKEGA TEHNIKA
za nedoločen čas Pogoji:
• dokončana srednja šola za zdravstvene delavce
- opravljen strokovni izpit
- državljansko Republiko Slovenije Poskusno delo traja 2 meseca.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Psihiatrična bolnišnica Begunje v 8 dneh od objave. Obveščeni bodo v 15 dneh po izbiri.
Referendum pod Blegošem
Prepričljivo ZA samoprispevek
Pod Blegošem bodo gradili ceste: v Čabračah 92,30 odstotka, v Leskovici pa 77,93 odstotka ZA samoprispevek.
Čabrače, Lesko vita, 10. januarja - Krajani Čabrač, Volake, Leskovice in okoliških krajev in vasi pod Belgošem v krajevni skupnosti Gorenja vas so se v nedeljo na referendumu odločili, da bodo s samoprispevkom zbrali eno tretjino potrebnega denarja za ureditev cest na njihovem območju. V Čabračah, delu Volake in Jelovice bodo v poldrugem letu zbrali 2,5 milijona tolarjev, v Leskovici in okoliških krajih pa v treh letih dobrih 7 milijonov tolarjev.
V Čabračah, kjer je glasovalo s tega območja 52 krajanov, pa se jih je 48 oziroma celo 92,30 odstotka odločilo, da bodo poldrugo leto plačevali 7 odstotkov od neto osebnih dohodkov, upokojenci enak odstotek od pokojnin, kmetje pa 40 odsotktov od letnega katastrskega dohodka.
Odločitev krajanov na nedeljskem referendumu ZA samoprispevek
pa hkrati pomeni za krajevno oziroma širšo skupnost obvezo, da bodo do avgusta prihodnje leto (1995) obnovljene ceste Kopačnica - Leskovica, Lesko-vica - Robidnica in delno v
Glasovalna mesta v Čabračah, Krnicah in Leskovici so bila v nedeljo slovesno okrašena, kot da bi šlo recimo za državne volitve. V Krnicah je 18 krajanov glasovalo že do 8. ure in vsi so se odločili ZA samoprispevek. Sicer pa se je na območju Leskovice od 145 volilnih upravičencev oziroma zavezancev za plačevanje samoprispevka 113 oziroma kar 77,93 odstotka odločilo, da bodo tri leta plačevali po 6 odstotkov od bruto plač (10 odstotkov od neto), upokojenci 3 odstotke od pokojnin, kmetje pa polovico od letnega katars-kega dohodka.
Tako po udeležbi na referendumu kot z opredelitvijo glede referendumskega programa so se krajani pod Blegošem v nedeljo prepričljivo odločili ZA samoprispevek.
makadamu cesta v Krnice v svoj tretjinski delež za skoraj skupni dolžini 3.700 metrov, dva kilometra dolgo cesto Vo-Krajani Čabra in dela Volake laka - Čabrače. ter Jelovice pa bodo zagotovili      • A. Žalar
Krajevna skupnost Kokra
Ves denar za skupno akcijo
Jože Rezman, predsednik sveta krajevne skupnosti: "Tri leta smo sami gradili mrliške vežice, zdaj pa smo se odločili za obnovo cerkve."
Kokra, 10. januarja - "Smo manjša krajevna skupnost z okrog 300 prebivalci, hkrati pa smo najdaljša v Sloveniji. Pred tremi leti smo se odločili, da sami zgradimo mrliške vežice, zdaj pa se nameravamo na podoben način lotiti obnove cerkve. Sicer pa imamo v krjevni skupnosti še več drugih problemov, vendar jim sami ne bomo kos. Že tako na primer ves denar, ki ga dobimo iz občinskega proračuna na primer za vzdrževanje cest, za delo KS... namenjamo za skupne akcije," ugotavlja predsednik KS Jože Rezman.
Na zboru krajanov v krajevni skupnosti Kokra v kranjski občini so konec leta ugotovili, da so v treh letih zgradili mrliške vežice. Ko pa so se opredeljevali za program in delo za letos, so ugotovili, da imajo na območju krajevne skupnosti kar šest mostov, od katerih so štirje potrebni temeljite obnove. Med vsemi je vsekakor najbolj dotrajan tisti, ki vodi proti cerkvi, vendar pa je prearačun zanj skoraj 4 milijone tolarjev.
"Krajani in v vodstvu KS se zahvaljujemo občini (še posebno (Gradiš"ar ju, Mi-hovcu, Markunu, Markiču in Oreharju) za dosedanje sodelovanje pri uresničitvi programa. Ob uresničevanju programa, za katerega smo se odločili na zboru krajanov konec leta, pa pričakujemo razumevanje tudi pri obnovi mostov."
"Ko smo razmišljali, česa naj se lotimo, smo ocenili, da z izgradnjo vežic, ureditvijo ceste proti cerkvi in začetega urejanja parkirišča pri vežicah ta del krajevne skupnosti dobiva vse bolj urejeno sliko, ki jo bo zdaj še najbolj kazila stara fasada cerkve in zvonika. Zato smo se odločili, da se lotimo obnove cerkve, ki bo čez tri leta stara 200 let. To bo približno tako velik zalogaj, kot je bila gradnja vežic, ob lastnem prispevku in sredstvih KS pa se nameravamo prijaviti tudi na natečaj. Predračun za obnovo cerkve namreč znaša 3,8 milijona tolarjev."
Da bi se hkrati lotili še obnove mostu, bi bila to za krajane neizvedljiva obveza. Že tako naj bi pri odstranjevanju starega ometa na fasadi in odvodnjavanju vsaka družina opravila po 24 delovnih ur in
Srispevala po 200 mark. Svet [S je 6. januarja letos sklenil, da bodo še ta mesec obiskali vse družine v krajevni skupnosti in sklenili pogodbe za plačilo lastnega deleža v enem, treh ali (kdor ne bi zmogel) tudi v več obrokih. Krajevna skupnost bi se odpovedala porabi vseh proračunskih sredstev in jih namenila za uresničitev tega programa. Na ta način bi s sredstvi iz natečaja zbrali potreben denar za celotno akcijo.
"Podobno smo na primer gradili tudi mrliške vežice," pravi Jože Rezman. "V Kokri, kjer je do nekaterih kmetij oziroma domačij tudi štiri kilometre ceste, jih je vsak pozimi plužil in vzdrževal sam, da smo na ta način prihranili denar za skupno akcijo. Tako so krajani za vežice, ki so veljale skoraj 110 tisoč mark, prispevali v delu in denarju eno tretjino, razliko ob sredstvih, ki smo jih dobili od občine, pa je zagotovila krajevna skupnost. Pričakujemo, da bomo s podporo širše skupnosti in odločitvijo, da na ta način zagotovimo lastni delež, uspeli tudi na letošnjem natečaju in tako uresničili program, za katerega smo se odločili." • A. Žalar
Vežice so v Kokri gradili tri leta. Ta mesec po končani akciji načrtujejo slovesnost z blagoslovitvijo.
Koncert v Besnici
Resnica - Turistično društvo Besnica ima letos v programu v okviru proslavljanja 40-letnice več prireditev. Med večjimi bo vsekakor tradicionalno gorenjsko prvenstvo harmonikarjev z diatonično harmoniko, ki bo 5. junija in bo izbirno tekmovanje za letošnje državno prvenstvo. V Besnico pa bodo povabili letos tudi harmonikarje z avstrijske Koroške. V soboto, 22. januarja, pa bo v dvorani Doma v Spodnji Besnici že prva letošnja prireditev iz praznovanja 40-letnice društva. Na koncertu bo nastopil narodnozabavni ansambel Mira Klinca. Če bo v predprodaji vstopnic dovolj zanimanja za koncert, bo ansambel v soboto nastopil dvakrat. Vstopnice bodo v predprodaji od 14. januarja v trgovinah Kekec in Živila ter v Pizzeriji Pod Rovnikom v Besnici. • A. Ž.
PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM
Pooblastilo za očeta
To, kar se zdaj včasih dogaja z različnimi pooblastili, da lahko nekdo (običajno pa je to svojec ali sorodnik) uredi zadevo za najožjega svojca pri tem ali onem občinskem organu, ie na trenutke milo rečeno ie dobesedno smešno. Najbolj pogosti in neverjetni (smešni) primeri so na sekretariatu za notranje zadeve. Če so recimo še do neke mere razumljiva pooblastila, ki veljajo samo deloma (prvič) za urejanje potnih listin, so toliko bolj parodoksalna tista v zvezi z vozniškimi dovoljenji.
S. L. z Golnika je konec minulega leta urejal dokumentacijo za vozniško dovoljenje za vožnjo z motorjem za nedolet-nega sina. Bil pa je nemalo
presenečen, ko je moral predložiti potrdilo oziroma pooblastilo, da nedoletni sin pooblašča svojega očeta, da zanj lahko uredi vse potrebno v zvezi z vozniškim dovoljenjem. "Takšen je predpis," pravi S. L., "je bilo pojasnilo občinske uslužbenke. Prav nič ne bom presenečen, če se bo ta birokracija sklicujoč se na parlament oziroma predpise enkrat spomnila, da je treba predložiti
Eotrdilo, da nedoletni sin poo-lašča očeta oziroma starše, da lahko skrbi(jo) zanj!" • A. Ž.
Kje so zeleni in
Kje so Zeleni in drugi varst-veniki okolja? se sprašuje Rado vljičan in hkrati naš dopisnik, da tako "neprizadeto" spremljajo dogajanja, ki smo jim že
nekaj let priča ob božičnih in novoletnih praznikih. Čez vse razumne meje so se namreč razpasla grda in nevarna razgrajanja in nagajanja s petardami in drugimi pirotehničnimi ter eksplozivnimi sredstvi. Menda obstajajo zakonski predpisi, kdo lahko trguje in ravna z njimi? se sprašuje J.R. In če so, potem se jih kljub stalnim in upravičnim pritožbam nihče ne drži. Zato bi Zeleni in drugi varstveniki lahko z odločno akcijo skušali preprečiti tovrstna grmenja, pokanja, onesnaževanja naselij in ulic ter dvorišč z ostanki petard, raket in drugih tovrstnih eksplozivov. • A. Z.
Blizu in daleč Evropi
Iz Bistrice pri Tržiču pa smo po novem letu dobili tole
pritožbo: "Naš toliko opevani trgovsko nakupovalni in tudi turistični center Deteljica v Bistrici pri Tržiču že dalj časa vsaj v svojem osrednjem delu kaže precej klavrno sliko. Ta pa
{'e bila še toliko slabša za novo eto zjutraj, ko so bili sneti ali iz ruvanj smetnjaki in razmetani naokrog z vsebino vred. Parkirni prostori so bili polni razbitih steklenic, nasilno je bil odtrgan poštni nabiralnik in razbite so bile napisne table na podružnični pošti."
Menda je bila takšna slika potem vse praznične dneve in ni bilo nikogar, ki bi razdejanje pospravil. Zato "Bistričan" ocenjuje, da je Deteljica sicer zelo blizu Evropi, kar pa zadeva navade, pa še zelo daleč. •' A« Ž.
Pri Potočnikovih v Sopotnici
Vseh pet Potočnikovih otrok med odličnjaki
Včasih prepešačijo na kilometre dolgo pot, a se prav nič ne pritožujejo
Luša, 10. januarja - Marija Potočnik iz Sopotnice 9 v Selški dolini je za novo leto rodila ie šestega otroka in družino je obdaril tudi Gorenjski glas. Večkrat morajo pešačiti po reč kilometrov daleč, a se prav nič ne pritožujejo. Najstarejša Jana je bila celo vseh osem let odlična v osnovni Ion in tudi vsi ostali otroci se lahko pohvalijo z najmanj prav dobrim uspehom. Prijeten dom, z veliko topline, ljubezni in razumevanja.
Med dojenčki, ki so se na novega leta dan med prvimi rodili v kranjski porodnišnici, je bila tudi mala Katja. Katja je šesti otrok mlade družine Marije in Franca Potočnika iz Sopotnice 9, pri Krivariu po domače, kamor smo oni dan odnesli tudi darilo Gorenjskega glasa: 10 tisoč tolarjev v bonih za nakup v industrijski prodajalni Lokateks v Škofji Loki, Potočnikovim kot dolgoletnim naročnikom Gorenjskega glasa pa poklonili tudi enoletno naročnino na naš časopis.
Kje je sploh Sopotnica? Oče Franc nam je nasvetoval pot po Selški dolini do Luše in odtod po
nostjo Zminec - mi pa tako daleč na drugi strani, da v matični krajevni skupnosti komaj vedo za nas,« se smeji Franc Potočnik, ki je poleg stare domačije zgradil novo hišo. O vseh komunalnih problemih - pluženje, prevoz otrok do avtobusa do Luše, telefonu - se pogovarja z Lušani, ki so mu najbližje. Zanimivo je, da imajo pri Potočnikovih telefon že od leta 1983, saj so ga v Javorjah napeljali že zelo zgodaj in so tako napeljavo ptegnih tudi do Sopotnice 9.
Pri Potočnikovih, ki so v prvih dneh novega leta dobili sestrico,
v osnovni šoli vseskozi odlična.
Ko smo v prvih dneh januarja obiskali mamo Marijo v bolnišnici, nam je dejala, da mah hčerkici še ne ve imena, ker njeni otroci doma niso prav enotni, kako naj bo ime dojenčku, ki ga bo prinesla mama iz bolnišnice. Pravijo, da so bili potem vseeno soglasni, da bo - Katja. Ker je Katja lepo ime. Malo pa smo bili le radovedni in smo edinega »moškega«, devetletnega Boštjana pobarali, če je res vesel, da ima ob toliko sestricah spet sestrico. Bil je odkritosrčen in je izdahnil:
»Ne preveč. Bi raje bratca. A če že je, naj bo pa Katja.«
Marija Potočnikova, sicer doma z Gabrške gore, bo še vedno hodila v službo v Ljubljansko banko, Gorenjsko banko v Skofjo Loko, kjer dela v dopoldanski izmeni. Mož Franc je bil zaposlen v Inštalacijah v Škofji
Franc in Marija Potočnik in njuni otroci: Jana, Majda, Simona, Boštjan in Mateja, mala Katja pa je še v zibki. - Foto: D. Sedej
makadamu naravnost do njihove hiše. A na tej relaciji smo se kar nekajkrat izgubili: prijazni domačini v vaseh nad Starim vrhom so večkrat kar globoko podvomili, če iščemo Sopotnico v pravi dolini, kajti Sopotnica je zanesljivo v Poljanski dolini. Ko pa smo bolj natančno povedali za hišno številko, smo si bili kmalu na jasnem: Sopotnica 9 je edina hiša vasi Sopotnica, ki je v Selški dolini, kajti Sopotnica v resnici sodi v poljansko krajevno skupnost Zminec.
»Res je to kar precej čudno, da samo naša hiša sodi pod Sopotnico, ko pa je v resnici do nje iz Luše štiri kilometre in iz Škofje Loke 14 kilometrov. To se pravi, da so vse ostale hišne številke Sopotnice pod krajevno skup-
inah) Katjo, je zares doma sproščenost, razumevanje in veselje. Petnajstletna Jana hodi v prvi letnik gimnazije v Škofjo Loko, trinajstletna Majda v osnovno šolo Petra Kavčiča, isto šolo obiskujeta tudi enajstletna Simona in devetletni bratec Boštjan. Mala Mateja pa je še premajhna -ima komaj šestnajst mesecev. Ko pride zima ali tedaj, ko zaradi šolskih obveznosti ne morejo ujeti rednega avtobusa, morajo Potočnikovi otroci kar štiri kilometre prepešačiti • v eno smer, seveda. Pa se to pri učnem uspehu niti malo ne pozna, prej nasprotno: vsi Potočnikovi otroci, ki hodijo v šolo, so vsajenega ah dva razreda končali z odličnim uspehom in najmanj s prav dobrim. Najstarejša Jana je bila
Loki, kjer pa je zdaj preveč zaposlenih in bo ostal doma. Na kmetiji, ki ni velika, a se vseeno da nekaj pridelati. In popazil bo na otroke.
V zelo čuti in zelo lepo in okusno opremljeni Potočnikovi hiši na samoti in daleč v selških hribih smo bili deležni zares prijaznega sprejema - tako Franca in Marije kot njunih petih otrok. Le mala Katja, ki je bila v zibki, je spokojno spala. In ko smo se vračali v dolino, smo se vračali z občutkom in prepričanjem, kako lepo je pravzaprav odraščati v številni družini, kjer mati in oče znata ustvariti vzdušje razumevanja, nuditi vso ljubezen in resnično toplino domačega doma. • D. Sedej
Obnove gradov in graščin
Občina "trka" na državna vrata
Radovljica - Občina Radovljica je že lansko jesen ministrstvu za kulturo predlagala, da bi v letošnji nacionalni kulturni program vnesla tudi obnovo Blejskega gradu, radovljiške Graščine in gradu Kamen.
Grad Kamen ob vstopu v dolino Drage sodi kot eden najslikovi-tejših primerov grajskih razvalin med tiste kulturne spomenike, ki jih je vredno obnoviti in ohraniti. Ob tem, ko je bilo v preteklosti v njegovo obnovo in predstavitev vloženo že precej denarja, je občina pred več kot letom in pol odkupila od zasebnega lastnika še spodnji, gospodarski del, s čimer je zagotovila možnosti za celovito obnovo in urejanje. Lani so na gradu zamenjali ostrešje in streho ter obnovili spodnji stolpič, z obnovo pa bi bilo treba nadaljevati tudi letos. V občini ocenjujejo, da bi po cenah iz lanskega oktobra letos za najnujnejša obnovitvena dela potrebovali vsaj pet milijonov tolarjev.
Drugi objekt, za katerega se občina prizadeva, da bi bi ga ministrstvo za kulturo vneslo v nacionalni kulturni program, je
Blejski grad, ki so ga nazadnje obnovili med 1951. in 1961. letom in bi bil zdaj že potreben temeljite posodobitve m večjih (gradbenih) posegov. Ker za obnovo ne bi bilo mogoče zagotoviti vsega denarja naenkrat, v občini predlagajo, da bi ga obnavljah postopoma. Najprej naj bi sedanje neprimerno hišniško stanovanje preselili iz prostorov, odkoder je najlepši razgled, v sedaj prazne in neuporabne prostore ob bifeju na spodnjem dvorišču (neposredno ob dohodu na grad), izpraznjeno stanovanje pa bi ob novi ureditvi gradu uporabili za postavitev muzejske zbirke. V prvi etapi naj bi obnovili še muzejske prostore ob zgornjem dvorišču ter zamenjali opremo za muzejske razstave in za poslovanje. V drugi etapi naj bi obnovili vhodni trakt, okrogli stolp in obzidje, pripadajoče
zunanje površine in lapidarij. V okroglem stolpu načrtujejo video center in razgledišče, v ostalih prostorih pa muzejski informativni center, arhitektovo sobo, prodajalno spominkov in prostor za prodajo kart. V tretji etapi naj bi obnovili gostinski del (restavracijo in grad), potlej pa bi se lotili še energetike, razsvetljave (izdelan je načrt, ki obsega slavnostno in običajno razsvetljavo gradu ter razsvetljavo grajske skale in podnožja), zunanje ureditve, komunalnih priključkov, ceste in poti, tovorne žičnice in drugih posegov.
Tretji objekt, za katerga občina želi, da bi ga republika uvrstila v nacionalni program in da bi za njegovo ureditev prispevala tudi nekaj denarja, je radovljiška Graščina. Izračuni kažejo, da bi za ureditev pritličja v izmeri 1.411 kvadratnih metrov in delno komunalnih priključkov potrebovali 1,5 milijona mark. Pritličje bi skoraj v celoti namenili kulturnim dejavnostim. * C Zaplotnik
To bo
koristilo
litini
vsem!
PTTpripravlja nov telefonski imenik Republike Slovenije, ki bo izšel v maju 1994.
V Vaše in naše dobro bo, da bodo podatki, objavljeni v imeniku, točni. Če doslej niso bili, Vas prosimo, da najkasneje d» 1. februarja sporočite pravilne podatke, morebitne spremembe in popravke v Uredništvo telefonskega imenika poslovne enote PTT-ja Vaše omrežne skupine!
Le tako Vas bo lahko našel prav vsak, ki Vas potrebuje!
Kontaktni telefoni so: PE PTT Ljubljana (061) 132 1314 PE PTT Novo mesto (068) m 509 PE PTT Trbovlje (0601) 22 732 PE PTT Koper (066) 33 477
PE PTT Maribor (062) 26 650
PE PTT Celje (063) 21 901
PE PTT Nova Gorica (065) 28 444,32 623
PE PTT Murska Sobota (069) 22 355
PE PTT Kranj (064) 241 444
Sporočite točne podatke o svoji telefonski številki. Koristilo bo nam vsem!
TELEFONSKI IMENIK SLOVENIJE 1994/95
PTT
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Justi Fink, fotograf inja in svetovna popotnica
SREČNA, KER VIDI VEC
Kranj, Radovljica - Konec preteklega leta so v galerijo Mestne hiše postavili na ogled fotografsko razstavo Pokrajina 93, na
kateri sodeluje tudi Radovljičanka Justi Fink. To pot je bila sicer nagrajena le z diplomo za svojo barvno fotografijo, naslovljeno Jesen 2, vendar se je v več kot dvesto razstavah, na katerih je sodelovala do sedaj, tudi višjih nabralo kar precej. Zdaj je že deset let v pokoju in tako ima še več časa, ki ga lahko posveti fotografiranju.
Justi Fink ima za seboj tudi že dvanajst samostojnih razstav, zadnja je bila lansko pomlad v avli radovljiške občinske skupščine. Za svoje fotografije je prejela več kot šestdeset najrazličnejših priznanj in nagrad, pravi pa, da ji je najljubša tista prva, ki jo je dobila v Beogradu.
V Radovljici in okolici sta z možem znana tudi kot svetovna popotnika. Vajina predavanja ob diapozitivih so vedno dobro obiskana, tudi motive za fotografiranje ste iskali povsod po svetu. Česa ste se lotili prej, potovanj ali fotografiranja?
Fotografiranja, seveda. Že pred drugo svetovno vojno sem se prijavila na razpis za fotografsko šolo, pa me starši, kljub temu da sem bila sprejeta, niso spustili tja. Ni bilo v navadi, da bi ženske fotografirale. Še moških je bilo malo. Tako sem se odloČila za trgovski poklic, misel na fotografiranje pa za nekaj časa opustila. Ne prav za dolgo. Ko sem se poročila in kasneje iz Ljubljane preselila v Radovljico, sva oba z možem kmalu začela fotografirati. Zdaj se tako s fotografijo amatersko ukvarjam že več kot trideset let. Seveda je bilo na začetku teže. Težko je bilo dobiti filme, da ob fotoaparatih ne izgubljam besed. Tudi na teoretičnem področju je znanje pešalo. Nikogar ni bilo, ki bi imel kaj dosti več izkušenj kot povprečni fotoamaterj i, literature pa se prav tako ni dalo dobiti. Vendar je bilo z vsakim letom bolje. Radovljica je imela kmalu kar nekaj upoštevanja vrednih fotografov, ki so bili pripravljeni svoje znanje posredovati tudi drugim. Ko so se začele odpirati meje, je bilo dostopne vse več literature, v Ljubljani so bile prve mednar-
Jesen 2, fotografija, za katero je Justi Fink prejela nagrado na razstavi Pokrajina 93.
odne razstave. Največ pa smo se seveda naučili med delom samim.
Še danes je pri nas v fotografiranju le malo žensk. Ste imeli zato kot redka predstavnica svojega spola pri delu kakšne težave ali pa morda celo prednosti?
Če odštejem nestrinjanje staršev s poklicem fotografinje na začetku, me kot žensko -fotografa nikoli niso čudno gledali. Ne vem, zakaj se jih več ne odloči za to. Morda zato, ker jim družinske obveznosti tega ne dopuščajo. K sreči se pri nas oba z možem intenzivno ukvarjava s fotografiranjem, tako da pri delu res nikoli nisem imela nobenih ovir.
Kaj fotografirate?
Vse, kar je lepo in zanimivo. Svet skozi objektiv izgleda
NOVE KNJIGE PRI SLOVENSKI MATICI
povsem drugače. Rada imam lvje, v megli in mrazu. Vedno sem fotografiralaobraze, posebej zanimivi so otroci. Sicer pa količinsko sedaj fotografiram precej manj kot v časih. Predvsem na potovanjih napravim manj posnetkov, pa zato te bolj kvalitetne, drugačne in nenavadne. Petkrat sem bila že v Indiji, ki se mi zdi čudovita. Tam že dolgo več ne delam panoramskih posnetkov. Slikala sem berače, gobavce, v New Delhiju smo videli, kako so zgodaj zjutraj s pločnikov pobirali reveže, ki so ponoči tam umrli... Turistični vodiči ne marajo, da fotografiraš bedo neke dežele... Spomnim se krave, ki je ležala v jarku in so jo trgali krokarji. Vse to so značilne in močne poteze Indije. Prav tako kot vsi tisti njihovi prečudoviti prazniki, polni pisanih barv in veselja. Se bi šla tja, saj so poleg tega Indijci pridni, ljubeznivi in prijazni ljudje. Sicer pa se je v vseh teh letih nabralo toliko portretov, da prav zdaj pripravljam novo kolekcijo slik z naslo-
vom Obrazi sveta. Škoda bi bila, ko bi vse ta zanimiv material nekje obležal.
Večina vaših fotografij je torej povezanih z nekimi dogodki, kraji, ki sta jih z možem obiskovala, s spomini. Jih pogosto gledate?
Velikokrat, seveda. Če zaradi drugega ne, pa zaradi razstav, ki se jih stalno udeležujeva. Je že tako, da sva zdaj v takih letih, da ljudje že sprašujejo, ali sva zbolela, ko se kakšne razstave ne udeleživa. Pa se slednje le malokrat zgodi. Ko preberem razpis, pobrskam po zajetnem kupu materiala, ki ga pripravljam sproti, ne glede na temo. In nikoli nisem razočarana, če ne dobim nagrade. Meni je dovolj že občutek, da mi je dano videti več kot običajnim ljudem. Zato, ker te gledanje skozi objektiv nauči natančnega opazovanja, spremljanja sveta okoli sebe. To je največ.
V zadnjem času tehnika hitro napreduje, spremenila se je tehnologija dela, možnosti in konkurenca so večje kot prej.
Drži. Tudi fotografska dejavnost nasploh se je v zadnjem času zelo razmahnila. Veliko se dela na tem področju. Pri tem je treba poudariti, da je Gorenjska z osmimi fotoklubi med najboljšimi v Sloveniji. Žal mi je, ker na Dolenjskem ni nobenega. Ne vem, zakaj, pa se mi prav Dolenjska zdi med vsemi našimi pokrajinami najbolj fotogen-ična... kljub temu da bo Bohinj zame vedno najlepši košček sveta.
Najljubše fotogafije verjetno nimate?
Težko bi se odločila zanjo. Preveč jih je in vsaka me na nekaj spominja. Do večine imam prav poseben odnos in lahko bi rekla, da je vsaka na neki način najljubša. • M. Ahačič
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava 160 let Sonetnega venca. V galeriji Mestne hiše je na ogled fotografska razstava Pokrajina 93. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta prodajna razstava članov Likovnega društva Kranj. V Kafe galeriji Pungert je na ogled razstava gorenjskih likovnikov.
V četrtek bo ob 18. uri v Cafe Lango v Šenčurju otvoritev prodajne razstave modnih fotografij Janeza Šifrerja iz Kranja.
JESENICE - V Ruardovi graščini na Stari Savi je odprta razstava Stara Sava včeraj, danes in jutri.
BLED - V belem salonu Grand Hotela Toplice so na ogled likovna dela akad. slikarja Jožeta Ciuhe.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja akad. slikarka Mirna Pavlovec slike na temo Sprehodi po Gorajtah..
RADOVLJICA - V galeriji Pasaža je na ogled 2. del društvene razstave barvnih fotografij fotografskega društva Radovljica.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavlja slike Meta Adamič - Bahl. V galeriji Ivana Groharja so na stenah na ogled slikarije škofjeloških umetnikov.
KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja slike Polde Mihelič.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: PREDSTAVITEV KNJIGE - V sredo, 12. januarja, bo ob 19. uri v Osrednji knjižnici Kranj predstavitev knjige Učbenik stabilnega življenja. Predstavitev bo obenem pogovor za avtorjema Tomažem Flajsom in Primožem Škobernetom.
JESENICE: UČBENIK ŽIVLJENJA Na Jesenicah bo predstavitev Učbenika življenja v danes, 11. januarja, ob 19. uri v knjižnici, z avtorjema se boste lahko pogovarjali o tem, kako naj bi priročnik zaživel v praksi.
RADOVLJICA: MELODIJE MIRU - Koncert gostujočega pianista Draga Ažmana z Jesenic bo v okviru torkovih večerov danes, 11. januarja, ob 19.30 uri v Knjižnici A. T. Linharta. Med dela znanih avtorjev je v spored večera uvrstil tudi več svojih.
ŠKOFJA LOKA: KONCERT - Glasbena šola Škofja Loka prireja koncert v kapeli Puštalskega gradu. V sredo, 12. januarja, ob 18. uri bosta nastopila violinista Črtomir Šiškovič in Vera Belič ter klaviaturist Vladimir Mlinaric. Šiškovič je kot solist nastopal z različnimi evropskimi orkestri in dirigenti, koncertiral je v Evropi, Ameriki in naJaponskem. Beličeva solistično in v različnih komornih zasedbah pa nastopa doma in v tujni; Vladimir Mlinaric je dobitnik študentske Prešernove nagrade prav tako koncertira doma in v tujini. Na jutrišnjem koncertu bodo izvajali dela Regerja, Firšta, Martinuja, Milhauda, Bartoka in Šostakoviča.
V petek premiera v Prešernovem gledališču
DOSJE
Kranj - V petek, 14. januarja, se bo Prešernovo gledališče predstavilo z drugo premiero v letošnji sezoni • z monodramo Dosje avtorja Matije Logarja, v kateri bo nastopil Ivo Ban.
Avtor delo podnaslavlja kot monolog za enega igralca in kot v recenziji pravi dr. Taras Kermauner, se v njej čuti živost, svežina prijema, obentm pa polno avtorjevo izkustvo in dramska spretnost. "Igra je pisana dramatično, dinamično. Obenem pa kritično in humoristično... Gre za pravo tragikomedijo v malem, neambicioznem okviru... Pripoveduje nam o najrazličnejšem: o osebnih, političnih, strankarskih problemih, o teatru, družini in narodu, državi in cerkvi, spolnosti in zapeljevanju, šoli, plesu, vojski in ekologiji, od domu in smrti, skratka o samem življenju. Zaradi pluralnosti vsebine bo mogel najti vsak gledalec v njej kaj zase."
Kot je teden pred premierno uprizoritvijo povedal Matija Logar, je kot avtor vesel, da je za ponujeno vlogo odločil prav Ivo Ban, eden najboljših slovenskih igralcev. Prav tako je zelo zadovoljen z delom režiserja predstave, Primoža Beblerja, ki sicer slovenski javnosti ni posebej znan, saj je do nedavnega ustvarjal v Beogradu. Trenutno je umetniški vodja SLG v Celju. Pri uprizoritvi Dosjeja sodelujeta še dramaturginja Mojca Kranjc in lektor Jože Faganel.
Komedijska varianta monologa - nanjo gledalca opozarja podnaslov, bo pri občinstvu najverjetneje naletela na dober odziv. "Po drugi svetovni vojni je bilo v Sloveniji veliko mono nastopov. Od Braneta Miklavca prek Staneta Severja do Zlatka Šugmana, Poldeta Bibiča in Dareta Ulage. Slednja dva sta pred leti uspešno nastopala tudi v Prešernovem gledališču," je povedal Matija Logar. • M.A.
MRAVLJICI TUDI UMETNA OBRT
Škofja Loka, 10. januarja - V petek so na Mestnem trgu 3 v Škofji Loki odprli vrata prodajni galeriji Mravljica, ki je poleg dveh razstavnih glerij (Groharjeve in Galerije na gradu) ter že dveh prodajnih, že tretji tovrstni lokal. Poleg umetniških slik in plastik, pa so se v Mravljici odločili tudi za ponudbo umetne obrti: dekorativne keramike, umetno kovane izdelke in rezljane lesene modele, in zagotovili, da bodo skrbno pazili na to, da bi se izognili kiču. Galerija naj bi bila prispevek k temu, smo slišali na otvoritvi, da Škofja Loka ne bo, ob celi vrsti novih trgovin na Mestnem trgu, le drugi Ponte roso. • Š.Ž.
V založbi Slovenska matica v Ljubljani so pred kratkim predstavili izid petih zanimivih knjig, ki sodijo v drugi del lanskega programa založbe.
Knjiga Lojzeta Kovačiča Vzemljohod, kot že sam naslov pove -pomeni nasprotje vnebohodu in izraža avtorjevo razmerje do smrti in mrtvih. Spregovori o življenju svojih znancev, o ljudeh iz pripovedovanj in njihovih podobah. Dr. Tine Hribar, ki je predstavil njegovo knjigo, je poudaril, da "v teh ljudeh lahko prepoznamo vsaj tri slovenske velike literate, med drugim Gregorja Strnišo, kot največjega slovenskega pesnika po Prešernu."
Zakrinkani trubadur je zbirka člankov in esejev Vladimirja Bartola, zbral in uredil jo je Drago Bajt. Eseji in članki so razdeljeni na tri razdelke: prvi zajema teme spiritualizma, sanj, hipnoze, eksperimentalne znanosti in kultne zadeve, kajti Bartol je bil filozof, psiholog in biolog, ter učenec Franceta Vebra in sošolec Klementa Juga. V drugem razdelku so članki iz obdobja 1932-39 in večina je bila objavljena v reviji Modra"ptica. Ukvarja se z Geothejem, Faustom, kritizira Vebrovo filozofijo. V literaturi uporablja predvsem psihoanalitične metode.
V tretjem razdelku so članki o slovenski literaturi in sodijo v 50-ta leta. Večina je bila objavljena v tržaških Razgledih. Naslednja knjiga je Fenomenologija 1, ki jo je napisal dr. Tine Hribar, in obdeluje predvsem dva filozofa: Husserla in Heidegerja. Tudi kot predmet fenomenologija do sedaj ni imela dostopa na univerzo. Njeno temeljno geslo je po besedah dr. Hribarja "nazaj k stvarem samim" in predstavlja boj proti vsakršnim dogmam. S svojo kritično naravnanostjo ni smela spregovoriti. Husserl se šteje za oče fenomenologije in ima močan vpliv na estetiko in spoznavno teorijo, medtem ko Heideger konstantno deluje prek postmoder-nizma in skupaj sta v zadnjih letih doživela velik vzpon.
Zbornik Cerkev, kultura in politika 1890-1941 je rezultat drugega simpozija z naslovom: Katoliška Cerkev in katoličani v slovenski politiki in kulturi v obdobju 1890 - 1941, ki je potekal od 23. do 25. novembra 1992 v Ljubljani in je pomenil časovno nadaljevanje prvega simpozija. Zbornik je razdeljen na tri dele: politično-sociološki in zajema pravne odnose med cerkvijo in državo, versko-kulturni, v katerem so razprave o verskem šolstvu in teološki misli in zadnji kulturno-jezikovni, ki obravnava odnos slovenskih katoličanov do jezika, likovne umetnosti in glasbe. Zadnja knjiga, ki so jo predstavili, je gradivo s posvetovanja Slovenske matice in Skupščine mesta Ljubljana z naslovom Tuji kapital na Slovenskem - želje, stanje in posledice - kulturni, socialni in gospodarski vidiki. Razpravljali so o odpiranju slovenske države v svetu ali provincialnem zapiranju, o izgubi trgov, sprejemanju tujih naložb, o kulturni politiki naroda. Knjiga je zgrajena iz posameznih referatov in končne razprave iz posvetovanja. • Metka Zabret
Koncert godalnega kvarteta visoke glasbene šole iz Koelna
NAVDUŠENJE V KRANJU
Kranj, 6. januarja - V Glasbeni šoli je minuli četrtek nastopil izjemno mladi komornoglasbeni ansambel Godalni kvartet visoke glasbene šole iz Koelna iz razreda našega godalca, violinista in profesorja na tamkajšnji šoli Primoža No vlaka. Ansambel se je mednarodno sestavljen v zasedbi Christine Pichlmeier in Lucas
Barr - violini, Almud Geldsetzer - viola in Sophie Adam -violončelo, predstavil z dvema obsežnima glasbenima deloma -kvartetoma Beethovna in Schuberta.
Brez dvoma gre v primeru omenjenega ansambla za izjemno uigrano glasbeno telo, ne glede na to, da je ansambel koncerte po Sloveniji (Maribor, Kranj, Kamnik in Tolmin) opravil kot neke vrste predtekmovalne nastope. Po nekaj že prejetih nagradah na glasbenih tekmovanjih se ansambel štirih mladih godalcev odpravlja na odmevno Mendelssohnovo tekmovanje v Berlin. Tudi po tem kranjskem nastopu mu lahko zaželimo najboljšo uvrstitev, čeprav je za številno kranjsko občinstvo, ki je napolnilo dvoranico tamkajšnje Glasbene šole, že zmagal. Z deloma kot sta bila tokrat Beethovnov Godalni kvartet v f-molu op. 95, imenovan tudi "Resni kvartet" (1810) in pa Schubertov Godalni kvartet v d-molu (D. 810) - "Smrt in deklica" (1824), ki vsekakro sodita v sam vrh godalne kvartetne literature, pa je ansambel v vseh odtenkih odličnega muziciranja dokazal, da je vreden omenjenih pričakovanj. Od vsega šestnajstih Beethovnovih kvartetov je prav "Resni" eden od skladateljevih najbolj intimnih glasbenih izpovedi. Delo je strnjeno, zbito, preprosto začrtano in ima veliko izrazno moč. Poleg odlične tehnične pripravljenosti, intonančne čistosti, agogične kvalitete in same muzikalnosti, pa so člani ansambla v vseh petih stavkih tega Beethovnovega kvarteta odigrali izjemno partijo. To se je potem samo še nadaljevalo in kulminirali v Schubertovem posthumno objavljenem Godalnem kvartetu, še obsežnejši kompoziciji od predhodne Beethovnove partiture. Podnaslov tega kvarteta izvira iz skladateljeve uporabe istoimenskega samospeva (Smrt in deklica) v drugem - počasnem stavku (Andante con motto). Stavek je v nadaljevanju zgrajen variacijsko na dano temo tega samospeva. Sicer pa je celotno ozračje tega Schubertovega Kvarteta ozračje smrti, ki mu daje dramatično, če ne skoraj pogrebno razpoloženje.
Zahtevna literatura je tako z odličnimi interpreti, ki so povrhu vsega še izjemno mladi muziki, študentje, do kraja potešila publiko in morda dala spet v tem primeru misliti na zlate "Liparjeve" godalne čase in v katere se Kranj seveda na povsem drugi ravni že dolgo časa ne pobere več. • F. K.
Srednja kovinarska in cestnoprometna šola Škofja Loka
razpisuje prosto delovno mesto
INŠTRUKTORJA PRAKTIČNE VOŽNJE
z višjo ali srednjo izobrazbo strojne smeri in inštruktorskim izpitom za C in E kategorijo.
Delovno razmerje se sklene za določen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj.
Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA ŠOLA Podlubnik 1 b, 64220 Škofja Loka.
GOSPODARSTVO
UREJA MARIJA VOLČJAK
Štiri banke ustanovile Slovensko družbo za upravljanje Klas
Lastinjenje izziv za banke
Gorenjska, Dolenjska in Celjska ter A banka so ustanovile družbo, ki se bo ukvarjala z zbiranjem certifikatov in privatizacijo podjetij.
Kranj, 10. januarja - Štiri banke, ki predstavljajo slabo petino gospodarskega potenciala Slovenije, so ustanovile bančno družbo za upravljanje Klas, ko se jim bo pridružila še koprska banka, pa bo predstavljala približno četrtino slovenskega gospodarstva. Pristop pa je že napovedala največja slovenska zavarovalnica Triglav, če jim bo uspelo ustrezno tolmačenje predpisov. To je že tretja bančna družba za upravljanje investicijskih družb in skladov, kar pomeni, da zbiranje lastninskih certifikatov in lastninjenje podjetij predstavlja velik izziv za banke.
Predstavniki LB Gorenjske banke iz Kranja, LB Dolenjske banke iz Novega mesta, LB Splošne banke iz Celja in Abanke iz Ljubljane so pogodbo o ustanovitvi "Slovenske bančne družbe za upravljanje d.o.o." podpisali minuli četrtek v Hribarjevi hiši v Cerkljah. Podpisa sta se udeležila tudi minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar in državni sekretar za privatizacijo Tone Rop. Dobro delo pa so družbi pismeno zaželeli finančni minister Mitja Gaspari, direktor sklada za razvoj Uroš Korže in direktor WTC Ljubljana Marko Simoneti.
Tone Rop je dejal, da je zanimanja za ustanovitev družb za upravljanje zelo veliko, saj ima vsak teden dva do tri tovrstne obiske. Pričakuje, da bo več kot 30 družb, verjetno tja do 50. Zanimanje je predvsem med bankami, ki jih je zdaj 30, med borzno posredniškimi hišami za ustanavljanje družb za upravljanje pa se zanimajo tudi tujci.
Svežo zamisel hitro uresničili
Zamisel o ustanovitvi bančne družbe za upravljanje z investicijskimi družbami in skladi je stara šele dober mesec, dokaj hitro smo se uskladili, saj tudi sicer dobro sodelujemo, žal
Slovenska bančna družba za upravljanje bo imela sedež na Slovenski 56 v Ljubljani, nad prostori Ljubljanske borze. Soglasje k imenu bo morala dati še vlada, saj so uporabili naziv slovenska. Direktor družbe bo Stane Valant, ki je že doslej vodil projekt ustanovitve družbe, bolj pa ga seveda poznamo kot dosedanjega izvršilnega pomočnika uprave LB, d.d., Ljubljana in predsednika upravnega odbora Ljubljanske borze. V ustanovnem kapitalu, ki znaša 50 milijonov tolarjev, imajo štiri banke enake deleže.
danes ni med nami predstavnika LB Splošne banke iz Kopra, kjer organi upravljanja ustanovitve družbe še niso potrdili, vsekakor pa se nam namerava priključiti tudi ta banka, je dejal direktor Gorenjske banke Zlat-ko Kavčič. Družbo so poimenovali slovenska, ker bo delovala na območju celotne Slovenije, saj želijo kar najbolj razpršiti tveganje. Sodijo, da investicijske družbe in skladi ne morejo delovati v zaprtem prostoru, saj le velika odprtost m veliko število podjetij zagotavlja dobro osnovno za ustvarjanje dobička.
Štiri banke, ki so ustanovile družbo za upravljanje, so stare znanke iz leta 1991, ko so predložile projekt o ustanovitvi nove slovenske banke. Dobro sodelujejo pri klasičnem bančnem poslovanju in racionalizaciji poslovanja. Sredi lanskega leta se je njihovi zamisli pridružila Abanka, kar je seveda ideji dalo novo razsežnost. V Sloveniji torej lahko pričakujemo koncentracijo kapitala, saj tudi zaradi mednarodne konkurence slovenski bančni sistem ne bo moglo sestavljati 33 samostojnih bank.
Razpršeno tveganje in servis tako rekoč na domu
Stane Valant je napovedal, da se jim bo pridružila Zavarovalnica Triglav, če bodo seveda uspeli pn ustreznem tolmačenju predpisov. Zavarovalnice imajo namreč v svojih bilancah še neolastninjeni družbeni kapital (sklad skupne porabe), zato naj ne bi smele ustanavljati družb za upravljanje. Že banke imajo s svojimi poslovalnicami zelo široko mrežo za zbiranje lastninskih certifikatov in vključevanje v privatizacijo podjetij, z vključitvijo največje slovenske zavarovalnice pa bi omogočili tako rekoč individualni servis na domu.
Valant je dejal, da ne nameravajo ustanavljati skladov po dejavnosti ali po posameznih regijah, saj nameravajo tveganje kar najbolj razpršiti. Morda pa bodo ustanovili sklad, pri katerem bo tveganje večje in seveda tudi donosi.
Zametek investicijskega bančništva
Lastninjenje je vse bolj živahno, dobro je, da se investicijske družbe ustanavljajo od spodaj navzgor, kar pomeni, da je interes pravi in da bodo potemtakem tudi družbe prave, je dejal državni sekretar za privatizacijo Tone Rop. Banke pa so kot kaže,prisiljene razvili inves-
Blagovna menjava s tujino
Na Gorenjskem izvoz veliko večji od uvoza
Kranj, 10. januarja - Statistični podatki za prvih deset mesecev lanskega leta kažejo, da je bila na Gorenjskem pokritost uvoza z izvozom kar 144-odstotna, medtem ko je bila v Sloveniji 95-odstotna.
Gorenjsko gospodarstvo je v prvih desetih mesecih lanskega leta izvozilo za 647 milijonov dolarjev, kar je bilo za 6,3 odstotka manj kot v enakem razdobju leta poprej. Uvoz pa je znašal 448 milijonov dolarjev in bil za 3,7 odstotka manjši kot desetih mesecih leta 1992.
V Sloveniji pa se je izvozno-uvozna slika zelo spremenila, saj je bilo v prvih desetih mesecih lanskega leta izvoženih za 5.025 milijonov dolarjev blaga, kar je bilo 11,8 odstotka manj kot v enakem razdobju leta 1992. Uvoz pa je znašal 5.273 milijonov dolarjev in bil tako za 4,1 odstotka večji.
Vendar pa se lani v desetih mesecih gorenjski v pravo tujino ni zmanjšal, temveč povečal za 1,9 odstotka v primerjavi z enakim razdobjem leta 1992, medtem ko se je v Sloveniji zmanjšal za 3,2 dostotka. Uvoz iz prave tujine pa se je na Gorenjskem povečal za 7,4 odstotka, v Sloveniji pa kar za 17,9 odstotka.
Razpolovljena pa je bila v lanskih desetih mesecih blagovna menjava z republikami bivše Jugoslavije. Gorenjski izvoz se je zmanjšal na pnbližbno 80 milijonov dolarjev oziroma kar za 40 odstotkov, uvoz pa na 47 milijonov dolarjev oziroma za 49 odstotkov. Slovenski izvoz pa se je zmanjšal na 809 milijonov dolarjev oziroma za približno 40 odstotkov, uvoz pa na 586 milijonov dolarjev oziroma za 46 odstotkov. • M. V.
Industrijska proizvodnja na Gorenjskem oživlja
V enajstih mesecih 2,2-odstotna rast
Kranj, 10. januarja - Industrijska proizvodnja na Gorenjskem oživlja hitreje kot v Sloveniji, na kar kažejo tudi statistični podatki za enajst mesecev lanskega leta.
Podatki, ki nam jih je posredovala Območna zbornica, kažejo na 2,2-odstotno rast industrijske proizvodnje v enajstih mesecih lanskega leta v primerjavi z enakim obdobjem leta poprej. Novembra lani pa je bila glede na predhodni mesec manjša za 4,1 odstotka, glede na november leta poprej pa kar za 9,4 odstotka. V Sloveniji so bili ti odstotki bistveno nižji, saj v enajstih mesecih lanskega leta v primerjavi z enakim razdob-
jem leta poprej še vedno beležimo 3,4-odstotni padec, v primerjavi s predhodnim mesecem je bila rast manjša za 2,9 odstotka, v primerjavi z novembrom leta 1992 pa je bila večja za 3,4 odstotka.
Pregled po desetih panogah, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov proizvodnje na Gorenjskem, pa kaže, da je v enajstih mesecih lanskega leta v primerjavi z enakim obdobjem leta poprej proizvodnja
narasla v proizvodnji končnih lesnih izdelkov za 25,2 odstotka, v proizvodnji električnih strojev in aparatov za 11,3 odstotka, v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov za 2,7 odstotka in v predelavi kemičnih izdelkov za 0,4 odstotka. Manjša pa je bila v proizvodnji obutve za 0,5 odstotka, v živilski industriji za 0,8 odstotka, v predelavi kavčuka za 1,9 odstotka, v proizvodnji tekstilne preje in tkanin za 2 odstotka, v črni metalurgiji za 6 odstotkov in v kovinsko predelovalni industriji za 6,5 odstotka. • M. V.
ticijsko bančništvo, ne le zaradi profita, temveč ker imajo kapital in potrebno infrastrukturo. Tudi minister Tajnikar je poudaril pomen ustanavljanja družb od spodaj navgor, prepričan pa je, da bodo investicijske družbe sposobne podpreti pomembne razvojne projekte v Slovenije in v gospodarstvu že
V Celju smo že ustanovili družbo Veronka in sklad Friderik, vendar smo se zdaj odločili, da združimo potenciale, saj bomo tako lažje dosegli prag rentabilnega, tveganje pa bo razpršeno. Težko je napovedati, koliko lastninskih certifikatov bo na trgu, prepričan pa sem, da bo Slovenska družba za upravljanje v prvi ligi, je dejal direktor Splošne banke Celje Niko Kač.
težko čakajo nanje. Investicijski skladi pa bodo izboljšali doslej revno izoblikovan slovenski finančni sistem, saj ima zdaj gospodarstvo na voljo le klasične oblike. Investicijske družbe zato predstavljajo pot sistema posojil, tudi ne najbolj ugodnih. Če bo bančni sistem sledil gospodarstvu, se nam obeta v letošnjem letu gospodarska rast, zlasti, če bodo nove bančne oblike našle stik s tujim kapitalom.
Možnosti za navezavo stikov s tujim kapitalom je omenil Miro Kert, direktor Abanke, ki ima 40 poslovalnic po vsej Sloveniji ter svojo borzno hišo.
M. Volčjak
Vzdrževalna dela na železnici
188 novih kretnic
Kranj, 10. januarja - Na slovenskih železnicah je bUa tik pred novim letom vgrajena zadnja iz projekta 188 kretnic, ki so ga začeli uresničevati avgusta lani. Prihodnje leto naj bi železniške proge obnavljali tudi s pomočjo mednarodnega posojila.
Projekt 188 kretnic so kljub težavam z vremenom, saj je nagajalo deževje in zlasti novembrski sneg, zaključili v predvidenem roku. Za primerjavo povejmo, da je bilo včasih na slovenskih progah vgrajenih največ 90 kretnic letno, zdaj pa so jih več kot še enkrat toliko vgradili v štirih mesecih.
Lani so pospešeno odpravljali tudi ozka grla, kjer so morali vlaki zaradi dotrajanosti prog zmanjšati hitrost. Odpraljenih je bilo 40 takšnih točk, dela pa letos nadaljujejo še na 16 krajih. Meritve z merilnim vozom pa so pokazale, da je na slovenskih progah še nekaj takšnih točk.
Vzdrževalna dela so vključena v redni vzdrževalni plan Slovenskih železnic. Remonti prog, obnova vozne mreže in različnih naprav pa se bodo prihodnje leto financirala tudi s pomočjo tujih posojil v okviru prve faze uresničevanja nacionalnega programa razvoja slovenske železniške infrastrukture, v katerem ima prednost obnova obstoječih prog.
• M. V.
Izvoz največji v Nemčijo
Kranj, 10. januarja - Nemčija je največji slovenski zunanjetr-
Sjovinski partner, slovensko gospodarstvo je v enajstih mesech anskega leta tja izvozilo za 1,65 milijarde dolarjev, kar pa je bilo za 1,5 odstotka manj kot v enajstih mesecih leta poprej.
V razvite države, med katere spadajo države Evropske unje, Efte, neevropske članice OECD in druge razvite države, je slovensko gospodarstvo v enajstih mesecih lanskega leta izvozilo za 3,9 milijona dolarjev, kar je bilo za 5,6 odstotka manj kot v enajstih mesecih leta 1992. Izvoz je največji v Nemčijo, na drugem mestu je Italija, nato sledi Hrvaška, Francija in ZDA. Zanimivo je, da se je lani v enajstih mesecih izvoz v ZDA povečal za 9 odstotkov. Seveda so to statistični podatki, ekonomisti pa ocenjujejo, da preračun z upoštevanjem medvalutnim razmerij pokaže, da je bil slovenski izvoz v razvite države lani na ravni leta poprej. • M.V.
Tudi Petrol bo šel v javno prodajo delnic
Kranj, 8. januarja • Nekatere raziskave kažejo, da bodo Petrolove delnice med najbolj zaželenimi. Koliko jih bo Petrol ponudil v javno prodajo, še ni znano, saj na agencijo še ni oddal programa lastninjenja, vendar pa gre k zaključku ocenjevanje vrednosti podjetja.
Petrol se prav tako z državo še ni uspel dogovoriti, ali so skladišča goriva infrastrukturno objekt ali ne, Če bo država to dokazala, si pri Petrolu žele le enake pogoje, kot bodo veljali za konkurenco.
Od te odločitve bo seveda odvisna vrednost podjetja, ki bo namenjena lastninjenju. Ocenjujejo, da bodo zbrali od 10 do 12 tisoč lastninskih certifikatov zaposlenih, nekdanjih zaposlenih, upokojencev in njihovih sorodnikov, kar ne bo pokrilo 20-odstotne interne razdelitve. Prav tako pričakujejo, da ne bodo dosegli 40-odstotnega notranjega odkupa, čeprav imajo zaposlenih ob 50-odstotnem popustu možnost odplačila na pet let. Delnice, ki bodo ostale, bodo državljanom ponudili z javno prodajo, saj Petrol želi ostati slovensko podjetje. • M. V.
"JEM"
Jeseniške mesnine, p.o. Sp. Plavž 14 64270 Jesenice
razpisuje na podlagi sklepa Delavskega sveta podjetja
JAVNO DRAŽBO
z zbiranjem pisnih ponudb
1. Za prodajo poslovnih prostorov
a) Trgovski lokal v poslovno-trgovskem centru v Kranjski Gori v pritlični etaži zahodnega trakta centra, brez opreme s skupno netto površino 97.75 m2.
b) Starejši samostojni objekt z zemljiščem, bivša prodajalna mesa na Hrušici pri Jesenicah z netto površino 21,00 m2 in 236 m2 zemljišča, par. št. 18/1 in 18/4 k.o. Hrušica. Objekt je oddan v najem.
2. Izhodiščna cena je izračunana v DEM in je plačljiva v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
Pod a. v vrednosti 155.000,00 DEM Pod b. v vrednosti 66.000,00 DEM
3. Dražbeni pogoji: *
Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, registrirane v Republiki Sloveniji in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Pisne ponudbe interesenti pošljejo na naslov: JEM - Jeseniške mesnine, Sp. Plavž 14,64270 Jesenice v zaprtih ovojnicah z oznako "za razpis" v 8 dneh po objavi. Prednost pri nakupu bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno.
4. Varščino v višini
pod a. 1.300.000,00 SIT pod b. 450.000,00 SIT
je treba plačati na žiro račun 51530-601-12776 (odprt pri SDK Jesenice) dan pred iztekom roka za prijavo na javno dražbo. Uspelim ponudnikom bomo varščino všteti v kupnino, neuspelim pa brezobrestno vrnili v 3 dneh po javni dražbi. Odpiranje pisnih ponudb bo javno 10. dan po objavi v prostorih uprave JEM - Jeseniške mesnine ob 12. uri v sobi št. 5 prvo nadstropje.
5. Najboljši ponudnik bo moral skleniti pogodbo o nakupu nepremičnine v 8 dneh po končani javni dražbi, sicer bo prodajalec vplačano varščino zadržal. Kupnino je treba plačati ob podpisu pogodbe.
6. Davek na promet nepremičnin in druge stroške v zvezi s pogodbo in zemljiško knjižnim prenosom plača kupec posebej.
7 Podrobnejše informacije in dogovor o ogledu nepremičnine lahko interesenti dobijo v času zbiranja ponudb po telefonu št. 064/81-742 ali 064/861-434.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
gjjfr NA ŠTIRIH KOLESIH
Test: Renault Clio 1.2 RN kat.
Realistična naravnanost
To, da je clio pesniška muza, najbrž že veste. In najbrž vam ime clio zveni bolj moško kot žensko. Pa je povsem drugače: čeprav se na avtomobilskem svetu že četro leto drži prav po moško, bi morali o njem pisati kot o avtomobilu, ki nosi žensko ime. Ampak tako pravijo njegovi stvaritelji.
Da bi bilo pri cliu (vseeno mi je bolj pri srcu njegovo moško poreklo) kaj posebej ženskega, tega ne bi mogel trditi. Morda njegove rahlo zaobljene Unije, ne pa tudi precej potlačen nos, neizraziti boki in kombilimuzins-ki zadek. Pa tudi za povsem pravo skladnost premajhna žarometa in nepravilno oblikovani zadnji par luči niso povsem prepričljivi. Zato pa je clio v izvedbi s tremi vrati na pogled odločnejši in agresivnejši, pa čeprav samo v izvedbi s skromnejšo opremo.
Tako so bočna vrata skoraj nesorazmerno dolga, omogočajo lahko vstopanje in zahtevajo pazljivost pri mestnem parkiranju. Notranjost je znana: clio je bil med majhnimi avtomobili eden od prvih, ki so imeli skoraj do popolnosti izkoriščen notranji
prostor in morda so Francozi s tistim, ki ima vse kot veliki, mislili prav to. Po skromni, skoraj oskubljeni notranji opremi primerjava z velikimi pač ne zdrži. Pod oznako RN si predstavljajte, da na zadnjih sedežih nimate varnostnih pasov, da za pogon stranskih stekel uporabljate roke, da na armaturni plošči ni merilnika motornih vrtljajev, da ni osrednje ključavnice, in da so sedežne prevleke nekaj slabše, vendar še vseeno zelo kakovostne. In pri vsem skupaj mi je volanski obroč bolj všeč kot pri bolje opremljenem cliu RT, armaturna plošča je kljub skromnejši založenosti bolj pregledna in če ne bi bilo skoraj neugledne plastike na armaturni plošči, bi bilo počutje v tem avtomobilu za povprečnega voznika povsem zadovoljivo. Skoraj nobenih pripomb nimajo tudi sopotniki na zadnji klopi, razen če se nanjo stlačijo trije širokorasli in če jim dolgonogi voznik ne potisne svojega sedeža skoraj povsem na kolena.
Renault clio 1.2 RN: narejeno v Revozu.
1171 kubičnimi centimetri gibne prostornine in z močjo 40 kilovatov. Motor in sevada zato tudi cel avtomobil, je že povsem asimilirani Dolenjec, sta od jeseni lanskega leta bolj čista, saj so mu namesto uplinjača namestili elektroniko, na izpuh pa uravnavam katalizator.
Motor se hladen ali topel vrti z značilnim renaultovim zvokom, na stopalko za plin pa se odziva ubogljivo, dokler motornih vrtljajev le ni preveč. Takrat se začne bučno upirati, toda ker je dovolj prožen, se splača že kaj kmalu pretakniti v višjo prestavo. Menjalnik je seveda petstopenjski, s predolgo tretjo prestavo, vendar
lahkoten in natančen, prav tak kakršnega si želijo nežnejše roke. Na cesti je clio lahkoten avto, trši od prejšnjih renaultov in dolgo nevtralen tudi v ostrih ovinkih.
CENA do registracije: 1.324.256 SIT (Alpetour Remont Kranj)
Pod Črto pa je renault clio 1.2 RN namenjen vsej družini ali pa vsakemu posebej, s veda če nima pretiranih teženj po individualnosti. Za takšne je primernejši clio z večjim srcem pod motornim pokrovom. In zato pravim: RN = Realistična Naravnanost.
HVALIMO: oblikovna svežina - majhnost in okretnost -kakovost izdelave
GRAJAMO: skromna oprema (RN) - plastika na armaturni plošči - pregrevanje zavor
Motor po novem elektronski vbrizg in katalizator.
V nosu je prečno postavljen manjši motor iz generacije en-ergy. To je sorazmerno sodoben motor z dvoventilsko tehniko,
TEHNIČNI PODATKI: kombi-limuzina s tremi vrati in prečno nameščenim štirivaljnim motorjem, pogon na prednji kolesi. Motor 1171 ccm, 40 KVV/55 KM pri 6000 vrtljajih, največji navor 83 Nm pri 3500 vrtljajih. Mere: 3716 x 1641 x 1395 mm. Najvišja hitrost: 155 km/h (tovarna), 157 km/h (test). Pospešek od 0 do 100km/h: 16 s. Poraba goriva po DIN: 4,70/6,30/7,30 I neosvinče-nega 95 okt. goriva na 100 km. Poraba na testu: 7,0 I..
Notranjost: skromna, toda udobna.
• M. Gregorič, slike Janez Pelko
HYUnDni avtomobili
OD 15. 01. 1994 TUDI NA JESENICAH!
NOV PRODAJNI SALON DOBAVI VSE MODELE TAKOJ
DIA-G d.o.o., JANEZA FINŽGARJA 5. 64270 JESENICE, TEL.: 064/83-389, 83-902
GENERALNI ZASTOPNIK AVTOMOBILOV HYUNDAI:
HYUnDRI   :wmmmmmm  , DUNAJSKA 22, (
61000 LJUBLJANA TEL: 061/302-091
HYunooi
v^R^ VEDNO NA DOBRI POTI
Decembra 230 tolarjev za kilogram
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modela, ki upošteva pitanje bikov od 120 do 510 kilogramov in 0,85 kilograma prirasta na krmni dan, ocenili, da so bili decembra stroški prireje 230 tolarjev za kilogram. Stroški so bili za 1,2 odstotka višji kot novembra, na povečanje pa so najbolj vplivale podražitve mineralnih gnojil ter za 1,9 odstotka večja obračunana vrednost ure dela. Porast bi bil še večji, kot je bil sicer, če se ne bi hkrati decembra sredstva za varstvo rastlin pocenila za štiri do štirinajst odstotkov.
Med stroški predstavljajo dobri dve tretjini izdatki za domačo in močno krmo in steljo, nekaj manj kot petnajst odstotkov pa predstavlja vrednost dela.
Če vemo, da so gorenjske klavnice decembra odkupovale bike extra kakovostnega razreda po 179,20 tolarja za kilogram žive teže, pomeni, da je odkupna cena pokrivala le 78 odstotkov stroškov, ki jih na podlagi modela izračunavajo na kmetijskem inštitutu.
Koliko za kmetijska zemljišča?
Poglejmo, kakšne cene veljajo za kmetijska zemljišča v jeseniški občini! Za kvadratni meter njive prve kategorije je treba odšteti 284,40 tolarja, za njivo druge kategorije 256 tolarjev, za njivo tretje kategorije 227,50 tolarja in za njivo četrte kategorijel99 tolarjev. Njiva pete kategorije je po 171 tolarjev za kvadratni meter, šeste po 142 tolarjev, sedme po 114 in njiva osme kategorije po 85 tolarjev. Za travnik so cene take: prva kategorija 214 tolarjev za kvadratni meter, druga 185 tolarjev, tretja 156, četrta 128, peta 99,50, šesta 85, sedma 71 in osma kategorija 57 tolarjev za kvadratni meter. Cene, ki jih navajamo, so le okvirne ali izhodiščne, sicer pa so odvisne od ponudbe in povpraševanja, lege in dostopnosti zemljišča ter od drugih kvalitet.
In ko smo že pri zemljiščih, pokukajmo še v ponudbe, ki so jih prodajalci zemljišč naslovili na radovljiško občino. Lastnica z Bleda ponuja v katastrskem okraju Bohinjska Bela gozd četrtega razreda po 30 tolarjev za kvadratni meter. V katastrskem okraju Kropa je gozd petega razreda naprodaj po 21,20 tolarja za kvadratni meter. Lastnik z Bleda ponuja v katastrskih okrajih Spodnje in Zgornje Gorje pašnik tretjega razreda in travnik osmega razreda po pol marke za kvadratni meter, gozd pa po 0,27 marke. Za kvadratni meter njive tretjega razreda v katastrskem okraju Bohinj - Srednja vas je treba odšteti pet mark.
Kmetijski pridelki na tržnici
Na kranjski tržnici prodajajo krompir po 40 tolarjev za kilogram, solato po 180 tolarjev, korenje po 120 in čebulo po 90 tolarjev. Za kilogram cvetače je treba odšteti 240 tolarjev, za jabolka 60 tolarjev in za fižol 220 tolarjev. Zelje je po 60 tolarjev za kilogram, pesa po 120 tolarjev, radič po 180, česen po 300 tolarjev. Jajca stanejo 13 tolarjev. Med tržnicami so glede cen precejšnje razlike. Tako je, na primer, radič na kranjski in ljubljanski tržnici po 180 tolarjev za kilogram, na celjski pa je treba zanj odšteti kar 300 tolarjev. Fižol je na koprski tržnici po 200 tolarjev, na mariborski po 350 - in tako dalje.
Trgovske evidence
Jesenice, januarja - Podjetniško informacijski center pri sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo jeseniške občine je v četrtek, 6. januarja, organiziral seminar o vodenju trgovskih evidenc. Udeležence je z določili novega pravilnika o vodenju evidenc nakupa in prodaje blaga in storitev seznanila Helena Kenda. Z letošnjim januarjem so predpisane evidence dolžni voditi vsi trgovci, ki trgujejo z blagom na debelo ali drobno in opravljajo trgovinske storitve. Seminarja seje udeležilo 138 ljudi.
Tani
68290 Sevnica, Slovenija, Hermanova 1 p.p. 9
Od 26. julija dalje se ne imenujemo večJUGOTANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni program pa je ostal enak. Še vedno odkupujemo
UES RRAVEOA KOSTANJA
za predelavo v tanin. Vse podrobnejše imformacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608-41-349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. uro.
Kranj
poseseonska razprodaja od 10. 1. do 23. 1. 199*
konfekcija. - pletenine -srajce - foln^e
znižane cene do 40
dodatnipopnst m* •
za člane    kluba 4UltUU&#
posezonska razprodaja izdelkov BENETTON 30% znižane, cene - v veleblagovnici Globus.
Tovarna obutve "Peko" Tržič
razpisuje delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
DIREKTORJA PRODAJNEGA SEKTORJA
Pogoji za sprejem:
- diplomiran ekonomist
- šola za poslovodne kadre
- aktivno znanje dveh svetovnih jezikov
- poznavanje dela v zunanji trgovini
Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v časopisu Gorenjski glas na naslov: Tovarna obutve "Peko" Tržič, Ste Marie aux Mineš 5.
O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka.
Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas za 4-letni mandat.
k-
VREME
Za danes nam vremenoslovci napovedujejo še oblačno s padavinami, jutri pa naj bi padavine že ponehale. Razjasnilo se bo.
LUNINE
SPREMEMBE
C
Ker bo jutri mlaj nastopil ob 0.10, bo po Herschlovem vremenskem ključu mrzlo.
ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE
Prejšnji torek smo v naši rubriki objavili staro razglednico iz tridesetih let, na kateri je bila upodobljena stara Sajovčeva gostilna in trgovina v Velesovem, ki pa je žal v tej podobi ni več, saj jo je sin prejšnjega lastnika (kot nam je sam zapisal) porušil in na njenem mestu zgradil novo hišo. V dopisu piše, da sta bili v hiši na naši sliki gostilna in trgovina do prve polovice 1943, ko so ju popolnoma izropali "simpatizerji partizanov". Torej je gostilna doživela podobno usodo, kot lahko beremo o usodah podobnih lastnikov premoženja v kakem Kranjčevem romanu. Na naše vprašanje smo dobili precej pravilnih odgovorov, veliko je bilo tudi napačnih, žreb pa je nagrade namenil naslednjim reševalcem: 1. Antonija Vojsk, Stefanja Gora 3, Cerklje; 2. Franc Grilc, Trata 11, Cerklje; 3. Asja Molj, Voglje, Na vasi 2; 4. Drago šubic, Planina 38, Kranj; 5. Silvo Sire, Adergas 38, Cerklje. Čestitamo!
Slika vaškega središča iz 1.1929, ki jo objavljamo danes, pa je takrat prišla do naslovnika z zahodnega območja Gorenjske. Od kod je prišla, morate ugotoviti vi, vprašanje pa ni pretežko, če boste le pozorni na dogodke tega tedna. Tudi o tem nam napišite. Odgovore pošljite do petka, 14. januarja, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pat izžrebanih reševalcev bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev.
Janez, ki je tudi John
V kratkohlačniških letih je bil večkrat Janček. Pa mu ta vzdevek vrstnikov ni bil nikoli preveč všeč, celo jezili so ga z njim. Potlej je odraste I, prijel za kitaro in postal Član skupine Pop design. V njej so ga prekrstili za Johna. Za najbližnje pa je se vedno Janez ali Jani. Tudi za bralce Gorenjskega glasa se predstavlja Janez MAR1NŠEK, poklicni glasbenik iz Naklega.
Našim mlajšim bralcem vas gotovo ni treba posebej predstavljati. Kaj pa bi povedali o sebi za vse druge?
"Naklo je moj najljubši kraj, kjer prebivam 29 let. No, če sem bolj natančen, moram povedati, da se bliža moj 30. rojstni dan. Po poklicu sem strojni tehnik, vendar sem ob tem delu vztrajal v Iskri le eno leto. Za to je kriva glasba, saj sem si kot kitarist in pevec skupine Pop design prizadeval predvsem za njen uspeh. Kadar sem doma, me je najbolj vesel 3-letni Tim, ki je "direktor" v hiši; z ženo Darjo mu namreč rada posvečava vso pozornost."
V pravkar izdani knjigi o skupini POP DESIGN med drugim piše o vas, da ste se v mladosti jezili, kadar so vas klicali Janček. Kako pa vam rečejo danes?
"Tisti Janček je iz neke risanke o volku in ovci. Namenjen je bil draženju, kar je mulcem dobro uspelo. Ob odraščanju se tudi taki vzdevki pozabijo. Ko smo že nekaj časa igrali na električne kitare in smo ustanovili Pop design, sem postal John. Ampak, za najbližje sem še vedno Janez ali Jani."
Menda ste se kot osnovnošolec bolj navduševali nad atletiko m modelarstvom kot nad glasbo?
"Modelarstvo me je začelo zanimati že v prvih razredih. Obiskoval sem tudi modelarski krožek na Žagarjevi šoli in Aero klub v Kranju. Od atletike me je najbolj privlačil tek, vendar ni bilo kaj večjega od šolskih tekmovanj."
In kdaj je prišla na vrsto glasba?
"Proti koncu osnovne šole mi je oče kupil malo harmoniko, ki sem jo spoznaval kar sam. Z glasbeno šolo sem odlašal in na koncu ni bilo nič iz tega. Potem me je začel zanimati ročk. Prvo, akustično kitaro mi je kupila teta, za električno kitaro pa sem namenil denar iz svoje štipendije. Tudi kitare sem se učil iz literature, kar je zahtevalo dosti časa in vaj. Ce sem glasbeni talent po komu podedoval? Ja, babica je igrala violino, v hiši pa je bil cel orkester."
Je bil pred skupino Pop design še kakšen ansambel, pri katerem ste igrali?
"Fantje iz Naklega - Andrej, Roman, Miloš in jaz - pa Alenka smo imeli band, ki smo ga poimenovali Tarantela. Deloval je približno dve leti. Po vrnitvi od vojakov sem kratek čas vadil pri ansamblu Šesti čut, vendar ni bilo nič iz tega. Potem sem decembra 1984 prvič zaigral v zasedbi Danilo Čampa, Primož Jovan, Tone Košmrlj in Gorazd Rako-vec, ki je dve leti pozneje začela nastopati z imenom Pop design."
Vaše sodelovanje pri tem ansamblu?
"Na začetku sem bil v Pop designu kitarist in pevec. Tako sem na prvi kaseti z naslovom Pusti soncu v srce, ki je izšla leta 1987, prepeval še jaz. Ko je prišel v skupino Miran Rudan, sem ostal le kitarist. Mislim pa, da je vsak član ansambla enako pomemben za njegov celotni uspeh, čeprav je pevec vsem najbolj na očeh. Kljub raznim spremembam - poleg mene sta od Gorenjcev sedaj v skupini klaviaturist Matjaž Vlašič iz Cirč pri Kranju in bobnar Damjan Tomažin iz Predoselj, iz Ljubljane pa sta basist Tone Košmrlj in pevec Vili Resnik - je ansambel izdal doslej 9 kaset, eno navadno ploščo in 4 CD. Pri delu sicer prihaja do nasprotij, vendar smo dobri prijatelji." • Stojan Saje
Zadnjič je neki ugledni strokovnjak izjavil, da 90 odstotkov Slovencev in Slovenk samo zamahne z roko, če jih v javnom-nenjski anketi povprašaš, kaj si mislijo o politikih. Natančneje: 90 odstotkov državljanov reče, da so to ene barab...
Enkrat predzadnjič pa je v TV oddaji neki politik ali se vsaj ima za nekega politika, dejal, da občani ali državljani ali krajani po slovenskih mestih in vaseh NESTRPNO čakajo, kdaj jim bo vendarle državna politika zrihtala, da bodo lahko glasovali za nove občine.
Tu se pa zdaj nekaj ne ujema!
Ce jaz menim, da so politiki ene barabe, potem ni govora o kakšni nestrpnosti, kaj mi bodo zrihtali. Se najmanj pa me daje nestrpnost, kdaj bom v svoji lastni občini, ker imam tega evforičnega kljukanja novih občin že čisto vrh glave in me daje nestrpnost, kdaj mi bodo na to temo dali čisti mir. Čeprav se grozeče zavedam, da bomo spet letali po nekih zborih volivcev in nekih referendumih, kar bo kaos, da ga še ni bilo. Kdor je le malo pokukal v zakon o novih občinah, ga bo kap, če je bral z razumom in pri zavesti: ne duhca in ne sluhca o najbolj pomembnem, recimo, posegih v prostor in adekvatnih financah nove občine. Ko zapreš ta zakonski veleum, si si na jasnem: lokalna samouprava naj bo pridna in delavna, kasirali bomo pa tam, kjer smo že zdaj.
Najbolj pa človeka, ki nestrpno bere zakon o lokalni samoupravi, zaskrbi, ker ni noter ne bev ne mev o novih občinskih uradnikih in županih. Bo župan profesionalec, volonter? To bi se pač moralo
vedeti že zdaj, kajti nekateri se v tem svojstvu že nestrpno vidijo.
Verjetno bo mojo nestrpnost po novih občinah potešilo kakšnih deset podzakonskih aktov tega poetičnega zakona o novih občinah. Tedaj bo treba, dragi moji, veliko strpnosti, da ne bomo od razočaranja zapadli v kakšen nestrpni trans. A mar kdo res
na to temo - kar pomeni, da ta zadeva v resnici zanima tako malo ljudi. Tisti, ki nas ven in ven futrajo s to novo lokalno samoupravo in novimi občinami, pojejo mile pesmice, kako da bomo potem o vsem res samo sami odločali, te zlo-češče občinske birokracije ne bo več, ker nam bo ena fletna domaČa občina tako rekoč pred nosom.
Maček v žaklju
Pravijo, da po sedanjih občinah hudo nestrpno čakamo na nove občine. Malo morgen! Kdor je količkaj pameten, bo nemudoma ugotovil, da se po novih občinah ne bodo valjali v denarju, zaradi česar bi bili tam doli v Ljubljani goli in bosi.
misli, da bo država, finančno nenasitna mrha, dopuščala, da se bodo po občinah kotalili denarci, v Ljubljani bodo pa goli in bosi?
Zakaj in čemu nihče ne pove, da kupujemo mačka v Žaklju?
Zato, ker nihče nikjer ne postavi čisto jasnega vprašanja
Kakšna huda zmota! Še vedno bomo bezljali po davkarijah v bližnjem mestu in plačevali državne takse in dohodnino. Brez skrbi!
Narod pa je v resnici nestrpen zaradi čisto navadnih reči in ga novodobna poezija o novih občinah čisto nič ne zanima. To se bo pač konkret-
no izkazalo tisti hip, ko bo po sedanjih krajevnih skupnostih moralo na zborvolivcev vsaj 5 odstotkov volivcev, če bodo hoteli izpeljati referendum. V malih krajevnih skupnostih bo še šlo, v velikih pa 5 odstotkov volivcev ne priženeš na zbor volivcev, tudi če bi jim zastonj kaj »talal«.
In zdaj že kar k smešnemu poduku, da 90 odstotkov volivcev ne mara politikov. Saj jih po svetu tudi ne marajo, ampak tolikšni procenti pa že krepko vsebujejo tudi strankarske simpatizerje in vse tiste, ki v pismih bralcev na vse kriplje navijajo za svoje strankarsko moštvo.
Madonca bodo prihajajoče lokalne volitve čudne, če je zgornji podatek vsaj od daleč količkaj točen!
V novih občinah bomo torej z lučjo pri belem dnevu lahko iskali kakšne prejšnje politike, ki so nam priborili demokracijo. So penzionirani. Sedanji imajo tam v beli Ljubljani mandat in olala dobro plačo. Kdo so torej prihajajoči mladci in mladenke?
A v tem je najmanj skrbi - se bo že kdo žrtvoval!
S temi rečmi bo pri nas še vedno tako, da bo vsaka volilna poza kakšnega novega župana zavita v celofan. Tu je kvaliteta ponudbe vedno neznanka in vedno kupuješ mačka v žaklju, ko stopiš na volišče.
Cirkus z novimi občinami se je torej že začel. Še komaj smo rekli a, so nas, nestrpneže, že presenetili s prvimi spremembami...
Juh, bo veselo! • D. Sedej
NARODNOZABAVNA
LESTVICA RADIA ŽIRI
Danes, v torek, 11. januarja 1994, ob 17. uri bo na valovih Radia Žiri zopet oddaja V ritmu valčka in polke z Narodnozabavno lestvico Radia Žiri s petimi uvrstitvami najpriljubljenejših viž in petimi predlogi najnovejše produkcije. Zatem pa ob 17.45 v živo predstavitev ansambla Mira Klinca, ki bo pred promocijskim koncertom v Besnici, 21. januarja, predstavil najnovejši kaseti - narodnozabavno Na sodišču in zabavno Pleši z menoj.
UVRSTITVE PETIH NAJ VIŽ:
1. Naših 20 let - Ansambel Franca Miheliča
2. Ave Mario zvoni - Alpski kvintet
3. Lepota v kamnu - Ansambel Blegoš
4. Žena zmeraj prav ima - Slovenski kvintet
5. Gremo v disko - Rokondo kvintet
PREDLOGI NOVIH PETIH VIŽ:
6. Joži, Jožica - Beneški fantje
7. Mini krilo - Primorski fantje
8. Srce nikoli ne laže - ansambel Janeza Goršiča
9. Ko bo Božič spet - ansambel Igor in Zlati zvoki
10. Novoletna noč - ansambel Miro Kline
Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah in razglednicah smo izžrebali Ivanko Gartner, Selca 140, Selca 64227, ki bo prejela glasbeno kaseto. Tudi sedaj vas vabim k sodelovanju - izpolnitvi kupona. Sodelujte! Objavljeni kupon pošljite na naslov: Radio Žiro, Trg osvoboditve 1, Žiri 64226.
KUPON:
Ime in priimek: Naslov:
Glasujem za skladbo: Novi predlog skladbe: Mnenje o oddaji:
Za prihodnjega glasbenega gosta predlagam:
ZVEZA RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV Prešernova 11, 64000 Kranj
ORGANIZIRA PONOVITEV POSVETOVANJA 0 ZAKONU 0 TRGOVINI
ki bo v četrtek, 13. januarja 1994, ob 9. uri v veliki dvorani - soba 15 Skupščine občine Kranj
Posvetovanje je namenjeno predvsem podjetnikom oziroma zaposlenim v trgovski dejavnosti.
Udeležba na seminarju je 2.500 tolarjev na udeleženca, nakažete jo lahko na žiro račun številka 51500-678-80443 DRFD Kranj ali plačate na blagajni pred vhodom v dvorano. Ob prihodu na posvetovanje izročite pri vhodu v dvorano potrjen tretji izvod prenosnega naloga. Za podjetja, ki so včlanjena v DRFD Kranj, je vstop prost.
Vljudno vabljeni!
Predsednik DRFD Kranj Vinko Perčič, dipl. oec.
Gorenjska ^Banka
d.d. Kranl
Kranj ljubljanska banka
LB-Gorenjska banka d.d., Kranj razpisuje naloge s pooblastili za
VODENJE SLUŽBE PRAVNIH POSLOV - PRAVNE PISARNE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
• visoka strokovna izobrazba pravne smeri
• pravosodni izpit
• ustrezne delovne izkušnje, ki potrjujejo celovitost strokovnih, organizacijskih in drugih poslovnih sposobnosti
• izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon
Naloge s pooblastili razpisujemo za dobo petih let.
Kandidati morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev, v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: LB-Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiiveisova 1, z oznako "Prijava na razpis".
Vsi udeleženci razpisa bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata za naloge s pooblastili.
VOmRtZ ZBRffVRSK TO MESEC Rff VRTS P0SKa§3HI0 §E TRZ
Korenje ni samo za dober vid
Korenje je eno izmed najboljših sredstev, s katerim se obvarujemo gnilobnih procesov v črevesju, oziroma jih najhitreje ozdravimo. Pomaga pn želodčno-črevesnem katarju, oboje spravi hitro v red. Korenjev sok vsrkava odvečno želodčno kislino in pekoča zgaga brž poneha. 1/4 1 kor-enjevega soka spravi zgago brez posledic in učinkoviteje kot kemična soda bikarbona. Z njim si pomagamo še pri sečnih kamnih, vnetju mandljev, nastanku polipov, kožnih boleznih, zaprtju, mrzlici, kašlju, udarninah, oteklinah, pri izločanju kamnov, odstranjevanju maščobe v črevesju, proti slabokrvnosti in ne nazadnje, za naravno nego obraza.
Proti slabokrvnosti
Namesto vode pijemo sok, ki ga naredimo s sokovnikom: iz 3 korenov, 1 rdeče pese (naribane) in 1 pesti špinačnih listov ali 3 korenov, 2 zeljnih listov in pora.
Proti zgagi
Pijemo sok iz svežega korenja, vse dokler zgaga ne mine.
Proti sečnim kamnom
Kopamo se v vodi, v kateri smo skuhali veliko korenjevih semen. V vodi - prevretku se moramo kopati najmanj 15 do 20 minut.
Proti pljučnim boleznim, prehladu in gripi
Trikrat na dan vzamemo po jedi 1 žličko korenjevega sirupa. Sirup naredimo takole: korenje dobro operemo, naribamo, iz-cedimo iz njega sok, mu dodamo med in potem počasi kuhamo, dokler se dovolj ne zgosti. Potem ga pretočimo v
steklenice ter shranimo v tem-nemin hladnem prostoru, dokler ga ne uporabimo.
Proti zaprtju, mrzlici in zlatenici
Za organizem je dobro, če vsak dan preventivno jemo sveže korenje, in sicer 2 do 3 korene.
Proti raku
Preventivno je proti raku priporočljivo, da redno jemo kuhano zelenjavo, zlasti zelenjavo oranžne barve (korenje), temno zelene (špinača) in temno modre (zelje).
Proti utrujenosti, za boljšo koncentracijo in spomin
3 žličke nepresejane pšenične moke ali ovsenih kosmičev (lahko tudi obojega) prelijemo z vodo in pustimo čez noč. Zjutraj dodamo namočeni masi sveže naribano korenje in žličko medu z malo limoninega soka. Tako pripravljeno kašo zajtrkujemo 2- do 3-krat na teden.
Proti mozoljem
Pred zajtrkom, kosilom in večerjo pojemo po 1 nariban koren, po kosilu pa si nanese-mo na obraz masko, ki jo naredimo iz 1 žličke kvasa in 1 žličke vode. Masko pustimo na obrazu 1 uro (pri tem moramo mirovati), potem pa si umijemo obraz z mlačno vodo. Postopek ponovimo 2-do 3-krat. Proti aknam pa si pomagamo tako, da si pripravimo obloge iz naribanega korenja in jih pustimo na obrazu čez noč.
Gornje nasvete smo vzeli iz knjige Zdravljenje s sadjem in zelenjavo, ki je izšla pri ČZP Kmečki glas.
Januarja lahko sadimo vso drevnino, če ne zmrzuje, razen iglavcev in vednozelenih rastlin.
Vrtnarjenje se ne začne s pomladjo, pač pa že pozimi. Kajti pozimi je čas, da naredimo obračun za prejšnje leto in pogledamo naprej v novo. Kljub zimskim mrazovom se nezadržno približuje čas, ko nam bo na vrtu samo zmanjkovalo časa, če bomo hoteli, da bo urejen.
Že zdaj torej začnimo pregledovati nasade. Marsikatero cvetno rastlino ali grm je treba presaditi, nekatere stvari je treba iz nasada odstraniti, luknje v cvetenju trajnic in grmov, ki so jih prejšnje leto opazili, je treba zapolniti. Pametni vrtnarji si svoja zapažanja sproti zapisujejo v poseben zvezek, ki je namenjen samo vrtu.
Januarja je tudi čas, da naročimo semena. Kdor čaka do marca, se mu lahko zgodi, da bo želenega semena zmanjkalo, ali pa ne bo dobil kakovostnega semena.
Pregledati je treba vrtnarsko orodje in ga po potrebi popraviti, kosilnico damo v servis, nože in škarje nabrusimo.
Hitre in velike spremembe, ki se pojavljajo z menjavanjem sončnih dni in mrzlih noči, nam dajo pn vednozelenih rastlinah veliko opraviti. Ob močnem soncu oddajajo te rastline veliko vode, celo kadar zmrzuje, ker pa te vode iz zmrznjenih tal ne morejo nadomestiti, se neredko posušijo (ne zmrznejo, kakor navadno mislimo). Tanka plast smrečja, jute ali vrečevine (v ta namen ne smemo uporabljati prosojne folije!) moč sončnih žarkov zelo zmanjša, s tem pa se seveda zmanjša tudi izhlapevanje vode iz rastline. Vsaj 10 cm debela plast listja ali šote, s katero pokrijemo tla pod vednozelenimi rastlinami, preprečuje, da bi tla ponoči globlje zmrzovala.
Z redčenjem in obrezovanjem cvetnih grmovnic in vrtnega drevja dosežemo, da se rastline dobro razvijajo - zdaj je čas, da opravimo to delo. Kar je pregosto, je treba razredčiti, marsikak poganjek popolnoma izrezati, drugega pa spet samo skrajšati na ustrezno dolžino. Pri grmovnicah, ki cveto spomladi, moramo biti nekoliko bolj previdni - izrežemo le suhe, polomljene in resnično odvečne poganjke, pravo obrezovanje pa pride na vrsto, ko grm odevete. V nasprotnem primeru sami svojo rastlino oropamo cvetja. Stare veje v grmih, ki jih spoznamo že po temnejšem lubju, izrežemo tik pri tleh. Krajšanje poganjkov, vršičkov na poganjkih, kar mnogi zmeraj znova delajo, ni samo grdo, pač pa grm tudi spodbuja, da se še bolj razrašča m postaja vse gostejši, to pa je tisto, kar si pravzaprav želimo preprečiti; takole "vršičkanje" pa tudi siromasi cvetenje.
Če poganjke češnje ali for-zitije narežemo in damo v sobo januarja kot tako imenovane Barbarove vejice, zacveto prej, kakor če jih narežemo decembra.
Mimičino pecivo s sadjem
Potrebujemo S jajc, 5 zvrhanih žlic sladkorja, S ali 6 zvrhanih žlic molče, poljuben sadni sok in zmrznjeno ali sveže sadje - jagodičevje
Iz 5 beljakov naredimo trd sneg. Beljakom pred stepanjem dodamo 2 žlici mrzle vode, stepenim pa dodamo 5 zvrhanih žlic sladkorja, vztrajno stepamo in počasi drugega za drugim dodajamo rumenjake. Prav tako narahlo primešamo še 5 ali 6 zvrhanih žlic moke (če so bila velika jajca). Rahlo tekočo maso zlijemo v pomazan pekač, povrhu pa jo še potresemo s pestjo sladkorja. Lepo izgleda, če za pekač vzamemo tortni model. Damo ga v vročo pečico. Pečemo približno 45 minut pri 150 stopinjah C. Med pečenjem pečice ne smemo odpirati, ker obstoja nevarnost, da bi se nam sladica sesedla. Če se nam zdi, da je pečica prevroča, proti koncu pečenja temperaturo zmanjšamo na 100 stopinj C. Ko sladico vzamemo iz pečice, jo po vrhu polijemo s sokom ananasa in kokosa - malce ga razredčimo z vodo - in dodamo malo ruma. Po vrhu potresemo kar zmrznjeno sadje, ribez, borovnice, maline ali podobno, lahko pa uporabimo tudi sadje iz kompota, kot so na primer marelice, ananas, višnje in podobno. Če bomo dovolj spretni, bo sladica visoko narasla, čeprav smo jo pripravili brez pecilnega praška. Namenjena je posebej tistim, ki ne marajo okusa po tem prašku. Lahko jo po vrhu prelijemo tudi z želejem ali obogatimo s stepeno smetano.
Posebno dobra je z rdečim ribezom, s tako Škrabčeva Mirni, priznana kuharica z Blok,največkrat postreže svojim prijateljem. Seveda pa jo lahko tudi prerežemo in polnimo s kakršnokoli kremo.
VRTILJAKOVA LESTVICA
Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ
V nocojšnjem glasbenem vrtiljaku na Radiu Kranj vam bo Romana Krajnčan zavrtela novih pet skladbic z lestvice, za katere boste pošiljali svoje glasove ta mesec. Pesmi in izvajalci so:
MOJ DINO - SANJA MLINAR
IL COCCODRILLO COME FA? - CARLO ANDREA MASCIADRI IN GABRIELE PATRIARCA LOPOVI - CALIFORNIA MAMI PAPI - LUISE JANSEN OBLEČEM SI OBLEKICO - HAJDI
KUPON
GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV:
Pošilji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1
Romanina nocojšnja gostja v Vrtiljakovi lestvici bo kantavtorica in velika ljubiteljica otrok Mateja Koležnik. Pripravite vprašanja zanjo.
ta/sni ±i
Stara kmečka hiša
Stara kmečka hiša, ki sem jo obiskal, se imenuje domačija pri Srakarju. Zidana je iz kamenja. Stara je več kot sto let. Je enonadstropna. Ima majhna okna. Žleb je bil včasih lesen, sedaj pa je iz aluminija.
V pritličju je pet prostorov: hiša (dnevna soba), kuhinja, kamra, špajza (shramba) in prostor za shranjevanje orodja. Nimajo kopalnice. Stranišče "na štrbunk" imajo zunaj.
V hiši (prostoru) je na desni strani vrat krušna peč, v levem kotu pa miza in Šogek (Jezus na kriiu). Tla so lesena. Ima štiri majhna okna, dve gledata
na dvorišče, dve pa na polje.
Črno kuhinjo so predelali v navadno. V njej je še zidan štedilnik. Posodo shranjujejo v kredenci, nekaj pa jo je obešene na steno.
Iz kuhinje so vrata v kamro. To je majhna spalnica.
V "špajzi" (shrambi) shranjuje gospodinja živila, med njimi tudi salame.
Klet je obokana, tla pa so iz steptane zemlje.
V nadstropju so spalnice. Pri Srakarju so prijazni
ljudje.
• Jure Jelene, 3. r. OŠ Ovsiše
Filmska nagradna uganka
Pripoved o Aladinu je vzeta iz zbirke pravljic Tisoč in ena noč. Iz šopa pravilnih odgovorov smo izžrebali do-m pisnici, ki sta ju poslali Petra
J£m Dežman, 64260 Bled, Ribno,
mm V Dobje 9, in
Tjjr Anja Dolenc, 64270 Jese-
nice, Cankarjeva 1 a. Čestitamo, nagradi pošiljamo po pošti.
Na filmska platna Kino podjetja Kranj prihaja film Tina - Kaj ima ljubezen pri
tem. Opisuje življenjsko zgodbo uspešne črne pevke, ki se je izvila bedi in je v boju do slave ter bogastva ne more nič zaustaviti. V vlogi Tine je odlična Angela Bassett, njenega grobega moža Ikea pa je upodobil Laurence Fish-burne.
Nagradno vprašanje: o kateri pevki govori film? Odgovore pošljite do 21. januarja na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. Izžrebanca bosta prejela po dve brezplačni vstopnici, ki jih podarja Kino podjetje Kranj.
Napisali smo knjigo
r t .Mrv-i /4~4i'fj rv&Mftf
Na avtobusu Gorenjskega glasa in pokrovitelja Petrola je zdaj že sedemnajsti nagrajeni potnik. Do konca šolskega leta, ko se bomo popeljali na izlet, jih bomo nanj posedli še enkrat toliko.
Jaz imam pa priliznjenko
Moja mala koza je zelo priliznjena. Stara je devet mesecev. Zelo rada je koruzo, a še rajši briketke.
Neko sobotno jutro smo se odpravili s priliznjenko na izlet: Andraž, Aleš, Nika, Katja, Blaž in jaz. Odcapljali smo na Sv. Tomaž. Pri prvi stranski poti smo zavili v gmajno. Hodili smo komaj dvajset minut in nagajive Pegice ni bilo več. Kričali smo na ves glas: "Pegi, Pegi, Pegi!" Hitro smo se obrnili in jo ucvrli domov. Prisopihali smo domov prestrašeni, brez porednice. Opazili smo malo nagajivo kozico jesti brikete v hlevu. Veseli smo šli k njej in jo dali v njen domek.
Tako še zmeraj nagajivo meka in tudi briketi in koruza so ji še vedno priboljšek. Damjan Tolar, 4. r. OŠ Bukovica
Kmalu na začetku šolskega leta smo se z učiteljico domenili, da bomo napisali svojo prvo knjigo. Vsak od nas je sam izbral naslov in napisal, kar je hotel. Imeli smo šest tednov časa. Vseh sedemindvajset je nalogo lepo opravilo in učiteljica jih je dala prepisati na enake liste, kamor smo potem narisali še risbice. Dali smo jih razmnožiti in vezati. Platnice so ciklamne barve, naslov pa je napisan z zlatimi črkami. Izšlo je štirideset izvodov naše knjige Potujemo z domišljijo. Dobili smo jih prvi dan pouka v novem letu. Bili smo jih zelo veseli. Dolgo smo jih ogledovali in bile so nam všeč. Drug drugemu smo se v knjige tudi podpisali. Ob koncu pouka smo knjige ponosno odnesli domov in jih pokazali staršem. • Aleš Krajnik, 4. a r. OS Petra Kavčiča Škofja Loka
Ko bom velik, bom avtomehanik. Če bo kdo pripeljal avto k meni, ga bom dobro popravil, seveda, če se bom dobro naučil. Malo se mi že zdi, da bom veliko zaslužil in da bom dober avtomehanik.        • Miha, 2. a r. OŠ Simona Jenka Kranj - Center
NA MEJI
Priloga Gorenjskega glasa o gorenjskem delu občin Ljubljana - Šiška, Kamnik in Domžale (2)
Štirideset let Turističnega društva Zbilje
Blatni otok Zbiljskega jezera
Oba, Turistično društvo Zbilje in Zbiljsko jezero, sta lani obeležila štirideset let obstoja. Društvo je dobilo že drugo občinsko priznanje za delo, jezero pa (še vedno) čaka "odrešilno" sanacijo.
Zbilje - Pred dvema letoma se je vodstvo Turističnega društva Zbilje, ki je lani obeležilo 40-letnico obstoja, odločilo, da bodo v Zbiljah, v današnji krajevni skupnosti z istim imenom, ki je bila nekdaj ena od krajevnih skupnosti v občini Medvode, razvijali tako imenovani mirni turizem Načrte in program so že začeli uspešno uresničevati, pogoj za celovit uspeh, ugotavljajo, pa je sandcija sedanjega Zbiljskega jezera, ki se vleče že sedmo leto.
Turizem v Zbiljah se je pravzaprav začel in je bil potem vedno povezan z jezerom. Lani je minilo štirideset let, ko je za elektrarno Medvode nastalo Zbiljsko jezero in ko je bilo ustanovljeno tudi Turistično društvo. Dolga leta priljubljena izletniška in turistična točka za čolnarjenje, jadranje, prireditve... je potem sčasoma začela izgubljati svojo začetno nekajletno priljubljenost. Zače-
lo se je 1964. leta, ko je zaradi čiščenja jezerskega dna elektrarne Moste pri Žirovnici blato prvič "pristalo" na dnu Zbiljskega jezera. Deset let kasneje po temeljitem čiščenju v Mostah se je spet ustavilo v Zbiljah. In ker so tako imenovane pretočne hidroelektrarne že tako "obsojene" na počasno usihanje akumulacijskih jezer za njimi zaradi nenehnega za-projevanja, je Zbiljsko jezero še
Ribiška družina Zbilje
Kože, da so v Zbiljah zatrdno odločeni, da ustanovijo svojo Ribiško družino. Razlog, da se na ta način "odcepijo" od sedanje Ribiške družine Kranj, pravijo, je, ker kranjska družina ni ravno najbolj "zavzeta" za turistična prizadevanja v Zbiljah. Tudi skrb za poribljenje jezera bi bila lahko boljša. In nenazadnje, ugotavljajo, je zdaj tako rekoč naravna meja pri hidroelektrarni Mavčiče.
Kar zadeva sanacijo jezera, so v Zbiljah odločeni, da se sedanje obljube uresničijo. Ce se na podlagi letošnjih načrtov sanacija prihodnje leto ne bi začela, napovedujejo protestne shode.
OSTRENJE ORODJA IN TRGOVINA RIBIČ SAŠO Za. Pimiče 123,61215 Medvode fel./fax: 061-621-716
ttgonina Sttrah
3<*"*5 9Rran
trgovina z mešanim blagom Goričane 46. Medvode tel.: 061/61 1-124
Skupina Amnesty Internationale Medvode
Deset članov ima skupina Amnestv internationale v Medvodah, ki se že nekaj časa pripravlja na predstavitev svetovne kampanje proti političnim pobojem in izginotjem. Predstavitev kampanje bo 28. januarja letos ob 18. uri v knjižnici v Medvodah, gost na njej pa bo g. Philips iz mednarodnega sekretariata v Londonu. Sicer pa bo medvoš-ka skupina, katere predsednica je Majda Peklaj, marca letos gostila rudi letno skupščino slovenskih skupin Amnestv internationale in posameznih članov. V Sloveniji je danes okrog 500 članov, ki se v okviru Al borijo proti smrtni kazni, izpustitvi zapornikov vesti, proti političnim izginotjem in za pošteno ter takojšnje sojenje političnim zapornikom. V svetu
Sa ima danes Amnestv internationale okrog 1,3 milijona lanov.
Ko smo pripravljali današnjo prilogo Na meji, smo člane medvoške skupine srečali na redem sestanku za pripravo predstavitve svetovne kampanje proti političnim pobojem, ki bo konec meseca v Medvodah. Na sliki (od leve proti desni) Anita Pipan - podpredsednica slovenske Al, Majda Peklaj -predsednica skupine Medvode, Iztok Pipan - član (ki je sicer vsestransko dejaven, saj je med drugim tudi glavni in odgovorni urednik Televizije Medvode in tajnik Turističnega društva Zbilje) in članica skupine Al Medvode Anita Longo. - A. Ž.
Karel Vernik, predsednik Turističnega društva Zbilje
nekoliko prej, kot bi ga sicer, dobilo Blatni otok.
Opozorila in pritiski turističnih delavcev v Zbiljah, ki so bili vsa leta med prizadevnejšimi v turističnih društvih po Sloveniji, so se začeli že pred leti. Tako je bila že 1987. leta ustanovljena na ljubljanskem mestnem komiteju za urbanizem posebna komisija za sanacijo jezera. Od takrat se tudi že vlečejo razprave, analize, študije o očiščenju jezerskega dna. Glavna težava, poleg denarne, je, ker je
širila od sedanjega zabavišča navzgor.
"Razlog, da se sanacija še ni začela," pravita predsednik TD Zbilje Karel Vernik in tajnik TD Iztok Pipan, "je, ker ministrstvo za gospodarsko dejavnost in ministrstvo za okolje in prostor kljub zavzemanju občine Ljubljana- Šiška, Hidroelektrarne Medvode in Tturističnega društva sanacije finančno ne opredelita v proračunu. Po zadnjem sestanku odgovornih naj bi se letos vendarle začela pripravljati dokumentacija, prihodnje leto pa potem tudi sanacija. Če ne bo spet tako, kot je bilo že nekajkrat opredeljeno."
Sicer pa turistični delavci v Zbiljah uresničujejo svoj program, ki so si ga zastavili pred dvema letoma. Lani so na primerz izkupičkom od tradicionalne Zbiljske noči, kjer je prostovoljno delalo kar 87 članov, in ob pomoči občine ter krajevne skupnosti asfaltirali parkirišče v Zbiljah. Vse hiše v Zbiljah je društvo, ki ima sicer okrog 200 članov, lani brezplačno oskrbelo z rožami za okna. To akcijo bodo ponovili tudi letos in jo Še posebej obogatili na hišah v starem delu vasi. Do začetka sezone bo lani prenovl-
Skrb za urejenost: lani so asfaltirali parkirišče v Zbiljah.
Priznanja za urejenost
Poleg prirejanja tradicionalne Zbiljske noči, ki bo letos 20. avgusta že štiridesetič, društvo redno ocenjuje tudi urejenost hiš in kraja. Lani so posebno priznanje podelili tudi gasilcem, ki so v Zbiljah poskrbeli za obnovo sušilnice za sadje in križa pred njo. Sicer pa so Zbilje oziroma društvo že dvakrat dobili tudi občinsko priznanje za najbolj urejen turistični kraj. Ob tem, ko sta še posebej ponosna na priznanje, ki so ga dobili na zadnjem lanskem zasedanju občinske skupščine Ljubljana - Šiška, sta predsednik Vernik in tajnik Pipan, poudarila, da so za to zaslužni vsi v Zbiljah; od vodstva krajevne skupnosti, gasilcev, nogometašev in članov turističnega društva.
mulj v Zbiljskem jezeru onesnažen s težkimi kovinami, ki so priplavale v jezero ob čiščenju v Mostah. Zato je, tako kaže, edina možnost, da ga zdaj odložijo na brežino sedanjega jezera. Tako bi nastala nova brežina, ki bi bila lahko celo turistično zanimiva, saj bi se
HODR
Avtoservis-trgovina ČREŠNIK
MEDVODE-SP.SENICA 20 TEL061/612-250, FAX.061/612-606 MOBriEL'0609/617-285
jena restavracija dobila tudi turistične sobe. Tlakovali bodo prostor pred čolnarno ob obali m z nabavo čolnov ter jadrnic nameravajo razviti čolnarjenje in jadranje na jezeru. Zadovoljni pa so tudi, da so dosegli sporazumni dogovor v kraju, da se na jezeru prepove plovba z motornimi čolni. O tem, pričakujejo, da bo občinska skupščina Ljubljana-Šiška sprejela odločitev že na januarskem zasedanju. • A. Žalar
TRGOVINA" KOKALJ"
TRGOVINA Z ŽIVILSKIMI IN NEMŠKIMI IZDELKI
GORIČANE 1^ MEDVODE VABLJENI
Mirni turizem
Za razvoj mirnega turizma so se pred dvema letoma odločili člani in vodstvo Turističnega društva Zbilje, ki je lani skupaj z Zbiljskim jezerom beležilo že 40-letnico obstoja. Ob tem, ko v društvu uspešno uresničujejo program in so zaradi rezultatov že dvakrat dobili tudi občinsko priznanje, pa se Zbiljsko jezero ie vedno "otepa" vse bolj zaduiljivega blata, ki se ob znižanju vodne gladine nasproti restavracije in čolnarne prikaze kot Blaten otok.
V Zbiljah so zdaj zatrdno odločeni, da bodo tokrat, po že večkratnih napovedih, odgovorne držali za obljubo, da bo letos nare d dokumentacija za sanacijo jezera, prihodnje leto pa naj bi se ta tudi dejansko začela. Morda bodo uresničitev sanacije in pravi mirni turizem v Zbiljah dočakali tudi labodi, ki so v teh dneh vsaj skromno nadomestilo za vse tisto, kar si v Zbiljah želijo na jezeru in ob nJem. • A. Ž.
VELEPRODAJA PIJAČ
ANI TRADE d.O.o. MEDVODE
Informacije in naročila tel. 061/621-599
TRGOVOMA SENIDCA
DARINKA ŠKULJ, Sp. Senica 25 Medvode DEL. ČAS:PON.-PET.8.-19. SOBOTA:7.-13., NEDEUIA:8.-11
GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE
ZG. PIRNIČE110,61215 MEDVODE,7EL061/621-681,FAX.061/621-195
GOSTILNA PRKRAL
Verje 9, Medvode VA\ \\\\NIV Tel.: 061/621-220 1VU " 1
V prijetni domači gostilni vam
postrežemo s kolinami, pečenko in kračo iz krušne peči ter izbiro jedi po naročilu.
Posebna soba za razna praznovanja - do 40 oseb.
Odprto vsak dan od W. do 23. ure razen ponedeljka.
Sedem sto let župnije
Sora je tudi župnija, ki bo prihodnje leto praznovala 700-letnico. Priprave na praznovanje, ki bo potekalo prihodnje leto z različnimi prireditvami, pa so se že začele.
120 let stara učilna zidana
"Če se lahko komu kaj verjame..."
aradi Osolnika je KS Sora ob vznožju Polhograjskih Dolomitov med največjimi na območj sedanjih KS v nekdanji občini Medvode.
Župnik Lojze Zaplotnik
"Župnija s 4700 verniki vključuje kar pet današnjih krajevnih skupnosti (Trno-vec-Topol, Vaše-Gončane, Ladja-Senica, Medvode in Trata). Dela okrog cerkve sv. Štefana mučenca v Sori ob razumevanju in podpori občine že nekaj časa potekajo. Urejeno je odvodnjavanje, zaradi katerega je drselo celotno pobočje. Cerkev bo dobila nova barvna stekla, obnovljena pa bo tudi celotna fasada. Obnovitvena in različna druga dela pa potekajo tudi po Šestih podružnicah in povsod krajani zavzeto sodelujejo. Pripravljamo tudi almanah, sicer pa bo prihodnje leto več različnih slovesnosti v Sori in po podružnicah. Že marca letos pa bomo imeli duhovno pripravo na praznovanje," je povedal med obiskom župnik v Sori Lojze Zaplotnik.
Sora - zadnja KS na severozahodnem delu sedanje občine Ljubljana - Šiška, meji s KS Trata v škojjeloški občini, onkraj Sore pa s KS Reteče. Vodstvo z okrog 630 krajani v naseljih Sora, Osolnik, Rakovnik in Dol si želi, da bi v naslednjih letih uspeli rešiti tri probleme: kanalizacijo, preskrbo z vodo in prometno povezavo z levim bregom Sore in naprej proti osrčju Gorenjske. Vsak načrt zase pa je tolikšen zalogaj, da bila rešitev v tem tisočletju skorajda čudež. Zato pa upajo, da bodo končno vendarle dobili novo šolo.
Infrastrukturno, kot pravi predsednik krajevne skupnosti Ivan Regoršek je danes krajevna skupnost dobro pokrita. Imajo dve trgovini, gostilno, cerkev s pokopališčem in vežicami, Dom krajanov, dvorano, ki je hkrati telovadnica za sedanjo šolo, imajo delavne gasilce, člane športnega društva Partizan, KUD in še nekatera društva oziroma organizacije. Za druge stvari (pošta, lekarna, zdravstveni dom...) pa so vezani na Medvode.
"Prizadevamo si, da bi do leta 2000 dobili vsajprojekte za kanalizacijo. Kar zadeva preskrbo z vodo, ki nam jo zagotavlja Vodovod Kranj, je zaradi napajanja s Sorskega polja le-ta vse bolj vprašljiva. Počutimo se nekako ogroženi, tako kot je vse bolj ogrožena podtalnica na Sorskem polju. Po naših ocenah bi morali v prihodnje čimprej preusmeriti preskrbo z vodo tako za našo KS kot za celotno območje Medvod na Polhograjske Dolomite, kjer je zdrave pitne vode dovolj. In nenazadnje si Želimo, da Sora v prihodnje ne bi bila tako odrezana od osrčja Gorenjske, kot je zdaj, ko nima ustrezne cestne povezave oziroma mostu z levim bregom reke Sore. Zato so to načrti za prihodnje obdobje, izvedljivi pa bodo najbrž več ali manj šele po letu 2000," ocenjuje predsednik KS Ivan Regoršek.
Stara iola ob cesti bo letos stara 120 let.
Medvodah ni bila vključena v v občini. Izgledi so, če se lahko
program. Šele pred tremi leti se komu kaj verjame, da se bo
je "razumevanje" spremenilo letos gradnja začela in pri-
in smo dobili dokumentacijo in hodnje leto, ko bomo prazno-
zemljišče za novo šolo. Od vali 700 let fare, upamo, da
Sicer pa je Sora ohranila nekdanjo podeželsko podobo. Del prostora so sicer namenili obrti, ki jo nameravajo na drugem delu še razširiti. Sicer pa se drobna obrt vse bolj razvija tudi v samem naselju. Celotni Osolnik pa je zanimivo turistično zaledje.
"S telefoni smo dobro pokriti, imamo tudi kabelsko televizijo, že tretje leto ob pomoči
Ivan Regoršek, predsednik
KS.
občine poteka kabliranje javne razsvetljave in v prihodnjih dveh letih bo najbrž celotna elektrika "v zemlji". Tudi makadamskih cest tako rekoč nimamo. Ob precej problematični preskrbi z vodo, potrebni kanalizaciji in želji po prometni povezavi z levim bregom Sore, pa imamo hkrati tudi najslabše
vzdrževano in najstarejšo štiriletno šolo v občini."
Šola bo letos stara 120 let in je "preživela" že dva potresa. Je v centru vasi, ob cesti, nima telovadnice, ne tople vode, ne kabinetnega pouka. Pa vendar je prav po njeni zaslugi v Sori bila vedno živahna kulturna dejavnost. Zato se je krajani tudi ne želijo odpovedati.
"Posebno po letu 1960, ko smo bili povsod priča gradnji velikih stanovanjskih pa tudi šolskih objektov, je šola v Sori vse bolj izgubljala svoj okoliš. V nobenem samoprispevku za vrtec, šolo in zdravstveni dom v
Ker ni bilo denarja, je po izkopu gradbene jame gradnja nove iole lani zastala. Letos, upajo, se bo nadaljevala...
novembra 1992 imamo tudi že gradbeno dovoljenje in celo gradbena jama je že bila začeta, vendar se lani gradnja zaradi odnosov med mestom in občino ni nadaljevala. Zdaj imamo podporo v ministrstvu za šolstvo, pri županu mesta in organih
bomo imeli tudi novo šolo." A. Žalar
OBLIKA SLEDI
FUNKCIJI..
pisarniški sistemi & stoli
STOL
Nove podobe prostorov
KAMNIK, tel.: (061) 812 211, fax: (061) 813 356, LJUBLJANA, tel.: (061) 555 980, fax: (061) 555 981
Šola in prometne težave v Mostah
Počutimo se nekako nemočne
"Zgodovinska povezava vasi Moste, Žeje in Suhadole z vasjo Komenda sega v leto 1323, ko je bila župnija sv. Petra cerkveno upravno podrejena viteškemu redu Ivanovcev ali Maltezarjev. Sicer pa Moste ležijo ob vedno bolj prometno obremenjeni cestni povezavi Štajerske z Gorenjsko..."
Že ta kratek uvod, ki je pravzaprav del gradiva, ki so ga v krajevni skupnosti Moste, ki združuje okrog 1500 prebivalcev treh vaseh v tem delu občine Kamnik in tako rekoč na meji s kranjsko občino, kaže, da se sedanje vodstvo krajevne skupnosti srečuje s problemi, ki jim samo skupaj s krajani ne bo kos.
"Mislim, da ne bom pretiraval v oceni, da je največji ponos krajanov osemletna osnovna šola, ki so jo zgradili s prost-voljnim delom že leta 1954. Danes je zaradi šolskega programa in tudi sicer premajhna. Manjka ji telovadnica in naj-
manj šest učilnic. Čeprav smo v krajevni skupnosti plačevali samoprispevek za razširitev šole in je denar še vedno naložen v banki, nam zaradi nerazumevanja občine programa vse do danes ni uspelo uresničiti. "
Če so v preteklosti prevladali v občini drugačni interesi kar zadeva šolo, potem se zdaj v vodstvu s predsednikom Pavletom Štebetom ne morejo znebiti vtisa, da so zgubili razumevanje in podporo, ker se v krajevni skupnosti niso strinjali z načrtovano deponijo na 30 hektarih. Da je zaplet okrog razširitve še večji pa je
zdaj šola v Komendi dobila prizidek, po drugi strani pa čakajo v Mostah na spremembo ureditvenega načrta za območje, kjer je sedanja šola.
"Čeprav so se ob gradnji šole v Mostah vsi strinjali, da jo bo treba čez čas razširiti na zemljišče okrog šole, smo zdaj pri uresničitivi tega dela programa naleteli na odpor zaradi zemljišč. Tako smo prisiljeni program čimbolj racionalno postaviti v sedanje okvire, kar pa zadeva denar, zbran od samoprispevka, razmišljamo, da bi z njim uredili športne objekte, ki bi lahko služili tako šoli kot krajanom. "
Promet z regionalnimi cestnimi povezavami pa je drug problem, ki mu sami v krajevni skupnosti niso kos. Glede načrtovane ureditve ceste s pločnikom skozi Moste se lastniki zemljišč ob cesti po večini niso strinjali. O predlogu, da bi regionalna cesta kot obvozna obšla Moste, pa v republiki nočejo nič slišati. Tako ostajata vse bolj ogrožena prometna varnost in vse gostejši promet skozi Moste odprt problem.
"Nekaj več izgledov je, da bi morda dobili vsaj urejenejše križišče. Odločitev še ni dokončna, vendar bo najbrž prevladala rešitev s. krožnim prometom oziroma krožnovkl-j uče vanje petih cest v krišču. Problem pa je tudi potok Pšata, ki se ob nalivih večkrat ra-zije.Vse skupaj pa je spet povezano z zemljišči oziroma soglasji. Tako se nekako že lep
Sedanja regionalna cesta skozi Moste je vse bolj nevarna. Največje ozko grlo ob vedno večjem prometu pa je most čez Piato.
Z ureditvenim načrtom naj bi prostorsko razširitev iole skušali rešiti na sedanji šolski lokaciji, onkraj Pšftte (na sliki) pa zdaj načrtujejo ureditev športnih objektov za krajane in iolo.
čas vrtimo v začaranem krogu in mislim, da se bomo morali najprej sami sporazumeti in najti rešitev glede nekaterih odprtih vprašanj zaradi različnih stališč."
Razmišljanju predsednika krajevne skupnosti najbrž res ni moč oporekati, kljub ugotovitvam in očitkom, da tudi v občini največkrat ni bilo pravega razumevanja in podpore. Vendar pa se bodo morali krajani v Mostah najprej sami sporazumeti in enotno opredelili stališča, ki jih bodo potem
i'utri zagovarjali v bodoči občini Comenda, Kamnik ali pa Mengeš. V tem trenutku so namreč v Mostah, kar zadeva jutrišnjo lokalno samoupravno ureditev no oceni predsednika Pavleta Stcbeta odprte še vse tri možnosti. • A. Žalar
Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile
Najnovejša tehnologija Dvojna ALU pločevina
AMBROŽ1"
Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541
Proizvodnja, servis, montaža
•KAMINI-ELEMENTI, OBLOGE
• KAMINI • T0PL0ZRAČN0 OGREVANJE •KAMINI-TOPLOVODNO OGREVANJE S KAMINI-VRTNI, RAŽN JI
• DIMNIKI-KLASIČNI, MONTAŽNI
061/832-800
Štebe, predsednik KS Moste.
Kaže, da bo v republiki prevladala odločitev, da se sedanje križišče oziroma stičišče petih cest preuredi v krožni promet. Za semaforsko ureditev z dodatnimi zavijalnimi oziroma vključevalnimi pasovi je namreč prostora premalo.
Čehove jaslice v Mengšu
Če vas bo ta mesec pot zanesla v Mengeš, vam svetujemo, da se oglasite pri Šušteršičevih oziroma po domače Pri Cehu na Liparjevi 3 (pri cekvi) v Mengšu. Tam vam bodo radi pokazali jaslice, kjer je najstarejša figura (krava) stara že 72 let. Jaslice pa je Čehovim postopoma dopolnjeval Gregčov Tone, ki je vsako leto izdelal nekaj figuric. Le svetih treh kraljev niso pričakali, čeprav so mu jih naročili. Tone jim ie izdelal samo kamelo, za kralje pa ga je potem prehitela smrt. Cehovi so imeli jaslice že na razstavi v Ljubljani, 1962. leta pa tudi v Muenchnu, kjer so bile takrat edine, ki so "zastopale" Jugoslavijo. Tisto leto je bil v Muenchnu tudi kongres jaslic in in Šušteršičevi so ob tej priliki dobili katalog z diplomo.
Ponosni na godbo
Mengeška godba je med najstarejšimi na Kranjskem. Letos bo okrog 50, po večini aktivnih godbenikov proslavilo 110-letni-co, in nanje so Mengšani še posebno ponosni.
Začeli bomo s prireditvijo 10. pod mengeško marelo, ki bo letos v okviru 110-letnice godbe 19. in 20. februarja.
Pred nedavnim pa je izšla tudi posebna kaseta 10. pod mengeško marelo. Poleg šestih skladb, ki jih izvajajo godbeniki, so na kaseti tudi skladbe Alpskega kvinteta, Marele, ansambla International, Slovenskega kvinteta, Sto-parjev in še nekaterih drugih. Kaseta je že v prodaji," je povedal predsednik godbe Lado Kosec
Člani Mengeške godbe, med katerimi je tudi Šest deklet, imajo v vaje v sobi gasilsko godbenega doma, zgrajenega s samoprispevkom, dvakrat na teden. Pravijo, da bodo morali počasi misliti na nove inštrumente, pa tudi obleke oziroma uniforme postajajo premajhne. Poleg rednih nastopov doma in v različnih krajih po Sloveniji nastopajo tudi v tujini. Tako so lani na primer igrali tudi v Beljaku. Konec minulega leta (23. decembra) pa so pod vodstvom dirigenta prof. Frana Gornika skupaj s Turističnim društvom pripravili tudi uspel božično-novoletni koncert Voščilo za praznik. • A. Ž.
Kulturno zatišje
Med najbolj aktivnimi v krajevni skupnosti Moste so danes domači gasilci. Na športnem področju ima tradicijo kolesarski maraton, ki je tudi v letnem koledarju prireditev. Vsako leto pa na tem srečanju, ki ga organizira Športno društvo, zabeležijo tudi veliko udeležbo. Nekakšno zatišje oziroma mrtvilo pa se že nekaj časa kaže na nekdaj precej živahnem kulturnem področju. Kulturno društvo Jurij Bobič trenutno deluje (obstaja) bolj na papirju.
Benlor)tyoviniins*nrts
~ ^9aSl7377fS.ntu:t(1ŠIO0 <V<i/t*M ir/iifi/r/eti
iS»i«jiSilii#^hitSwS*iawi(Brtr
Hizziou »isaconrei stenus^i sok, ««kk soasri. mm, mm, mm ffasm imfi*?
IZPOSOJAMO KUVffl »UME SCHIMMEL ZA UMCRINE UMEK1
NMf r pari po ssftl p bo* AtafnV rtfti i 8 Ml
SVETOVANJE, UGLAŠEVAHE, POPRAVIA, SPOSOJA, ODKUP TER PRODAJA STARIH KLAVIRJEV PRODAJA HA LEASMG to VSE OSTALE KREDCTL
POPUST HA OOTOVm! Hajkolfu Um iUm hlm»ifftv 'Titmtum, » Mimmiu mm !J)rtun>*tii 9. < ».........................................<
Od začetka do konca KS
Skrb za lokalne ceste
V krajevni skupnosti Mengeš z okrog 6300 prebivalci, kjer (mimogrede) pravi tajnik KS Martin Ogrinc, da imajo drugi najlepši Kulturni dom (takoj za Cankarjevim v Ljubljani), imajo sicer dva glavna samoprispevka, po različnih krajih pa je še Šest delnih.
"Pri nas ie krajevna skupnost tista, ki "vodi" vsa dela od začetka, koje treba dobiti dokumentacijo, različna soglasja, dovoljenja in podobno, do zaključka investicije. To je moje delo in zadovoljen sem. Rad ga opravljam, saj je dinamično, seveda pa tudi odgovorno," pojasnjuje tajnik KS Martin Ogrinc, ki je na tem mestu zdaj osmo leto.
"Letos nas čaka kar nekaj zelo zahtevnih nalog. V programu Imamo dokončanje sekundarne kanalizacije v naselju Loka pri Mengšu, rekonstrukcijo Je-lovškove ulice s semaforizlr-anim križiščem, izgradnjo dostopne poti do centralne parkirne hiše, izdelavo projektov za tržnico in poslovni prostor in gradnjo zasebnega motela s prenočišči In res ta v-
Martin Ogrinc, ki mu v svetu KS Mengeš radi rečejo kar "generalni tajnik" krajevne skupnosti Mengeš.
racijo. Do leta 1997 je v programu tudi izgradnja parkirne hiše. Razen tega pa imamo v programu tudi več manjših cestnih rekonstrukcij in ureditev varne poti do iole. Vse to pa je, poudarjam, program naše krajevne skupnosti, za katerega na občini dobimo le potrebna soglasja." * A, Ž.
400 kilometrov cest, poti, ulic
ože Zalokar je že 30 let pri Komunalno stanovanjskem podjetju Domžale, 20 let pa ima > skrbi vzdrževanje lokalnih cest, mestnih in drugih javnih površin ter poti v občini.
Mengeš - Med cestami in javnimi površinami, ki jih ima na skrbi Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale, kjer je za vzdrževanje zadolžen Jože Zalokar, je kar 200 kilometrov lokalnih cest, preostalih dvesto kilometrov pa odpade na ulice, trge in druge javne površine ter poti
Priznanja ob koncu leta
Na prireditvi 23. decembra lani pod naslovom Voščilo za praznik, ko so v dvorani Kulturnega doma nastopili mengeški godbeniki, pevci, dramska in folklorna skupina, je Turistično aruštvo Mengeš podelilo priznanja za najbolj urejene hiše, Turistično društvo Dobeno pa najbolj prizadevnim krajanom za delo pri izgradnji in urejanju ceste.
Krajevna skupnost Mengeš pa je podelila priznanja članicam Gasilskega društva Loka, ki so lani na gasilski olimpiadi v Berlinu osvojile zlato medaljo in gasilcem Gasilskega društva Topole, ld so bili v Berlinu srebrni. Priznanji pa so podelili tudi Marjanu Kovaču, članu planinskega društva Janez Trdina za osvojitev najvišjega vrha v Cordilleri Blanci v Peruju (6768 metrov visok Huascarana) in Stanetu Stražarju za njegovo delu pri knjigi Mengeš in Trzin skozi čas. • A. Ž.
Skrb za lokalne ceste in druge javne površine v občini vključuje predvsem letno in zimsko vzdrževanje oziroma čiščenje. Denar za to je v občinskem proračunu. Vedno pa ga je seveda premalo.
"Nase delo je glede na obseg dokaj zahtevno, saj nas je vsega skupaj za vseh 400 kilo-metreov površin devet zaposlenih, s tem, da imamo le dva "ta prava" cestarja in dva pometača. Imamo pa tudi med letom 20 do 25 delavcev iz tako imenovanih javnih del. Slednji opravljajo praktično vsa dela; od najmanj do najbolj zahtevnih in po večini so to do zdaj bili dobri delavci," pravi Jože Zalokar, ki pozna tako rekoč vsak meter ceste ali javne površine v občini in po tolikih letih seveda tudi njega pozna vsa občina.
Največja težava pri vzdrževanju in skrbi za ceste in javne površine je, ker ie okrog 60 odstotkov vseh lokalnih cest v hribovitih predelih in ob zimi, kakršna je na primer letos, denar za celotno vzdrževanje oziroma zimsko službo hitro kopni. Tudi letošnja zima je sodi med tiste, ki jo lahko zagode občinskemu finančnemu ministru.
"Sicer pa je nasploh premalo denarja za odvodnjavanje meteornih vod s cest. Mislim, da so meteorne vode rak rana
domala vseh lokalnih cest; ne le v naši občini. Sicer pa imamo v občini asfaltiranih okrog 40 odstotkov lokalnih cest in 80 odstoktov mestnih ulic Moti pa se tisti, ki misli, da je vzdrževanje asfaltiranih cest in površin lažje od makadamskih cest. Prav pogosto zaradi neurejenega odvodnjavanja se vzdrževanje asfaltnih cest kmalu izkaže za precej dražje, ne glede na to, da moramo na makadamske ceste pogosto dovažati gramoz po večjih nalivih."
Sicer pa je Jožeto zlato pravilo pri delu že vseh dvajset
Jože Zalokar: Njegova skrb so že dvajset let lokalne ceste, ulice in druge površine ter poti v občini.
let, odkar je zadolžen za vzdrff vanje cest in javnih površin g "Ljudem v dolini in hribih j' s treba pomagati. Ni vse dcn«' Največkrat je hitra in učink* 2 vita pomoč več vredna, kot & n tako zahtevna in velika redu) akcija. Sicer pa tudi to zimo p* " hribovitih predelih skrbi prevoznost cest 24 koopcraff ^ tov našega podjetja. Ker so v* ali manj stalni in domačini, & n vešči tega dela in so zato rud ceste hitro splužene. Sicer p* L je, kot pravijo, letos tudi ceo* za eno traktorsko uro in * pluženje še kar sprejemljiv' Kooperantom jo plačamo p1 2.200 tolarjev. • A. Žalar
Jožeta Zalokarja in njegovo skrb za ceste in druge javne površine še posebej pohvalijo tudi v krajevni skupnosti Mengeš. "Kadarkoli se znajdemo v takšnih ali drugačnih težavah, nam Jože vedno priskoči na pomoč. Sicer pa imamo v krajevni skupnosti za letno vzdrževanje javnih površin , kot so zelenice, parki in podobno, svojo kosilnico, za katero smo vložili denar Fit top, nogometni klub in krajevna skupnost. Zelenice pa nam potem vzdržuje gospodar doma, ki pa pozimi skrbi tudi za ogrevanje celotne stavbe," je zadovoljen mengeški župan Janez Per.
Med tako imenovanimi komunalni investicijami, ki so jih I**' imeli v krajevni skupnosti Mengeš, je tudi 3.600 metrov dolg' ceste Loka - Dobeno. Krajevna skupnost jo je urejevala skupaj' Turističnim društvom Dobeno, kjer se je prav z ureditvijo te cefJJ začel pospešeno razvijati izletniški turoiem. Je pa na tem obmoČP tudi že nekaj turističnih domačij. Škoda, pravijo v Mengšu, * občinski izvršni svet ni sprejel njihovega predloga, da bi ^ območje Dobe na vključeno v program Crpov. Na sliki: Na cesti L0*1 - Dobeno Je bil najtežji in hkrati najbolj zahteven odsek F studencu. Glavna dela pa je opravilo SCT Ljubljana.
NE
Vx TUJINO, V NAPREDEK
DOMŽALE
Jk
NAPREDEK
DOMŽALE
NAPREDEK, Trgovina d.d.
prodaja živilsko in neživilsko blago na drobno in debelo opravlja gostinske storitve
in sodeluje z obrtniki v obliki pogodbene kooperacije.
Družba ima deset večjih samopostrežnih trgovin, devet specializiranih neživilskih prodajaln in še deset drugih trgovin.
Največja enota je blagovnica VELE v Domžalah, ki ima 8.000 m2 in veliko urejeno parkirišče. V tej enoti ima tudi lastno pekarno in slaščičarno.
Posebej zanimiva je ponudba za zasebne trgovce in gostince. V Jaršah neposredno v bližini podjetja Induplati ima 3.500 m2 diskontni center. V njem lahko trgovci z odloženim plačilom nabavljajo blago za svoje trgovine.
Napredek se ukvarja tudi z uvozom blaga, zato so njegove poslovne enote bogato založene z uvoženim blagom. Posebej bogata je ponudba tekstilnega blaga, čevljev in gospodinjskih potrebščin.
V teh dneh je v blagovnici VELE veliko sezonsko znižanje -
40 %.
Obiščite Napredkove trgovine - obiščine blagovnico VELE, kjer vas čaka kvalitetno blago po konkurenčnih cenah in kjer vas
Bpričakujejo prijazni prodajalci. \      V Napredku HBk vedno
NAPREDEK nekaj več-
DOMŽALE
J
r
p
1!
b 1
2i
P
Vi
p
S
1
SREDA, 12. januarja 1994
t 9.30 Tisoč in ena Amerika, |i ameriška risana seriia30D
10.00 Videošpon 11.00 Iz življenja za življenje:
Prisluhnimo tišini t    11.30 2ametna šapa, an-t gleška poljudnoznanstvena f serija
* 12.00 Glive James: Slava v v 20. stoletju, angleška doku-S< mentarna serija
D 12.50 Poslovna borza 14.50 j« Intervju
«    15.50 Hans Falada: Železni t Gustav, nemška nadaljevanka e<    17.10 Klub klobuk, kontakt-
# na oddaja za otroke
d 18.00 Regionalni program pi Ljubljana
m    18.45 štiri v vrsto, TV igrica D    10-30 TV dnevnik 2, Vreme i    19.55 Šport p    20.05 Žarišče
20.30 Film tedna: Dolgo je ni bilo, angleški film
22.10 Glasbeni utrinek: Primož Ramovš: Pogumno naprej
22.20 TV dnevnik 3, Vreme
22.37 Šport
22.45 Sova;
Burleske Charlieja Chaplina, 7. epizoda ameriške nanizanke;
Tekmeci Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka
9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Dežela dolin, ponovitev 10.30 Stepfordski otroci, ponovitev filma 11.50 Akrobatika na ledu in snegu 12.15 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.00 Ladja zaljubljencev 14.45 Sadeži zemlje 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Baywatch 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Drombuschevi 21.50 Pogledi od strani 22.00 Nora policijska postaja, 1/6 del 22.25 Neskončna ljubezen, ameriški film 0.05 Čas v sliki 0.10 Izdana, ponovitev ameriškega filma 2.10 Poročila/1000 mojstrovin
8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Zgodbe iz narave 15.30 Dedek na posodo 16.50 Jollv Splitter 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Kar pogumno 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki
ČETRTEK, 13. januarja 1994
PETEK, 14. januarja 1994
15.15 Omizje 16.30 Moč in slava: Dirkaška žilica 17.00 H Sova, ponovitev 18.25 Šola i Podjetništva, izobraževalna I serija 18.55 Ljubljana: PEP v I košarki (ž): Diamond Jezica -ml vVuppertal, prenos 20.30 Slo-jtf venj Gradec: Kvalifikacije za fl EP v rokometu (m), Slovenija -0 Gruzija, Drenos 22.00 Svet ijf Poroča <U lit
».
10.00 Poročila 10.05 TV šola ^ 10.30 Charlote, Fleo in Benjamin, risanka 11.30 Narnijska kronika, angleška nanizanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.45 Bagdad Cafe, ameriška humoristična nanizanka 13.15 Pustolovščine Robina Hooda, ameriški barvni film 14.40 Monofon 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Marjana in njena vesela druščina, angleška nadaljevanka 16.30 Besede, besede, besede 17.00 Hrvaška danes 18.00 I Poročila 18.05 Kolo sreče 18.30 Loto 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Loto 20.15 Hrvaška, dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.55 Sanje brez meja
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.15 Duhovni razgledi 12.00 Glasba je življenje 13.00 Prenos; danes do 13-tih 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 18.00 Voščila 18.30 BBC novice, odpoved programa
Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz.
8.45 Od neipa do kofeta s smetano in nazaj, študijski film Amira Muratoviča
9.40 Dvanajst slovenskih podob ljudskega plesa: 45 let AFS France Marolt, 2. del
10.10 Šola podjetništva, izobraževalna serija
10.40 Po sledeh napredka
11.10 Po domače
13.00 Poročila
13.05 Studio City, ponovitev
15.00 Svet poroča, ponovitev
15.35 Osmi dan 16.20 Slovenci v zamejstvu 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport
20.10 Žarišče 20.30 Četrtek v cirkusu: Veliki cirkusi sveta, 5. oddaja
21.25 Tednik
22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.22 Šport 22.40 Sova:
Hiša naprodaj, ameriška humoristična nanizanka;
Tekmeci Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka
15.20 Kinoteka - James Cagney: Mož s tisoč obrazi, ameriški film (čb) 17.20 Sova, ponovitev 18.40 Že veste 19.10 Poslovna borza 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharsih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Habsburžani, an-strijsko-nemška dokumentarna nadaljevanka 20.55 Umetniški večer; Portret Radeta Šerbed-žije 21.55 Alica, evropski kulturni magazin
angleška nanizanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.45 Bagdad Cafe, humoristična nanizanka 13.15 Gooniji, ameriški barvni film 15.05 Monofon 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Otroška oddaja 16.30 Z zdravjem do lepote 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.55 Me je kdo iskal? 21.25 Poročila 21.30 Znanost in mi 22.15 Glasbeni večer 23.15 Slika na sliko 0.15 Poročila v angleščini 0.20 Sanje brez meja
16.15 TV koledar 16.25 Narnijska kronika 16.55 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.20 Vrzikovanec, avstralska nadaljevanka 18.15 Ekran brez okvirja, ponovitev 19.30 Dnevnik 20.15 Košarkarska evroliga: Cibona - Buckler Bear, prenos 21.50 Vrzi kovanec, zadnji del avtralske nadaljevanke 22.45 Pristanišče v New Yorku, ameriški čb film
9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.50 A Shop 12.00 Matlock, ponovitev nanizanke 17.50 A shop 17.00 Ustava, ameriška dokumentarna serija 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.45 Ročk starine 19.15 A Shop 19.30 CMT 20.00 Risanke 20.10 Poročila 20.30 Skozi plamen Nikaragve, ameriški barvni film 22.40 Ročk starine 23.10 Poročila 23.30 Matlock, ameriška nanizanka 0.20 A shop 0.30 CMT
7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 TV Sola 11.30 Narnijska kronika,
Sekretariat za gospodarstvo Občine Kranj, Slovenski trg 1, Kranj, objavlja na podlagi Sklepa Komisije za pospeševanje kmetijstva pri Izvršnem svetu Občine Kranj z dne 30. 11. 1993
JAVNI RAZPIS
15.40 TV koledar 15.50 Narnijska kronika, nanizanka 15.30 vrzi kovanec, avstralska nadaljevanka 16.25 Košarkarski po-1 kal Radivoja Korača: Zagreb -Paok, ponovitev 20.25 Polna hiša, ameriška humoristična nanizanka 20.50 Vrzi kovanec, avstralska nadaljevanka 21.45 Most, angleški barvni film 23.25 Metalmanija
l 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 10.50 A shop 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.45 A Shop 12.00 Matlock, ponovitev ameriške nanizanke 16.20 A shop 16.30 Mrhovinarji, po-
[ novitev ameriškega barvnega hlma 18.00 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 18.45 Male živali 19.00 Risanke 19.25 CMT 20.30 Dance ses-sion 21.00 Matlock, ameriška nanizanka 22.00 Elizije: Rajko <n njegovi 22.30 Poročila 22.50
j A shop 23.00 CTM
za nakup in uporabo sejalnic za neposredno vsejavanje trav in detelj v travno rušo
1. Naročnik: Občina Kranj, Sekretariat za gospodarstvo, Slovenski trg 1, 64000 Kranj
2. Predmet razpisa:
2.1. Nabava 3 sejalnic. Delovna širina sejalnic naj bo od 180 do 250 cm.
Varianta 1:
- Sejalnica za vsejavanje trav in detelj v travno rušo s prosto gibljivimi sejalnimi telesi brez obdelave setvenega pasu Varianta 2:
- Sejalnica za vsejavanje trav in detelj v travno rušo s prosto gibljivimi sejalnimi telesi z obdelavo setvenega pasu.
2.2. Zbiranje interesentov za sofinanciranje in uporabo sejalnic za vsejavanje trav in detelj v travno rušo.
3. Orientacijska vrednost 3 sejalnic je 4.000.000 SIT.
4. Ponudba za odkup sejalnic naj vsebuje:
- ime in naziv ponudnika
- podatke o registraciji podjetja in njegovi dejavnosti
- referenčno listo o prodani opremi
- pogodbo o odkupu opreme
- bonitete podjetja od službe družbenega knjigovodstva
- podatke o garanciji
- ugodnosti po lastni presoji
- dobavni rok
- končna cena v SIT z vključenim morebitnim popustom
- ime proizvajalca opreme
5. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika pod točko 2.1. so:
- kompletnost ponudbe
- izbrana varianta strojev
- ponudbena vrednost v SIT
- plačilni pogoji
- dobavni rok
- reference
- garancija
6. Na razpis za uporabo sejalnic (tč. 2.2.) se lahko prijavijo kmetijske zadruge in aktivne strojne skupnosti z najmanj 20 člani. Občina Kranj bo regresirala nakup sejalnic v višini 1/3 nabavne vrednosti, 2/3 vrednosti pa prispevajo interesenti sami. Pri izbiri interesentov bomo upoštevali prostorsko razporeditev v občini (pokrivanje terena).
7. Rok oddaje ponudb je 15. dan od objave v Gorenjskem glasu do 12. ure na naslov: Občina Kranj, Sekretariat za gospodarstvo, Slovenski trg 1, 64000 Kranj. Ponudbe morajo biti zapečatene v ovojnici z napisom "Ne odpiraj - ponudba sejal-nice". Na ovojnici mora biti naveden točen naslov ponudnika.
8. Odpiranje ponudb bo v sobi št. 122 Občine Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj v 8 dneh po preteku roka, določenega v 7. točki. O dnevu in uri odpiranja ponudb bodo ponudniki pismeno obveščeni.
Upoštevane bodo le popolne ponudbe z vsemi zahtevanimi podatki in izjavami. Ponudbe, ki ne bodo prispele pravočasno, ali ne bodo pravilno opremljene, bodo vrnjene. Ponudbe, ki ne bodo vsebovale vseh elementov tega razpisa, bodo izločene iz nadaljnje obravnave. Predstavniki ponudnikov, ki bodo prisotni ob odpiranju ponudb, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje.
9 Naročnik si pridržuje pravico delnega odkupa oziroma da ne izbere nobenega ponudnika.
10. Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje v 10 dneh po dnevu odpiranja ponudb.
11. Dodatne informacije: Kmetijski zavod Ljubljana, Oddelek Kranj, Iva Slavca 1, Kranj (mag. Miran Naglic), telefon (064) 212-781.
9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih, ponovitev 9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev 10.00 Slika Avstrije, ponovitev 10.30 Argumenti 11.45 črno na belem, ponovitev 12.15 Industrija na razpotju, ponovitev 4. dela 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.00 Ladja zaljubljencev 14.45 BiH Body - nori svet športa 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.30 Baywatch 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Hribovski zdravnik 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 22.15 Ambo temo, svet številk 21.25 Liebling Kreuz-berg 22.10 Morilska ladja, angleški film 23.40Cas v sliki 23.45 Neusmiljeno maščevanje, ameriška šsihološka kriminalka 1.30 Poročila/1000 mojstrovin
8.30 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica, Upanje, ljubezen... 15.30 V orlovi deželi, 1. del 18.00 Zveneča Avstrija 17.15 Okavango 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Made in Austria 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 22.10 Kuharski mojstri 21.05 Rešiti, kaj?, kabaretni program 22.00 čas v sliki 22.35 Otroci svetega pava 23.20 Sporna vprašanja 0.20 Poročila/1000 mojstrovin
8.00 Dober dan 8.05 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept mojstra Robnika 11.00 Brezplačni radijski sejem 12.00 Voščila 13.00 Nedeljski gost 14.00 Voščila 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R SL) 16.00 Voščila 17.00 Radio v nedeljo 18.30 Minute za ljubitelje resne glasbe, odpoved programa
9.45 Silas, nemška nadaljevanka
10.10 Topaz, ameriški film
12.20 Že veste
12.50 Poslovna borza
13.05 Umetniški večer, ponovitev
17.00 TV Dnevnik
17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
18.00 Regionalni studio Koper
18.45 Štiri v vrsto, TV igrica
19.10 Risanka
19.30 TV Dnevnik, Vreme
19.56 Šport
20.05 Forum
20.25 Morilski program, francoski film
21.50 Glasbeni utrinek: Slovenski trobilni kvartet Grad Kromberk
22.25 TV dnevnik
22.50 Sova:
Ko se srca vnamejo, amerip-ka nanizanka;
Tekmeci Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka;
Zadnje poletje, madžarski film
15.30 Pričevanja o zvestobi, Slovenci v Argentini: Beg 16.35 Četrtek v cirkusu: Veliki cirkusi sveta, 5. oddaja 17.30 Sova, ponovitev 18.50 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Večerni gost: Zlatko Šugman 21.05 Oči kritike 22.05 Portret Francisca Araize
10.00 Poročila 10.05 Svet odkritij 10.55 TV leksikon: Vojni film 11.05 Nemščina 11.30 Narnijske kronike 12.00 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Bagdad cafe, humoristična serija 13.15 Lassie se vrača, ameriški film 14.40 Monoplus 15.30 Angleški jezik 16.00 Poročila 16.05 Palčki nimajo polja 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Naj tamburica igra, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Latinica 22.00Poročila 22.05 Uporna Hrvaška 22.50 S sliko na sliko 23.55 Poročila v nemščini 23.55 Tigrica, ekvadorski film 1.15 Sen brez meja
16.40 Narnijske kronike 17.05 Skrivnosti, serijski film 17.30 L.B.J., serijski film 18.25 Moški spol - ženski spol 19.30 TV dnevnik 20.15 Mladi Indiana Jones 21.00 Ročk koncert 22.00 Življenjski stil 22.35 Naključni partnerji 23.20 Hit Depo
9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CTM 10.45 A shop 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 11.45 A shop 12.00 Matlock, ameriška nanizanka 16.20 A shop 16.30 V ognju, ponovitev filma 18.00 Luč svetlobe 18.45 Elizije - Rajko in njegovi, ponovitev 19.30 CTM 20.00 Risanke 20.10 Poročila 20.30 Teden na borzi 20.40 Udari in igraj, ameriška drama 22.10 Poročila 22.30 Matlock, ameriška nanizanka 23.20 A shop 23.30 Kdo me je umoril, ameriška čb kriminalka 1.00 Erotični film
10.40 Tisoč mojstrovin 10.50 Šport 15.00 Lipova ulica, družinska nanizanka 15.30 Čas v sliki da capo 151.35 Pogledi vstran 16.00 Margareth Bourke-VVahite, britanski film 17.30 Buchabies - opice noči 18.00 Cosby show, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Naravni raj Highgrove 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.35 TV popolnoma noro 23.00 Zarota satanistov, dokumentarni film 0.00 Mož, ki je bil Prince 0.55 Zgodba o rock'n'rollu 1.25 1000 mojstrovin
9.00 Čas v sliki 9.05 Cosby show 9.30 Zabavna oddaja 10.15 Njegova ekselenca bo ostala na kosilu, italijanska komedija 11.45 Zakladnica zemlja 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 M9 13.35 Vse ostane v družini, zabavna nanizanka 14.00 Ladja ljubezni, nanizanka 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Am, dam, des 15.15 Tim in Struppi, risanka 15.40 Umazan zrak 15.50Black, črni blisk 16.15 Vroča sled 16.35 križem kražem skozi galaksijo in potem na levo, avstralska otroška nanizanka 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 VVurlitzer 18.00 Cas v sliki 18.05 Mi 18.35 Kopališki mojstri iz Malibuja nanizanka
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Predstavljamo vam 11.00 Minutka za okolje 11.30 Novice 12.00 Glasbena skrivalnica 13.00 Dogodki in odmevi (prenos Radia Slovenija) 13.30 Popevka tedna 13.35 Pregled nastopov gorenjskih športnikov in Kako se obnašamo v prometu 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Do-
§odki in odmevi (prenos Radia lovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Voščila 18.30 Novice londonskega BBC 18.50 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa
SREDA
CENTER amer. akcij, thrill. VZHAJAJOČE SONCE ob 15.30, 17.45 in 20. uri STORŽIČ amer. kom. ROBIN HOOD - MOŽJE V PAJKICAH ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. drama TINA - KAJ IMA LJUBEZEN PRI TEM ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA slov. grozlj. MORANA ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. parodija ROBIN HOOD ob 18. uri
ČETRTEK
CENTER amer. akcij, thrill. VZHAJAJOČE SONCE ob 15.30 in 17.45 uri, angl. erot. dram SRAMOTA ob 20. uri STORŽIČ amer. kom. ROBIN HOOD - MOŽJE V PAJKICAH ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. drama TINA - KAJ IMA LJUBEZEN PRI TEM ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA slov. grozlj. MORANA ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. parodija ROBIN HOOD ob 20. uri BLED amer. thrill. VROČICA ob 20. uri
PETEK
ŠKOFJA LOKA amer. parodija ROBIN HOOD ob 18. in 20. uri
l
Tudi to je Slovenija
Jak Koprive
Medvedi in (ne)stabilno leto
Komentatorka slovenske televizije je v ponedeljek (po novem letu) Danila Kovačiča, direktorja novogoriškega poslovnega sistema HIT in izvoljenega državnega svetnika povezala z rjavim medvedom, ki je menda zelo zaščiten. Tako naj bi bil, po njenih namigih, zavarovan tudi Danilo Kovačič in televizijska aluzija je več kot očitno letela tudi na prednovoletno odločitev državnega sveta, ki je s tajnim glasovanjem in z veliko večino glasov odbil zahtevo novogoriškega javnega tožilca, naj mu svet odobri priprtje svetnika Danila Kovačiča.
Tistega dne, ko je televizijska komentatorka govorila o "rjavih medvedih", je predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan v posebnem javnem pismu poskušal (še enkrat) pojasniti vlogo državnega sveta pri "zadevi HIT in Kovačič", vendar pa tega televizijska novinarka sploh ni omenila. Dr. Kristan je zapisal, "da je odločanje o dovoljenju za pripor (svetnika -op.p.) ustavno določena kompe-tenca državnega sveta. Sodišče mora za pripor državnega svetnika dobiti dovoljenje od državnega sveta: brez dovoljenja pripor ni mogoč. Potemtakem je povsem legitimna pravica državnega sveta, da pripor odobri ali pa zavrne..."
Obe možnosti sta torej povsem "normalni" in o obeh je seveda moč razpravljati in polemizirati ter ugovarjati. Vendar z argumenti in ob poslušanju argumentov ter vsaj z grobim poznavanjem tematike. Za nekatere komentarje in politične izjave pa tega ne bi bilo moč trditi, saj so v dejanju državnega sveta takoj "odkrili" pravi škandal in kar poskus državnega sveta, da apriori zaščiti lopove in prepreči kazensko preiskavo v zadevi HIT. Kljub temu da dr. Kristan trdi, da se z zavrnitvijo zahteve po priporu ne bo prekinilo nobeno preiskovalno dejanje in "da je kontinuiteta kazenske preiskave ohranjena v celoti. Ko bo javno tožilstvo zbralo potrebne dokaze, bo normalno lahko vložilo obtožnico in sodišče bo normalno odločalo o obtožnici, ugotovilo
krivdo, izreklo kazen in kazen po pravnomočnosti tudi izvršilo."
Predsednik socialdemokratske stranke in minister za obrambo Janez Janša je v novoletnem intervjuju v Slovencu dejal, da je odločitev državnega sveta o neodvzemu imunitete Kovačiču "posmehovanje pravni državi". Janša očitno ni prebral (ali pa ne sprejema) pojasnila iz državnega sveta, da imunitete poslancu Kovačiču ni bilo treba niti vzpostavljati niti odvzemati, ker se Kovačič nanjo ne sklicuje in sam želi, da do obravnave na sodišču pride...
Z zelo dramatičnim opozorilom se je oglasil tudi prof. dr. Ljubo Bavcon. "Nobene nevarnosti ni, da sodišče ne bi kaznovalo vsakogar, ki je vpleten v to ali ono afero, če bodo seveda podani prepričljivi dokazi," pravi dr. Ljubo Bavcon. "Nevarnost je nasprotna, in sicer, da bodo spričo histeričnega vzdušja, ki so ga na Slovenskem ustvarili nekateri politiki in nekateri novinarji, za obsobo zadostovali tudi "šepavi" dokazi. Zato moram opozoriti na starodavno maksimo, da je bolje, če deset krivcev uide roki pravice, kot da bi bil en sam nedolžen človek kaznovan. Zato, ker prejšnji politični režim ni spoštoval tega in še drugih podobnih "varnostnih" ventilov, ki so vgrajeni v sistem demokratičnega kazenskega pravosodja, so življenje izgubili celo premnogi docela nedolžni ljudje, da o tistih, še bolj številnih, ki so izgubili prostost, niti ne govorim. V demokratični pravni državi ni dovoljeno zlorabljati kazenske represije kot sredstva za politične spopade..."
Ali se dovolj zavedamo, kakšno ozračje nastaja pri nas z nenehnimi pozivi in pritiski na sodišča, naj sodijo hitro in predvsem tako, kot bi nekateri med nami radi videli, ne glede na dejansko stanje? Kam nas bo pripeljalo nasedanje logiki različnih hitrih obtožb in ano-nimk, katerih avtorjev policija ne more in ne more najti. Ali se lahko počutimo prijetno in varno v državi, v kateri najvišji državni funkcionarji vnaprej
dvomijo, da bo policija pri tem uspešna. Kaj naj pomeni "upanje" predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika, najbolj izpostavljene žrtve piscev anonimk, da bodo organi pregona, ki imajo zdaj vse skupaj v rokah, ukrepali skladno s svojimi pooblastili in se ne bodo pustili zvleči v nobeno politično igro (čeprav tudi do zdaj o korektnosti policije ni dvomil) in skušali kaj prikriti. "Ce bo namreč policija odkrila anonimne storilce, bo napravila največjo uslugo pravni državi!, pravi predsednik državnega zbora. Rigelnika pa je strah za pravno državo, ker od javnega tožilca, ki mu je štirikrat pisal in ga spraševal, kaj je ukrenil v zvezi z anonimnimi pismi, kijih je tako imenovana "Civilna inicijativa" pisala proti njemu, ni dobil niti odgovora. "Kako neki se tožilec vede do drugih, če se mu ne zdi vredno odgovoriti niti predsedniku parlamenta?"
Sicer pa predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek v novoletni poslanici pravi, da se nakoncu tunela slovenske gospodarske teme že svetlika lučka boljših časov. Hkrati obljublja, da bo vlada storila vse, da bi zaustavila poskus "politične destabilizacije Slovenije, ki bi prej ali slej ogrozila tudi že doseženo gospodarsko stabilizacijo." Dr. Janez Drnovšek meni, da se je v preteklem letu "slovensko politično življenje nevarno približalo škodljivi polarizaciji, ko se politični spopadi ne bijejo o različnih vizijah prihodnjega razvoja Slovenije, pač pa temeljijo na tako imenovanem poravnavanju neporavnanih računov iz preteklosti... Preveč je bilo medsebojnega nezaupanja, sumničenja in navzkrižnega obtoževanja..."
Lider socialdemokratov in minister za obrambo Janez Janša pa je v novoletnem intervjuju v Slovencu napovedal, da bo novo leto "s političnega vidika., nestabilno leto" in da se bo država ukvarjala z ožje-političnimi vprašanji, manj pa z reševanjem ključnih problemov. "
PREJELI SMO
Novoletna drsalnica v "škofjeloškem okraju"
Po novem letu, v nedeljo, 2. januarja letos, me je pot vodila skozi Skofjo Loko v Poljansko dolino ter preko Sovodnja do Podlanišča, kjer se konča škofjeloška občinska meja in prehaja v cerkljansko-idrijsko območje.
Že v Retečah pred Škofjo Loko sem zagledal pozdravni letak "Dobrodošli v škofjeloškem okraju", ki ga je potem na obrobju škofjeloškega hribovja spremljal napis "Nasvidenje -škofjeloški okraj".
Vendar je človek med novoletnimi prazniki na tej poti doživel zelo zahtevne življenjske izkušnje in nevarne drsalne spretnosti. Po cesti od Trebije v Poljanski dolini proti Sovodnju in Podlanišču obstaja v teh zimskih dneh ena sama drsalnica. Led se zaradi zaprtosti doline ne odtaja niti čez dan, kaj šele ponoči in proti jutru, ko občani hitijo z avtobusi ali osebnimi vozili v dolino v službo in otroci v šolo.
Uporaba ledene ceste je dana v milost in nemilost uporabnikom, seveda z igranjem z njihovimi življenji. V to ledeno cestno nevarnost se podajajo tudi smu-
čarji, če jih z gorenjske strani zamika čar Smučarskega centra v Črnem vrhu nad Cerknim.
Škofjeloškim občinskim možem, ki v novi lokalni samoupravi računajo celo na okraj, kar razkrivajo napisi ob vhodu in izhodu občinskih meja, polagam na srce veliko željo. Pazijo naj na življenja svojih občanov in drugih Slovencev ter naj v ledenem času vsaj malo posipajo občinske ceste s peskom ali soljo, da se jim ob velikih prometnih nesrečah ne bo treba posipati s pepelom. Vse preveč naših dragocenih življenj je že ugasnilo ravno na cestah.
Ob povratku in zapuščanju "škofjeloškega okraja" me je presunila misel z vzdihljajem: "Hvala Škofjetočanom (morda celo Kranjčanom) za tako ledeno lokalno samoupravo."
Stane Čarman
Bog daj, da te ne dobi ne policaj ne redar
Približno tak je bil naslov v našem Gorenjskem glasu. Skoraj 2000 let smo čakali na samostojno, neodvisno pravično Slovenijo, v kateri si bomo Slovenci usodo krojili sami. Pregnali smo Turke, ločili se
od velike Avstroogrske, preživeli staro in socialistično Jugoslavijo. Končno smo samostojni, imamo svoj parlament, skupščino, svetnike, torej bi morali živeti svobodno. Sedaj lahko kritiziramo samega predsednika, vse ministre, toda te' spore prepustimo izvoljenim. Kako hitro so bili sprejeti zakoni o davkih za poslušne in pridne državljane. Proti tem zakonom ni glasovala nobena stranka ne poslanec, medtem ko so si pa za sebe izglasovali lepe denarce. Red mora biti, zato so zakoni. Če si prekršek napravil, potem plačaj (za nepravilno parkiranje 12.000 SIT, na zavodu dobi nezaposleni 16.000).
Da, da, dragi gospodje, kako lahko je kaznovati malega državljana, med tem pa se po naši ljubi Sloveniji prodajajo tovarne (naše) Elan, Tekstilin-dus, gremo se prodajo orožja. Kaj storiti z direktorji Elana -Hita. To niso prekrški za 12.000 SIT, toda naša preljuba sodišča ne ugotovijo, koga kaznovati -krivca ni.
Iz vsega je razvidno, da je za naše politike - ministre najbolj važno, da bomo čimprej v Evropi.
Nekaj uspeha smo že dosegli, vsaj ministri in poslanci so že v Evropi, mi pa naj mirno živimo v pričakovanju še kakih 25 let.
Pa lep pozdrav!
Ferdinand Gasser, Kranj
Občina Kranj, Sklad stavbnih zemljišč, Slovenski trg št. 1, Kranj, Komisija za oddajo stavbnih zemljišč razpisuje na podlagi sklepa 70. seje upravnega odbora z dne 22.12.1993
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnih zemljišč za izgradnjo stanovanjskih objektov v območju zazidalnega načrta Nova Mlaka-Grič v Kranju, (Ur. I. RS št. 25 z dne 21.5.1993, in sicer za gradnjo:
- 5 montažnih objektov tip I. v tlorisni izmeri 9,3 x 10,8 m
- 4 montažnih objektov tip II. v tlorisni izmeri 8,4 x 12,0 m
- 1 montažni objekt tip III. v tlorisni izmeri 12,0 x 12,1 m
- 6 masivnih individualnih objektov, tip A, v izmeri 8,8 x 12 m
- 12 masivnih vrstnih objektov, tip B, v izmeri 10,0 x 11,7 m. Zemljiško-knjižni, katastrski in drugi podatki so razvidni iz tabele.
NAPRODAJ SO NASLEDNJA STAVBNA ZEMLJIŠČA:
st. pare.	ko: Vojvod, boršt 1	Površina parcele	Tip gradnje	Cena stavbnega zemljišča	
		m2		DEM	SIT*
2	--H-~-'	571,44 | tipi		47.899,00	3.688.223,00
3	.   " .	580.65     tip 11		48.671,00	3.747.667,0»)
4	.   " .	511,77 |   tip 11		42.898,00	3.303.146,00
5	.   " .	675,59 j   tip 11		56.629,00	4.360.433,00
6		750,69	tip 11	62.924,00	4.845.148,00
7 8		565,64	tip A	47.413,00	3.650.801,00
		550,42	tip A	46.137,00	3.552.549,00
9	V. ".I	542,62	tip A	45.484,00	3.502.268,00
10	-" -	575,66	tip A	48.253,00	3.715.481,00
11	. " .	625,27	tip A	52.412,00	4.035.724,00
12		845,41	tip 111	70.864,00	5.456.528,00
13		617,42	tip I	51.754,00	3.985.058,00
14	. ". -	495,37	tip 1	41.523,00	3.197.271,00
15	H	572,93	tipi	48.024,00	3.697.848,00
16	. '" -	508,50	tip 1	42.624,00	3.282.048,00
19	H	547,17	tip A	45.865,00	3.531.605,00
20		308,91	.tjp_B^	25.894,00	1.993.838,00
21	. " .	396,34	tip B	33.222,00	2558094,00
22	. " .	325,66	tip B	27.298,00	2.101.946,00
23	N	411,91	tipB	34.527,00	2.658579,00
24	M	280,56	tip B	23.517,00	1.810.809,00
25	. " .	203,47	tip B	17.055,00	1.313.235,00
26	. " .	366,61	tip B	30.730,00	2.366.210,00
27	. " .	296,80	tipB	24.878,00	1.915.606,00
28	. " -	198,25	tipB	16.618,00	1.279.586,00
29	H	390,33	tip B	32.718,00	2.519.286,00
30	- " -	318,84	tipB	26.726,00	2.057.902,00
HI	M	447,62	tipB	37.520,00	2.889.040,00
OPOMBE: •vrednost izražena v SIT je informativna; izračunana pri vrednosti 1 DEM je 77,00 SIT
Montažni objekti: tipi   9,3x10,8 rti tip II  8,4x12,0 m tip III 12,0x12,1 m
Masivni objekti: individualna hiša tip A
vrstna hiša tip B
Površine parcel izračunane dne 28. 12.1993
V tabeli so navedene osnovne cene stavbnega zemljišča.
Zemljišče bo oddano ponudniku, ki bo ponudil za posamezno parcelo višjo ceno ob upoštevanju ostalih pogojev po tem razpisu.
Stroški priprave in opremljanja stavbnega zemljišča zajemajo poleg stroškov splošnih urbanističnih dokumentov še:
- zakoličbo stavbnega zemljišča z mejniki, j
- zakoličbo objekta po zazidalnem načrtu,
- priključki na komunalne naprave po načrtu komunalnih naprav do 2 m od roba parcele, in siceii
a/ priključek na vodovodno omrežje (omejena potrošnja za potrebe izgradnje do septembra I994*
normalna potrošnja do konca leta 1995); b/ priključek na kanalizacijo za fekalno in meteorno vodo (hišni priključek kupec izvede sam); c/ električni priključek do skupne prostostoječe el. omarice (končni priključek od skupne
prostostoječe do elektro omarice na objektu izvede kupec sam); d/ telefonski kabelski priključek (možnost priključka na prt omrežje v letu I995); e/ ceste z asflatom in robniki, brez izdelave uvozov do objektov.
Cena izražena v DEM se preračuna v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
V skupnem znesku ni zajeta odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, Ki jopridobitelj plača pred izdajo gradbenega dovoljenja. V času objave javnega razpisa znaša odškodnina spremembe namembnosti za:
- gozd IV. ktg. 44,98 SIT za 1 m2 oz. cca 0,58 DEM,
- pašnik III. ktg. 112,45 SIT za I m2 oz. ca 1,46 DEM.
Ponudbe lahko pošljejo samo občani v svojem imenu in za svoj račun, in sicer za vsako parcelo posebej.
Na razpis se lahko prijavi ponudnik, ki se ob prijavi izkaže s potrdilom o vplačilu varščine v višini 1° % cene stavbnega zemljišča za vsako parcelo za katero je prijava dana. Varščino je potrebno plačati na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Kranj pri SDK Kranj št. 51500-654-45062-Plačana varščina se pri pridobitvi stavbnega zemljišča šteje v pridobtteljev prispevek, neuspelemu ponudniku pa se vrne brez obresti v roku 8 dni od dneva dokončnosti ali pravnomočnosti odločitve komisije o izboru ponudnikov.
Če pridobitelj stavbnega zemljišča v roku 10 dni od dokončnosti ali pravnomočnosti obvestila 0 izbiri, ne sklene pogodbe, ki mu je bila v podpis ponujena, izgubi pravico do vračila varščine.
Ponudbe se pošljejo priporočeno po pošti na naslov DOM PLAN Kranj, Bleivveisova 14, 64000 KRANJ do vključno 26.1.1994 ali odda osebno v tajništvu podjetja DOMPLAN Kranj v zapečateni ovojnici s pripisom: JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ V ZN NOVA MLAKA 1 GRIČ s številko parcele in oznako NE ODPIRAJ.
Prijava se šteje za pravočasno, če je oddana priporočeno na pošto najkasneje zadnji dan roka.
Občani, ki sodelujejo v razpisu, morajo pridobiti potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije a" njegovo kopijo in ga skupaj s potrdilom o plačilu varščine priložiti ponudbi.
Davek na promet nepremičnin plača pridobitelj ( 2 % ), prav tako stroške ureditve zemljiško' knjižnega stanja.
Pridobitelj mora skleniti pogodbo v roku 10 dni od dneva, ko je obveščen o dokončnosti pravnomočnosti izbora in plačati prispevek najkasneje:
- v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe 50 %,
- v roku 60 dni po sklenitvi pogodbe 50 %.
Ob vsakem plačilu se upošteva za preračun DEM v SIT srednji tečaj Banke Slovenije na dan plačil*
Pri izboru ponudnikov bo komisija upoštevala določbe 5. in 6. člena Odloka o oddajanju zemljišč ki je bil objavljen v Ur. vestniku Gorenjske št. 19 z dne 15.12.1986.
V primeru, ko več ponudnikov v enaki meri izpolnjuje pogoje po Odloku ali ko posamezni ponudnik ne bo predložil dokazil v smislu 5. in 6. člena Odloka, bo zemljišče oddano ponudniku, ki b° ponudil višjo ceno.
Javno odpiranje ponudb bo vodila Komisija za oddajo stavbnih zemljišč pri Skladu stavbnih zemljišč občine Kranj, in sicer v petek dne 28.1.1994 ob 16. uri v prostorih sejne sobe št. 15 Občin* Kranj, Slovenski trg 1 v Kranju.
Predstavitev zazidalnega načrta NOVA MLAKA - GRIČ z vsemi projekti bo v avli občine Kranjv času od 21.1.1994 do 28.1.1994.
Vse informacije v zvezi z javnim razpisom dobijo interesenti na podjetju DOMPLAN Krank Bleivveisova 14, osebno ali telefonično na številko: 064/214-440.
Sklad stavbnih zemljišč občine Kranj
Komisija za oddajo stavbnih zemljišč
Torek, 11. januarja 1994
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
17. STRAN • GORENJSKI GLAS
Loška zastavljalnica
Škofja Loka, 8. januarja - Zasebno podjetje Invest, ki je v Škofji Loki znano po menjalnici, je pred dvema mesecema odprla zastavljalnico, ki deluje v prostonh doma obrtnikov na Spodnjem Irgu.
Začetek je kar obetaven, saj "Loška zastavljalnica" že v prvih ga dveh mesecih pokriva stroške, kakor nam je povedal Milan Vodnik, ki je tam zaposlen. Telefon je tudi v času najinega kratkega pogovora nenehno zvonil in kaže, da jo ljudje že poznajo in seveda potrebujejo. Lastnika podjetja Invest sta dva mlada Ločana, Bcris Eržen in Andrej Grzetič, ki sta takoj, ko so se pdprle možnosti, ustanovila menjalnico, zdaj pa poskušata še z fcastavlja.inico.
I V Loški zastavljalnici je moč dobiti posojilo na osnovi zastave vrednostnih papirjev, vezanih hranilnih vlog v banki, zlata in drugih dragih kovin ter nepremičnin, zlasti nestanovanjskih stavb, V zastavo pa ne jemljejo termičnega blaga, kakor tudi ne osnovnih sredstev obrtnikov in podjetnikov.
Zelo primeren zastavni predmet so vrednostni papirji, saj ie pri njih moč dobiti posojilo od 50- pa tja do 95-odstotne vrednosti Vrednostnih papirjev, sicer pa se posojilo giblje v približno tretjini vrednosti zastavljene stvari. Tudi obresti na posojilo so odvisne od kakovosti zastave, do 10 tisoč mark posojila se gibljejo od 3,6 do 6 Odstotkov na mesec, pri večjih posojilih se s stranko glede obresti posebej dogovore.
Loška zastavljalnica ima prostore v drugem nadstropju doma obrtnikov na Spodnjem trgu v Škofji Loki, odprta pa je od 8. do 12. in od 16. do 18. ure. • M.V.
Zlati ček Gorenjske banke
Kranj, 10. januarja • Gorenjska banka je pred dobrim letom uvedla boniteto rudi za varčevalce oziroma privatne komitente in prvih 400 uvrstila v boniteto A. Pretekli mesec so uvrstili še B00 novih, vsem bodo zdaj ponudili zlati ček Gorenjske banke, ki jim bo prišel prav pri večjih nakupih.
Za uvrstitev v boniteto A morajo seveda varčevalci, ki imajo v Gorenjski banki tekoči ali žiro račun, seveda izpolnjevati določena merila. Na tekoči oziroma žiro račun morajo imeti redne prilive, dalj časa pa spoštovali pravila, kar seveda pomeni predvsem to, da h  ne smejo presegati dovoljenih limitov. Med najboljše varčevalci so seveda vključeni tudi, ki imajo večje varčevalne vsote in podobno. S tem imajo nekaj prednosti, za marsikoga je bistvena ta, da si ^ lahko izbere oziromu mu banka izbere bančnega uslužbenca, s katerim lahko ureja stvari tudi po telefonu in zato mora v banko le v najbolj nujnih primerih. Zdaj pa bodo deležni še dveh novih ugodnosti. Tako bodo zanje pri najemanju gotovinskih posojil tavarovalne premije za polovico nižje. Druga novost pa je zlati iža -ek, ki jim bo prišel prav zlasti pri večjih nakupih v trgovinah. Z 'Jatim čekom bo namreč moč plačati račun v višini 10 do 100 tisoč g tolarjev. Običajni ček je zelene barve, zlati pa rumene barve, na njem pa novi znak in izpis Gorenjska banka, brez navedbe LB. 1   Komitenti bodo lahko dobili deset zlatih čekov, ker večinoma uporabljajo tudi kartico Activa in bankomate, jim torej tudi po >3 5eke ne bo več treba tolikokrat v banko.
• M.V.
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
NAKvmvnuoAon
MENJALNICA
1 DEM
na
Pri nas tri tuje kreditne kartice
Kranj, 10. januarja - V Sloveniji je moč izbirati med tremi tujimi kreditnimi karticami in sicer Visa, Eurocard in American Expres. Zelo prav seveda pridejo pri potovanjih in nakupih v tujini.
Kartico Visa dobite v A banki, letna članarina za osnovno kartico znaša 20 mark, za dodatno pa 10 mark. Pri nakupu blaga v tujini vam ne bo treba plačati provizije, pri dvigu gotovine v tujini pa boste plačali pet mark in 2 odstotka od zneska provizije. Pri okencih A banke pa te provizije ne zaračunavajo. Center Visa International vse tuje valute preračunava v marke, po navzkrižnih tečajih na dan obdelave, obveznosti pa lahko poravnate v tolarjih ali markah. Pri tolarskem plačilu vam bodo marke obračunali po podjetniškem tečaju A banke.
Kartico Eurocard zdaj pri nas lahko dobite v Ljubljanski banki, d.d., Ljubljana in pri SKB banki. Pri LB znaša letna članarina 1.200 tolarjev, obveznosti pa lahko poravnate v tolarjih ali markah, ki vam jih zaračunajo po podjetniškem tečaju na dan plačila. Različne svetovne valute pa v centru v Bruslju po navzkrižnem tečaju preračunajo v marke.
V SKB banki znaša letna članarina za kartico Eurocard 1.500 tolarjev, obveznosti iz tujine pa preračunavajo v ameriške dolarje, v tolarje pa jih preračunajo po podjetniškem svojem podjetniškem tečaju.
Kartice American Express izdaja zagrebški Atlas, letna članarina znaša 1.500 tolarjev, velja pa le v Sloveniji, na Hrvaškem in v Makedoniji. Obveznosti obračunavajo v dolarjih. American Expres svojega podjetja v Sloveniji še nima, prav zdaj pa o tem potekajo pogovori.
Pri plačevanju računov s kartico Eurocard pa se je pred kratkim zapletlo med LB d.d in SKB banko. Slednja je pred dnevi obvestila svoje imetnike kartic Eurocard, da je LB, d.d., začela obračunavati provizijo pri poravnavanju računov in jim svetovala, naj zato tekoči oziroma devizni račun odprejo v SKB banki ali pa jim bodo poslej pošiljali položnice, s katerimi pa je seveda plačevanje zamudno. V LB, d.d., pravijo, da so provizijo uvedli za SKB banko in ne za imetnike kartic in da potemtakem banka skuša provizijo prevaliti nanje. Vse kaže, da konkurenca ni
Erinesla prednosti lastnikov kartic Eurocard, nedvomno pa bi bilo olj modro, če bi se banke borile za nove imetnike kartic, ne pa za sedanje. • M.V.
Dejavnost Asiste ni sporna
Kranj, 10. januarja - Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom Asista je sporočil, da je ljubljansko sodišče zavrnilo zahtevo Banke Slovenije po izbrisu njihove dejavnosti iz   D^70"f A IfOlfl
sodnega registra. TAOLOlOMđ U tAuVI
Banka Slovenije je svojo zahtevo utemeljila, da gre pri tem zavodu za poslovanje z depoziti ter dajanje posojil, potemtakem za bančne posle. Asista je oporekala, da ne opravlja bančnih poslov, temveč gre le za medsebojno pomoč članov in potemtakem za neprofitno dejavnost, saj ni obresti ne na aktivni in ne na pasivni strani, prispevki za stroške in članarina pa niso vir dobička. Sodišče je ugotovilo, da te dejavnosti ne more šteti med bančne posle in zavrnilo izbris Asiste iz sodnega registra ter postopek ustavilo. Tudi po informaciji SDK je Asista uvrščena med dejavnosti, ki opravljajo ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve, ki niso štete med bančne dejavnosti.
RNUMMMMM
1 ATS
100 ITL
A BANKA (Tržič, Jesenic«) ADUT Tržič (Deteljica) AVAL Bled, Kranjska gora COPIA Kranj
CREDITAUSTALT N.banka Lj. EROS(Statl Mayr), Kranj FAIR Tržič (Deteljica) GEOSS Medvode HRANILNICA LON, d.d.Kranj HIDA-tržnlca Ljubljana HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice INVEST Škofja Loka LB-GORENJSKA BANKA Kranj LEMA Kranj MERKUR-Pirtner Kranj MERKUR-Žel. postaja Kranj UIKELStražilče OTOK Bled
POSTNA BANKA d.d. (na poštah) SHP-Slov. hran. In pos. Kranj SKB Kran| (Radovljica, Šk. Loka) SLOGA Kranj
SLOVENUATURIST Boh. Bistrica SLOVENUATURIST Jesenice SUM Kranj
TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka T JASA Kranj UKBSk.Loka MLFAN Kranj
VMLFAN Radovt|lca, Grajski dvor
POVPREČNI TEČAJ
Pri Šparovcu v Avstriji le
7US 7745 77,00 77,27 77,10 77.28 77.10 77,40 78,98 77,30 77,10 77.28 77* 77.2*
77.10 77,20
77.11 77* 77,10 77,30 78,75 77.« 78* 77.38 75* 77.45 77,18 77,48 78,42 78.82 78.42 78,62 77.10 77* ■I podat* mr 75* 77* 77* 77* 78* 78,82 70* 77* 75,75 -78* 77* 77,10 77* 77,10 77* Bl podatke? 78* 77.48 77* 77* 78* 77* 78* 77.19
10* 10* 18* 10* 10,90 18* 18* 18* 10,90 11* 18.90 11,00 10* 10,97 10,81 10* 10* 10* 10* 10.07 10* 10* 10* 10.99 10* 10.73 10* 11.00 10* 10* 10.87 10* 10* 10*
18* 10.84 18.98 18* 16* 18* 18* 11* 18* • 10* 18* 18* 18* 10,92 10*
7,7t 7*
7.7* 7*
7,75 7*
7.75 7.85
7.78 7*
7.70 7* 7,75 7* 7.75 7* 7.78 7* 7.78 7.89
7.71 7* 7.70 7* 7J8 7* 7* -7* 7* 7* 7* 7* 7*
7* 7*
7.73 7*
7* 7*
7,00 7*
7* -
7.70 7*
7.71 7* 7* 7*
10* 11,80 7.00 7,90 10* 10* 7.71 7* 10* 10,98 7.70 7* 18* 10.94 7.72 7* ATS ob nakupu blaga po 10,80 tolarjev
| Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1» provizije.
MENJALNICA MLFAN
Vaš najboljši partner pri menjavi deviz
P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013
Ljubljana, januarja - V ljubljanskem Domusu je od 10. do 14. januarja odprta že tracionalna, specializirana razstava o kavi, z naslovom "Poživljajoča skodelica kave". Namenjena je potrošnikom, gostincem, trgovcem in pražarjem. Predstavljena je ponudba surovih in praženih kav, kavnih izvlečkov (instant), različnih dodatkov in kavnih aparatov. V času razstave seveda potekajo tudi pokušine kave, pripravili so predavanja in strokovne informacije. Pokrovitelj razstave je trgovina s surovo kavo Amba Ljubljana, med drugimi pa se s svojo kavo predstavlja tudi trgovsko podjetje Loka iz Škofje Loke.
iju
en
34,
slo
10
ir>o
2.
•nu
tv«
\0
»00 eni A'
il«
bo
nit1 in«
i)
iti
TE H MU K
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
Stara cesta 2, 64220 Škofja Loka
ALI KUPUJETE STANOVANJE ?
V manjšem stanovanjskem bloku blizu centra Škofje Loke so naprodaj takoj vseljiva stanovanja:
cena
1.250 DEM/m:
• trisobno mansardno stanovanje v izmeri 78 m2
• trisobno stanovanje jimnEM/ 2 v II. nadstropju, v izmeri 50,35 m2 1.450 UcM/lTl
• dvosobno stanovanje . 07A ncu/ 2 v pritličju, v izmeri 50,35 m2       1.D/U UcM/lil
Še ste zainteresirani za nakup našega stanovanja in imate lastniško stanovanje, ki bi ga prodali, nas pokličite.
Možen tudi ugoden kredit.
Informacije HS 064/620-371
Na podlagi 85. in 139. člena zakona o dohodnini (Uradni list Republike Slovenije, št. 71/93) izdaja Ministrstvo za finance - Republiška uprava za javne prihodke
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero dohodnine, davka od dohodkov iz dejavnosti in davka od dohodkov iz premoženja za leto 1993
DO 15. JANUARJA 1994 MORAJO NAPOVED VLOŽITI:
1. Zavezanci za davek od dohodkov iz premoženja o dohodkih, doseženih z oddajanjem premoženja v najem, v letu 1993, ki je po pogodbi trajal najmanj eno leto;
DO 28. FEBRUARJA 1994 MORAJO NAPOVED VLOŽITI:
2. Zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti o dohodkih, doseženih v letu 1993;
DO 31. MARCA 1994 MORAJO NAPOVED VLOŽITI:
3. Zavezanci za dohodnino o dohodkih, doseženih v letu 1993, razen zavezancev, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom niso plačevali akontacije dohodnine.
Opomba:
Napoved za odmero dohodnine morajo do 31. marca 1994 vložiti tudi zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in zavezanci za davek od dohodkov iz premoženja, doseženih z oddajanjem premoženja v najem, ki je po pogodbi trajal najmanj eno leto.
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke za dohodke iz premičnega in nepremičnega premoženja pri izpostavi Republiške uprave za javne prihodke (v nadaljnjem besedilu: izpostavi), na katere območju imajo stalno prebivališče. Zavezanci, ki dosežejo dohodke z oddajanjem premičnega in nepremičnega premoženja v najem in niso rezidenti Republike Slovenije, vložijo napoved pri izpostavi, na območju katere so bili dohodki doseženi;
- zavezanci iz 2. točke pri izpostavi, na območju katere so vpisani v register zasebnikov ali v drugo predpisano evidenco;
- zavezanci iz 3. točke s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti) pri izpostavi, na območju katere imajo stalno prebivališče v času vložitve napovedi, zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije, pa pri izpostavi, na območju katere imajo začasno prebivališče v času vložitve napovedi.
Napoved za odmero dohodnine in drugih davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu. Obrazec napovedi za odmero dohodnine se dobi v knjigarnah, drugi obrazci napovedi pa na izpostavah Republiške uprave za javne prihodke.
Zavezanec-posameznik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev za prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti pa najmanj 100.000 tolarjev:
- če ne vloži ali ne vloži v zgoraj navedenem roku, ki je določen z zakonom, napovedi pri pristojnem davčnem organu;
- če vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za odmero, ali če v napovedi izkaže neresnične podatke.
Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki je napovedal manjšo osnovo za dohodnino oziroma manjšo davčno osnovo za posamezno podvrsto dohodnine, če se ta ne vključi v osnovo za dohodnino, če utaja dohodnine oziroma davka, ki odpade na nenapovedane prihodke, ne predstavlja kaznivega dejanja.
Kranj, dne 1. januarja 1994
MINISTRSTVO ZA FINANCE Republiška uprava za javne prihodke
KMETIJSTVO
UREJA:CVETO ZAPLOTNIK
Po lanski suši
Pomoč vendarle prihaja
Občina in republika pomagata predvsem z regresi za nakup krme.
Kranj - Čeprav se nekateri komaj še spomnijo, da je bila lani poleti močna suša, ki je povzročila kmetijstvu veliko škode, pa je najpomembnejše, da na obljube niso pozabili na občini in na republiki. Pomoč vendarle prihaja.
Kranjska občina je že ob koncu lanskega oktobra namenila iz sredstev za pospeševanje kmetijstva dva milijona tolarjev in jih v obliki regresa (0,10 tolarja za liter mleka) razdelila med kmete in kmetijska posestva. Občinska skupščina je po zapletih na predzadnji lanski seji ob koncu leta le odobrila iz proračunske rezerve za ublažitev posledic lanske suše še dodatnih pet milijonov tolarjev. Občina je ta denar že nakazala kmetijskim posestvom in zadrugam, ki naj bi ga na podlagi pripravljenega seznama razdelile med upravičence - zadružnike in nezadružnike. Denar je namenjen le za regresiranje krme, višina regresa pa je odvisna od višine ugotovljene škode. Kmetije, ki so utrpele 30- do 40-odstotno škodo, bodo prejele pet tolarjev regresa za kilogram krme, tiste s 40- do 50-odstotnim izpadom pridelka sedem tolarjev in kmetije, ki jim je suša povzročila več kot 50 odstotkov škode, deset tolarjev za kilogram. Vsaki kmetiji pripada regres le za 50 kilogramov krme na glavo velike živine.
110 kmetij ni upravičenih do pomoči
V kranjski občini je škodo prijavilo 1049 kmetij, poleg njih pa še Mercator Kmetijstvo Kranj in Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj, ki ima šolsko posestvo v Strahinju. 110 kmetij Je imelo manj kot 30-odstotno škodo, zato niso upravičene do občinske in republiške pomoči. 591 kmetij je utrpelo 30- do 40-odstotno škodo, 233 kmetij 40- do 50-odstotno, 117 pa več kot 50-odstotno.
Januarja bo predvidoma začela "curljati" tudi republiška pomoč. Kranjska občina naj bi na podlagi razdelilnika dobila za regresiranje nakupa krmnih žit 13 milijonov tolarjev in za regresiranje nabave sena oz. voluminozne krme 3,9 milijona tolarjev. Do regresov bodo upravičene le kmetije, ki jim je suša "pobrala" najmanj trideset odstotkov pridelkov. Pri nakupu krmnih žit je predvideno regresiranje največ 250 kilogramov krme na glavo velike živine, višina regresa pa je odvisna od deleža ugotovljene škode. Kmetije, ki so utrpele od 30- do 50-odstotni izpad pridelkov, bodo prejele pet tolarjev regresa, kmetije z več kot 50-odstotno škodo pa deset tolarjev. Podobna razlika je predvidena za regresiranje nakupa voluminozne krme. Kmetije s 30- do 50-odstotnim izpadom pridelkov lahko računajo na poldrugi tolarja regresa za kilogram, tiste z večjo škodo pa na tri tolarje. Republika bo poleg tega regresirala tudi obrestno mero pri posojilih ter nakup semena pšenice, koruze in travno deteljnih mešanih. Ker regres ni predviden za nakup semenskega krompirja, je sekretariat za gospodarstvo kranjske občine že protestiral na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. • C. Zaplotnik
Nov katastrski količnik
Za 40 odstotkov
večji katastrski dohodek
Kranj - Slovenska vlada je na eni od zadnjih lanskih sej sprejela uredbo o valorizaciji katastrskega dohodka in o določitvi količnika za revalorizacijo. Po tej uredbi se z novim letom katastrski dohodek v vseh okrajih in za vse katastrske kulture povečuje za 40 odstotkov. Vlada je enotni količnik povečanja katastrskega dohodka določila na osnovi podatkov zavoda za statistiko in gozdnogospodarskih organizacij o lanskem povečanju cen kmetijskih pridelkov in lesa ter materialnih stroškov. Spremenjeni katastrski dohodek bo osnova za letošnje plačevanje davkov iz kmetijstva, dohodnine in vseh drugih obveznosti. • CZ.
GOTOVINSKO POSOJILO
V ENEM DNEVU, GARANCIJA: ČEKI, AVTO, ZLATO, SLIKE.
TRGOVCI
ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH STRANK Z ZAMIKOM PLAČILA
MISTNA ZASTAVLJALNICA
CANKARJEVA 4/1 LJUBLJANA (PASAŽA NEBOTIČNIKA) OD 10. D016. URE.
SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA
IZVRŠNI SVET
Komisija o oddajanju v najem in prodaji poslovnih prostorov
RAZPISUJE
zbiranje pisnih ponudb za najem pisarne v poslovni hiši Titov trg 3A, Škofja Loka
Pisarna s souporabo sanitarij je v mezaninu poslovne hiše Titov trg 3A, Škofja Loka, v površini 16,58 m2 (skupaj s souporabo sanitarij).
Ponudbe za najem naj vsebujejo:
- navedbo dejavnosti
- višino mesečne najemnine za m2 poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plačevati Informacije o razpisu posredujeta g. Miha Bizjak, Občina Škofja Loka, tel. št.: 621-969 in g. Vili Hof, Obrtnik Škofja Loka, tel. št.: 620-381.
Poslovni prostori se oddajo v najem za nedoločen čas. Interesenti naj oddajo ponudbo v 15 dneh po objavi v časopisu "Gorenjski glas" v zaprtih kuvertah z vidno oznako NE ODPIRAJ
- PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR na naslov: OBČINA ŠKOFJA LOKA, Sekretariat za okolje in prostor, 64220 ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 15. Ponudniki bodo o izboru pismeno obveščeni v 30 dneh od odpiranja ponudb.
Krompir gre slabo v prodajo
V zalogi več kot štiri tisoč ton krompirja
Odkupna cena je z 22 tolarjev zdrsnila že na 16 tolarjev za kilogram.
Kranj - Napovedi, da bo kmalu prišel čas, ko bo kmetijske pridelke lažje pridelati, kot jih potlej prodati, se že uresničujejo. Ob koncu novembra je bilo samo na območju kmetijskih zadrug Sloga Kranj, Cerklje, Naklo in Škofja Loka v zalogi 5.400 ton krompirja, zdaj pa naj bi ga bilo po nekaterih ocenah se vedno okrog 4.400 ton. Ob tem, da krompir ne gre v prodajo, mu pada tudi cena: če so ga v začetku v zadrugah odkupovali tudi po 22 tolarjev za kilogram, ga zdaj v kranjski Slogi odkupujejo po 18 tolarjev, v škofjeloški in cerkljanski pa po 16 tolarjev.
Kot sta povedala Marjan Roblek, direktor kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj, in Franc Škrjanc, vodja zadružne komercialne službe, je bila prodaja zgodnjega in poznega krompirja do sredine lanskega septembra dokaj normalna, skoraj povsem pa se je ustavila, potlej ko so trgovske in druge organizacije začele uvažati s Poljske, z Madžarske, Nizozemske, iz Nemčije pa tudi od drugod večje količine krompirja, ki še zdaj prihajajo na trg. Vlada je konec oktobra sicer sprejela posebno uredbo, s katero je prepovedala uvoz jedilnega in semenskega krompirja, vendar je po mnenju pridelovalcev to storila prepozno, saj je uvoženi krompir "preplavil" slovenski trg septembra in oktobra, ko so zadruge ponavadi odkupile in prodale največ krompirja. V Slogi so doslej od kmetov odkupili (skupaj z zgodnjim) okrog 1.900 ton krompirja lanske letine, od tega ga imajo približno 400 ton še v skladišču v Šenčurju. Največ so ga prodali na ljubljansko območje in na Štajersko, okrog sto ton pa tudi na Hrvatsko, kar je v primerjavi s časi, ko je bila Slovenija del Jugoslavije, le Se malenkost. Prodaja na tuje ni zanimiva, saj je
za kupce iz tujine tudi sedanja odkupna cena previsoka.
"Uvoz nas bo dotolkel"
Podobne razmere kot v Slogi so tudi v ostalih gorenjskih kmetijskih zadrugah, ki se ukvarjajo s pridelavo ter z odkupom in prodajo krompirja. Ko so zadruge s kranjskega
Stroški naraščajo, cena pada
Čeprav bi bih bolj razumljivo, da bi odkupna cena krompirja od lanske jeseni dalje zaradi stroškov skladiščenja, večjega kala in tudi rasti deviznih tečajev naraščala, je v tem času padla za dvajset do trideset odstotkov. Če so zadruge prve količine krompirja odkupile od kmetov po 22 tolarjev za Kilogram, so potlej ceno spričo razmer stalno zniževale in jo znižale na sedanjih 16 do 18 tolarjev za kilogram. V Slogi ga odkupujejo od 1. decembra dalje po 18 tolarjev, v cerkljanski kmetijski zadrugi po 16 tolarjev, po enaki ceni tudi v Škofjeloški. Čeprav je cena vsaj za pridelovalce te dokaj nizka, pa ga zadruge tudi ob takšni težko spravijo v promet
In kaj dodati k temu? Časi, ko so pridelovalci za kilogram krompirja iztržili skoraj eno marko, so za zmeraj minili in se zanesljivo tudi nikdar ne bodo več vrnili. Približevanje Evropi ne prinaša samo dobrih stvari, ampak tudi "spogledovanje" z evropsko konkurenco in evropskimi cenami. Krompir je očitno ie na tej poti!
in škofjeloškega območja ob » koncu novembra zbirale za ^ kmetijsko ministrstvo podatke o zalogah krompirja, se je izkazalo, da je v zadružni« skladiščih in na kmetijah okrog 5.400 ton neprodanega krompirja, od tega 2.300 ton v Slogi, 1.500 ton v cerkljanski zadrugi, prav toliko tudi v škofjeloški, okrog sto ton p"; y v nakelski zadrugi. Dobri poznavalci razmer ocenjujejo. da so se zaloge odtlej do dane8 ZV zmanjšale približno za tisoJ ton, še vedno pa so količin6 šk« neprodanega krompirja večje žui od štiri tisoč ton. sel Kaj to pomeni za kmetije i" So zadruge, ki se ukvarjajoči^ pridelavo oz. z odkupom i" -p0] prodajo krompirja? Direktor ^ Marjan Roblek poudarja, da bodo zaloge ob spremenjenih g navadah kupcev (s krompir* y jem se iz različnih razlogov vse P bolj oskrbujejo sproti in ne le* P0' času ozimnice) do konca maja . pošle, če država vmes ne
bo »i
dovolila novega uvoza. Neka* 0181 tera dejanja in namigovanja kažejo drugače. Vlada je narfl' / reč že sprostila uvoz jedilnega so\ in semenskega krompirja i* cat Luksemburga, z Nizozemske* sm iz Velike Britanije in deloma pal tudi s Finske, slišati pa je celo> pra da ga bo sprostila tudi & De ostalih držav. Če se bo to r?s cel zgodilo, bo precej krompirja Vo ostalo neprodanega, kmetje ifl "p( zadruge pa bodo zaradi tega za ob pomemben del zaslužka; co Da se to v prihodnje ne bi na dogajalo, bi vlada po mnenju " Marjana Robleka morala ^e ja zdaj, pred novo krompirjevo • letino, sprejeti zaščitno cenO ^ za krompir. • C. Zaplotnik zan
Pospeševanje kmetijstva v kranjski občini
Občinske štipendije?
Občina bo poskušala zagotoviti nekaj štipendij za kmečke otroke, ki se bodo odločili za šolanje na kranjski kmetijski šoli.
Kranj • V osnutku občinskega proračuna je za pospeševanje kmetijstva predvideno 18 milijonov tolarjev. Komisija za kmetijstvo, ki deluje pri izvršnem svetu, je na osnovi mnenj kmetov, kmetijske svetovalne službe, kmetijskih zadrug in drugih že pripravila predlog, za kaj naj bi letos porabili denar. Program bo na eni od prihodnjih sej obravnaval še izvršni svet.
V komisiji za kmetijstvo so se odločili, da bodo letos poskušali čimmanj drobiti denar, zato so iz programa črtali nekatere finančne postavke, ki so bile v prejšnjih letih stalni del "kmetijskega proračuna". Letos bodo pospeševali predvsem obnovo travne ruše, apnenje zakisanih travnikov in njiv, razvijanje kmetijskega šolstva ter višinskega in hribovskega kmetijstva. Premije, regrese in druge ugodnosti bodo lahko izkoriščali vsi kmetje iz občine, ki bodo izpolnjevali pogoje, in sicer neodvisno od tega, ali so člani zadrug ali ne. Komisija pa je posebej sklenila, da tovrstne občinske pomoči ne bodo deležne kmetije, ki pridelavo usmerjajo prek občinskih meja. Sklep se očitno nanaša na kmetije, ki so pred nedavnim začele prodajati mleko Ljubljanskim mlekarnam.
Kot je povedal Franc Malovrh, svetovalec za gospodarstvo v
Sezonska carina za uvoz jabolk
Ljubljana - V zadnjem republiškem uradnem listu je bila objavljena uredba, s katero je vlada določila, da morajo uvozniki jabolk do 31. maja letos poleg redne carine, ki jo predpisuje zakon o carinski tarifi, plačevati še posebno 20-odstotno sezonsko carino. Uredba določa tudi primere, ko tovrstne sezonske carine ni treba plačati. Razlog za takšno uredbo je zadostna ponudba jabolk iz domače pridelave. • CZ.
občinskem sekretariatu za gospodarstvo, bo občina za obnovo travne ruše, ki jo je prizadela lanska in predlanska suša, sofinancirala nakup treh sejalnic za sejanje trave in travno deteljnih
mešanic, regresirala pa bo tudi nakup travnega semena. Za nakup sejalnic in opravljanje storitev z njimi je že objavila javni razpis, na katerega se lahko prijavijo kmetijske zadruge in strojne skupnosti. Ker je v kranjski občini zaradi pomanjkljivega ko-lobarjenja in intenzivne pridelave precej zakisanih (kislih) travnikov in njiv, bo občina regresirala njihovo apnenje z dva tisoč tolarji na hektar, kar je (nominalno) še enkrat večji znesek kot lani. V komisiji za kmetijstvo se zavedajo, da apnenje ni trajna rešitev, zato je bilo že letos slišati predloge, da bi v prihodnje spodbujali izboljšanje kolobar-jenja in regresirali tudi pridelavo žitaric. Kar zadeva kmetijsko šolstvo, bodo v občini poskušali zagotoviti nekaj štipendij za
kmečke otroke, ki se odlo#: za šolanje na kranjski sred kmetijski in mlekarski šoli; J pa naj bi dopolnila program i nekaterimi koristnimi dejavrrt mi. S tem naj bi spodbu! kmečo mladino, da bi se tm sto za šolanje za mehaiM orodjarja, lesarja itd. raje odM la za vpis na kmetijsko H-Občina bo tudi letos poma| hribovskim in gorsko višina* kmetijam. Ob tem, da jim bo t* kot lani regresirala obreS'J mere pri posojilih za pridela in za naložbe ter umetno menjevanje, bo letos uvedla premije za teleta in za pitan«* tem želijo doseči, da bi se območjih s težjimi prideloval* razmerami več ukvarjali s prifl mesa in manj s prirejo mleka-C. Zaplotnik
Spremembe v gozdarstvu
Razdružitev GG-jev kasni
Kranj • Po zakonu o gozdovih bi se morala
i;ozdna gospodarstva še pred koncem lanskega eta delovno, prostorsko, kadrovsko in materialno razd ružiti na Zavod za gozdove z javno gozdarsko službo, izvajalsko podjetje, ki naj bi med drugim delalo v preostanku nekdanjih družbenih gozdov, in na zadruge, v katere naj bi se preoblikovale temeljne organizacije kooperantov. Na Gorenjskem bo takšen model razdružitve veljal samo za Gozdno gospodarstvo Bled, medtem ko se bo kranjski GG, ki je že likvidiral vse tri TOK-e, razdelil samo na dva dela: na javno gozdarsko službo in na izvajalsko podjetje. V gozdnih gospodarstvih se na razdružitev premoženja in ljudi sicer že nekaj časa pripravljajo, vendar pa razdelitev kasni, ker na državni ravni niso pravočasno speljali vseh postopkov.
Republiška vlada je namreč šele prek kratkim izdala sklep o organiziranju in začetku dela Zavoda za gozdove Slovenije, ki bo poleg osrednje enote imel še štirinajst območnih enot, med drugim tudi v Kranju in na Bledu. Osrednji del zavoda bo javna gozdarska služba, ki bo spremljala stanje in razvoj gozdov v Sloveniji, usmerjala gospodarjenje z gozdovi in z gozdnim prostorom, skrbela za strokovno svetovanje in usposabljanje lastnikov gozdov, usmerjala gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic, skrbela za gozdno semenarstvo in zagotavljala sadike gozdnih drevesnih in grmovnih vrst, vodila evidenco in bazo podatkov o gozdovih... Najvišji
organ upravljanja bo svet zavoda, v katerem ^ vsaka območna enota imela po enega predsta*' nika, v njem pa bosta tudi dva predstavnik* gozdarskih izobraževalnih in raziskovalnih org*' nizacij, trije predstavniki kmetov in šest pre' dstavnikov drŽave kot ustanovitelja. V prve)* Štiriletnem mandatu bo Bled imenoval v sy*
[>redstavnika kmetov, Kranj pa predstavni*' okalnih skupnosti z gozdnogospodarskega o« močia. Svet območne enote bo štel devet Član0.' v njem pa bodo trije lastniki gozdov, tfif predstvniki s področja lovstva, kmetijstva r varovanja naravne dediščine in trije predstavo1' ki ustanovitelja in lokalnih skupnosti z gozda0', gospodarskega območja. V osrednji in obmo&r svet zavoda bodo po enega predstavnika lastr^ kov gozdov imenovali Sklad kmetijskih zemlj^ in gozdov Republike Slovenije, Slovensv kmečka zveza jpri Slovenski ljudski stranki j* Slovensko kmečko gibanje pri stranki Slovenski krščanskih demokratov.
V gozdnih gospodarstvih zdaj Čakajo dvsem na sklep o sistematizaciji delovnih me* v zavodu, ki bo dokončno odgovoril vprašanje, koliko ljudi bo zaposlenih v Z,aSff du in koliko bo v GG-jih tehnoloških ptf'. sežkov. Po predlagani sistemazaciji naj bi b»|. v zavodu zaposlenih 824 ljudi, od tega 1"-strokovnjakov, vseh slovenskih gozdnih podarstvih pa okoli tisoč presežnih delavcev. C. Zaplotnik
V D Fi U Tt M Iv Ir, Fi M V< A B Fr Ai Ai M Kj R< Ta H< Ai M M Ai Fr Fr, Dc Ni
BAUMAK
Podjetje za trgovino in storitve Reteče 119, Škofja Loka tel: (064) 633 102, fax: (064) 631 989
Vse za centralno ogrevanje: peči, bojlerji, gorilci, sanitarna keramika, ploščice... vedno po ugodnih cenah!
Prodajno skladišče na Kidričevi 55A, Škofja Loka
UREJA: Vilma Stanovnik
	Prijetno branje
	
	S Y S T E M S d.o.o. podjetje za razvoj in proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, Škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211
	
ALENKA JE V ŠKOFJI LOKI DOBILA BAZEN, A GA JE POLOVICO TAKOJ PODARILA
HOKEJSKO PALICO SMO "REŠILI", PAK PA JE IZGINIL
bučno pozdravili Murajico Pajiča, ki je prejel pokal za najboljšo ekipo v
v Na zaključni prireditvi ob letošnji akciji izbora najboljšega gorenjskega športnika so Locani in številni gostje buc
I? imenu jeseniških hokejistov prejel pokal za najboljšo gorenjsko ekipo v igrah, veslača Iztoka Copa,juje     .   f      sekretari a" Smučarske n posamičnih športih, plavalko Alenko Kejžar, ki je prejela pokal za najboljšo športnico in zveze, ki je prejel pokal v imenu Jureta Koširja, ki je zaradi nastopa na FIS slalomu v Avstnji zadnji hip sporočil, da ne more v Skorjo Loko.
Čje vkoQa Loka, 6. januarja - Več kot tristo Ločanov na čelu
županom Petrom Hawlino in vrsto gostov na čelu s
. in Selu"ctarjem Športne zveze Slovenije Marjanom Jermeni, ki \ s I? v četrtek prišli v osnovno šolo Ivana Groharja v Podlubnik v in ko*J,vLoki, pa je uro in pol uživalo ob zabavnem programu tof lomaza Domiclja, ob plesu folklorne skupine Tehnik, igranju da ^arobla Pick - Pock in seveda ob pogovorih z najboljšimi nib h0rtnjs ~nii šP°riniki. Pokrovitelji prireditve so bili Gorenjska 3ir- °an*a> Zavarovalnica Adriatic in Elmont Bled, nagrade za vse portnike m za žrebanje pa so večino prispevala škofjeloška leV G? Ja m zasebniki. Zlasti domiselne so bile torte škofje-aj« °Ske.8a peksa, kjer se radi pohvalijo, da pečejo kruh in slaščice bo « najboljše moke. V četrtek pa so dokazali, da njihove torte ka »»so samo najboljše, ampak tudi najlepše....
nja
tjtv Za Alenko so namreč Pek-egj sove slaščičarke spekle prav-U cati plavalni bazen, za Jureta ke. smučko in čevelj, za hokejiste ma palico in pak, za veslača pa ;lo. pravcati čoln. Le Iztoku in i* Denisu je uspelo, da sta čol re* cel peljala na "suho", Jureto-ir)a vo smučko smo po prireditvi < l* "pomazali", pa tudi Alenka je ty za poskušino darovala polovi-
■ co na.
bi ~ sv°Je{ Hoi
a olimpijskega bazeninuicejsiti, ki so torto U pustili na mizi, so ugotovili, »voVa si je eden od navijačev "no '2Posodil njihov pak, Iztok in Denis (ki je na prireditev .zamudil in je naslednji dan ponovno odpotoval v Amer-loft
Da je bilo na in po prireditvi vse, kot je treba, so pomagala poskrbeti tudi nekatera škofjeloška podjetja in zasebniki: Mesoiz-delki, Peks, Kmetijska zadruga, Kroj, Lokateks, pizzerija Valentino, podjetje Hubert - Stane Pre-skar, sadje - zelenjava Antonio iz Veštra, trgovina Frtunovc iz Binklja in cvetličarna Mateja iz Frankovega naselja.
Direktor Gorenjskega glasa Marko Valjevec je ponosno segel v roko radovljiški plavalni rekorderki Alenki Kejžar.
iko) pa sta čoln brez odrgnin odpeljala na Bled. sicer pa se četrtkova prire-
Vsi, ki ste z našimi glasovnicami in v radijskih odddajah ugibali o tem, kdo bo najboljši gorenjski športnik, športnica, ekipa v posamičnih športih in ekipa v igrah, ter ste uganili vsaj enega od štirih, ste imeli motnost dobiti katero od štirinajstih lepih praktičnih nagrad Sreča pa je nagrade razdelila takole:
;eča|^jadralnega padalstva (AIR SYSTEMS,
jke)- Branka Jurhar, Tuga Vidmarja 2,
1. začetni . d.o.o. iz Škofje 64000 Kranj
2. bon za 10 tisoč tolarjev (Alpina Žiri) - Tina Ažman, Triglavska cesta 58, 64246 Bohinjska Bistrica
3. knjigi Zvoneta Šeruge "Nevarne poti" in "Drugačne zvezde" - Helena Oblak, Žirovski vrh nad Zalo 28, 64224 Gorenja vas
4. skok s tandnem jadralnim padalom s Kriške gore (AIR SYSTEMS) - Jože Bizjak, Trstenik 1A, 64204 Golnik
5. in 6. nagrada - 2 X dve smučarski karti Soriška planina, Stari vrh - Tatjana Jenko, Žeje 5, 64203 Duplje in Marjan Grajzar, Sajovčevo nas. 9, 64208 Šenčur
7. svilena kravata - ročno delo - (Izdelava tekstilnih unikatov iz čiste svile Miroslava Novak iz Mošenj) - Aleš Gosar, Kovorska cesta 19, 64290 Tržič
8. bon za nakup v parfumeriji Helena v Škofji Loki - Franc Soklič, Hotemaže 91, 64205 Preddvor
9. frizura v frizerskem salonu Meta v Podlubniku v Škofji Loki - Dominika Razinger, Blejska Dobrava 58 a, 64273 Blejska Dobrava
10. - 14.. zbirke knjig Pet veličastnihOC- Dora Tonejc, Finžgarjeva 10, 64248 Lesce, Mili Zupan Poljščica 43, 64247 Zg. Gorje, Janez Štanta, Puštal 92, Škofja Loka, Tine Bertoncelj, Kropa 84, 64245 Kropa, Jana Delavec, Trnovlje 52, Cerklje.
Nagrajence bomo o prevzemu nagrad obvestili po pošti.
Iztok Čop se je "oblizoval" ob misli na sladak čoln, ki so mu ga veslačema pripravile Peksove slaščičarke.
Milena Kordež in Jože Košnjek sta obujala spomine tekmovalna leta naše najboljše tekačice na smučeh.
ditev ni začela s "sladkanjem", temveč z glasbo. Tomaž Dom-icelj je svojim nastopom, petjem in šalami, pošteno ogrel občinstvo, na garaške športne terene pa sta prva stopila naša nekdanja reprezentantka v smučarskih tekih, sicer domačinka v Škofji Loki, Milena Kordež in novinar Jože Košnjek. Milena, sedaj profesorica na škofjeloški gimanziji, je obujala spomine na svoja prva in zadnja tekmovanja in napovedala tudi boljše čase za
tav nk» rga'
ve*"1 sv«1 iiK» o* aoi< trij!
vn'' in?
$
m
ski*
n ' 01
3V0'
"Naj" poznavalci gorenjskega športa pa so (z Štefan Pangeršič, Triglavska 14, Bohinjska Bistrica glasovnicami ali v radijskem glasovanju so prav  Jaka Pavlišič, Hosta 6, 64220 Škofja Loka
napovedali vse najboljše gorenjske športnike)
Vida Bobnar, Vasca 12, 64207 Cerklje
Dušan Bogataj, Pot na Bistriško planino 19,64219 Tržič
Franc Brdnik, Smlednik 34, 61216 Smlednik
Uroš Brdnik, Smlednik 34, 61216 Smlednik
Tone Čebašek, Kidričeva 1, 64000 Kranj
Mitja Dobrave, Gradnikova 137,64240 Radovljica
Ivanka Gartner, Selca 140, 64227 Selca
Irena Gašperlin, Bašelj 22, 64205 Preddvor
Franci Gašperlin, Bašelj 22, 64205 Preddvor
Mateja Glavač, Jama 19, 64211 Mavčiče
Veronika Glavač, Jama 19, 64221 Mavčiče
Anja Kavčič, Frankovo nas.68, 64220 Škofja Loka
Eva Kavčič, Frankovo nas.68,64220 Škofja Loka
Francka Kavčič, Frankovo nas. 68, 64220 Škofja Loka
Albina Kosmač, Bokalova 15, Jesenice
Anton Kosmač, C. Revolucije 8, Jesenice
Marija Kordež, Rakovica 12, Zg. Besnica
Karmen Korošec, Kamnje 27, 64264 B.Bistrica
Rok Kovačič, Kajuhova 14, 64260 Bled
Tadej Kovač, Breg 126, 64274 Žirovnica
Helena Košnik, Za Mošenikom 2, Tržič.
Andrej Kunstelj, Sp. senica 13, 61215 Medvode
Marija Martinjak, Cešnjevek 2, Cerklje
Marjana Meglic, Brezje 14, Tržič
Antonija Mikelj, Zoisova 5, 64000 Kranj
Franc Mikelj, Zoisova 5, 64000 Kranj
Franc Muri, Cankarjeva 34, 64240 Radovljica
Denis Mullner, Frankovo nas.45, 64220 Škofja Loka
Nina Obid, Bokalova 15, Jesenice
Borut Pesjak, Zg. Lipnica 13, 64264 Kamna Gorica Sašo Pepič, Cankarjeva 20, Tržič Franci Pogačar, Bohinjska Bela 47, B.Bela Andrej Pivk, Kovorska 57, 64290 Tržič, Anica Pivk, Kovorska 57, 64290 Tržič, Božo Praprotnik, Cankarjeva 26, 64240 Radovljica Sandra Praprotnik, Cankarjeva 26, 64240, Radovljica Darja Pušavec, Hudo 3, Tržič Mojca Razinger, Planina pod Golico 78, 64270 Jesenice Tine Rozman, Pristavška 34, Tržič Katarina Selan, Cankarjeva 27, 64240 Radovljica Urška Smukavec, Polje 50, 64264 B.Bistrica Petra Šolar, Sebeniska 11, 64260 Bled Ivo Šmid, Triglavska c.59, Mojstrana Jožica Smid, Triglavska 59, Mojstrana Franc Šumer, U. Bratov Vošnjakov 5, 63000 Celje Mateja Sušnik, Strahinj 59, Naklo Ingrid Stenovec, Frankovo nas. 67, 64220 Škofja Loka Majda Valjavec, Leše 31, Tržič Olga Vaupotič, Prvoborca 5, 64270 Jesenice Miro Vaupotič, Prvoborca 5, 64270 Jesenice Jože Zorman, Praprotna polica 5, 64207 CerkJje Robert Žmitek, Blejska dobrava 66, 64273 Blejska Dobrava
Roman Žmitek, Blejska dobrava 66, 64273 Blejska Dobrava
Vsi so bili povabljeni na našo četrtkovo slovesno razglasitev rezultatov v Skorjo Loko, kjer so vsi, ki so se vabilu odzvali dobili tudi po dva zavitka Loka kave.
razvoj našega tekaškega športa.
Gromek aplavz in navdušenje v dvorani pa je požel nastop kapetana Acrone Jesenice, Murajice Pajiča. Ločani, znani navijači "železarjev", so bili zlasti zadovoljni ob napovedih in obetih jeseniškega vodja, da bo pomlad spet njihova.... Predsednik klubaZ-denko Cund in tehnični vodja Brane Jeršin pa sta obljubila, da po zaključku sezone v Skorjo Loko pride vsa ekipa in da se bodo v hali Poden v hokeju v dvorani pomerili s svojimi (loškimi) navijači.
Po pokal za najboljšo ekipo v individualnih športih sta v Škof j o Loko prišla Iztok Čop in Denis Žvegelj. Ker pa je Denis na prireditev zamudil (upamo, da naslednji dan ni zamudil letala za Ameriko), je na odru nastopil le Iztok, ki je
Rukometašice Lokastara so najboljšim športnikom, med drugimi tudi Murajici Pajiču, podarile lepe šopke, ki so jih prav za to priložnost pripravili v cvetličarni Mateja v Škofji Loki.
napovedal, da tudi v spremenjeni postavi, v dvojcu brez krmarja z Milanom Janšo, pričakuje podobne rezultate kot do sedaj. To pa so seveda
Tomaž Domicelj in plesalci folklorne skupine Tehnik so ogreli dlani številnih ljubiteljev športa v dvorani.
medalje svetovnih prvenstev in olimpijskih iger.
Alenka Kejžar, ki je prejela pokal za najboljšo gorenjsko športnico minulega leta, je po svoji navadi skromno napovedala le čimboljše plavanje tudi v tem letu, trener Ciril Glo-bočnik pa je dodal, da je glavno Alenkino tekmovanje v tem letu evropsko mladinsko prvenstvo na Češkem.
Žal med športniki v četrtek ni bilo Jureta Koširja, ki je še nekaj dni nazaj obljubil, da zagotovo pride, zadnji hip pa je moral na tekmo FIS v Linz, od koder je tekmovalcem zaradi slabega vremena uspelo priti šele v četrtek zvečer. Vendar pa smo lahko pozdravili generalnega sekretarja Smučarske zveze Slovenije Janeza Bukovnika, ki je zadovoljen pohvalil uspehe vseh naših smučarjev in ne le Jureta Koširja. • Vilma Stanovnik, slike: Gorazd Šinik
SMdtURSKI SKOKI ZMAGOSLAVJE KRANJČANOV
Šmartno na Pohorju, 8. januarja - Tamkajšnji skakalni klub je organiziral drugo tekmovanje za pokal Cockte v kategoriji dečkov do 13 let. 68 skakalcev se je v zanimivi tekmi pomerilo v skokih, 17 tekmovalcev pa je nato nastopilo še v tekih za klasično kombinacijo. Kranjčani so bili zelo uspešni, med deseterico se jih je uvrstilo kar šest, ravno tako tudi v klasični kombinaciji. Zmago je odnesel z dvema odličnima skokoma Uroš Peterka, zbral je 230,6 T in skoka 45 in 45,5 M, drugi je bil njegov klubski kolega Klemen Jakopin (oba Triglav Teling)
220.6 T 45,5 in 45 M, tretji član Ilirije Centra iz Ljubljane Blaž Vrhovnik 215 T 43 in 44,5 M, med petnajsterico najboljših so bili še 4. Marko Šimic, 5. Luka Monorič, 8. Robi Kranjec, 9. Bine Norčič, 13. Gašper Čavlovič (vsi Triglav Teling), 14. Grega Lang (Tržič), 15. Miha Albreht (Alpina Ziri).
V kombinaciji je bil vrstni red naslednji: 1. Uroš Peterka, 2. Luka Mohorič, 3. Robi Kranjec, 4. Marko Šimic (vsi Triglav Teling), 5. Martin Romih, 6. Grega Lang (oba Tržič), 7. Jure Jezeršek, 8. Rok Dežman (oba Triglav Teling), 9. Tomaž Kravcar (Tržič).
REKORDNA PREMOČ PRIMOŽA PETERKE
Planica, 9. januarja - SK Tržič je v Planici organiziral tekmovanje za pokal Cockta za dečke do 15 let. Ker v Sebenjah ni snega, so morali tekmovanje organizirati v Planici na 50-metrski skakalnici. Tekmovanja se ie udeležilo 89 tekmovalcev iz 14 klubov, kar je svojevrsten rekord po udeležbi klubov. V težavnih razmerah za skakanje, bilo je zelo toplo in sneg je bil mehak, so z napori izvedli tekmovanje v skokih in pa tekmovanje v kombinaciji, ki so se ga udeležili tekmovalci iz petih klubov. Za rekordno prednost in zmago je poskrbel 15-letni Primož Peterka iz Triglav Telinga, ki je zmagal z razliko 31,6 točke. Največ uspeha so imeli mladi Kranjčani, ki so imeli v deseterici 5 skakalcev, dva Ilirija Center po enega pa Tržičani, Žirovci in Velenjčani. Ravno tako so v klasični kombinaciji slavili Kranjčani s trojno zmago.
Rezultati: 1. Primož Peterka 241,2 T 51 in 50,5 M, 2. Robert Janežič (oba Triglav Teling) 209,6 T 46,5 in 45,5 M, 3. Žiga Franjič (Ilirija Center) 209 T 45,5 in 47 M, 4. Miha Eržen
§Triglav Teling) 206.9 T 45,5 in 47 M, 5. Jernej Kumer (Alpina iri) 202,5 T 45,5 in 47 M, 6. Uroš Peterka (Triglav Teling)
199.7 T 44 in 45 M, 8. Boštjan Brzin (Tržič), 9. Primož Delavec (Triglav Teling), 12. Andraž Črnivec (Tržič).
V kombinaciji so si prva tri mesta pritekli: 1. Robert Janežič, 2. Primož Peterka, 3. Miha Eržen (vsi Triglav Teling), 4. Simon Šturm (Alpina Žiri), 6. Primož Delavec (Triglav TefingJL 7. Jure Kosmač, 8. Jernej Kumer, 10. Jernej Pisk (vsi Alpina Žiri).
V točkovanju za pokal Cockta premočno vodi kranjski Triglav Teling z 2044 točkami, 2. Ilirija Center 1069 točk, 3. Tržič 833 točk, 4. Velenje 539 točk, 5. Alpina Žiri 341 točk, 6. Stol Žirovnica 320 točk.
LEP USPEH SLOVENSKIH SKAKALCEV
Bad Goisern, 5. januarja - Na 85-metrski skakalnici so nastopili mladinci do 18 let, na drugi tekmi alpskega pokala. Nastopilo je 90 skakalcev iz 6 držav. Odlično so se odrezali skakalci Slovenije pod vodstvom mladinskega trenerja Kranjčana Sandija Čimžarja. Točke alpskega pokala je dobilo 7 slovenskih skakalcev.
Rezultati: 1. Wildholtzel (Avstrija), 2. Rolando Kaligaro
!Velenje), 3. Anže Zupan (Stol Žirovnica), 4. Marko Bogataj Alpina Žiri), 7. Primož Peterka (Triglav Teling); 13. Jure Radelj Ilirija Center), 20. Jaka Grosar (Tržič), 28. Grega Eržen (Triglav Teling).
Kompas Holidavs Ciro
B
ANŽE ZUPAN DRUGI
Rastbuechl/Breitenberg: 8. januarja - Na tretjem tekmovanju za alpski pokal v Nemčiji so se zopet solidno odrezali varovanci Sandija Čimžarja. 80 skakalcev iz šestih držav se je pomerilo na 75-metrski skakalnici. Na zadnjem tekmovanju pred mladinskim svetovnim prvenstvom, ki bo od 23. do 30. januarja v avstrijskem mestu Breitenvvangu. Premočno je zmagal avstrijski mladinec Vvlldholtzel pred našim skakalcem Anžetom Zupanom iz Žirovnice. Točke so dobili še za 10. mesto Kaligaro (Velenje), 16. Jaka Grosar (Tržič), 19. Marko Bogataj (Alpina Žiri) m 27. Robi Kopušar (Ljubno).
GORENJSKO PRVENSTVO
V soboto in nedeljo je bilo v Škofji Loki in Kranju predtekmovanje Gorenjskega prvenstva za člane. Nastopilo je 74 tekmovalcev iz vseh klubov OKS Gorenjske.
V finale, kjer nastopa najboljših 28 tekmovalcev, se jih je največ uvrstilo iz Triglava in Ljubelja (po sedem). Vrstni red pri vrhu je sledeči: 1. Potočnik Jernej (Ljublej) 1770,2. Oman Vane (Triglav) 1767, 3. Hafner Peter (Lubnik) 1765, 4. Mihelič Boštjan (Triglav) 1759, 5. Geršak Drago (Jesenice) 1739, 6. Šimnovec Vinko (Triglav) 1732, 7. Oman Marko (Triglav) 1731, 8. Beber Milan (Triglav) 1723. Finalni nastop se bo nadaljeval v soboto, 15. januarja, v Tržiču in v nedeljo, 16. januarja, na Jesenicah. • Jože Pogačnik
TEKMOVANJE ZA POKAL KRANJA
Trenutno najboljši kegljač Slovenije Boris Benedik, ki igra pod pokroviteljstvom sponzorja ISKRA Števci, je zanesljivo osvojil Pokal KRANJ, saj je drugouvrščenega - Milana Bebra člana Triglava premagal za razliko 169 kegljev, za nameček pa je v finalu postavil nov rekord kegljišča 1020 podrtih kegljev.
Rezultati: člani 1. B. Benedik 2962 kegljev, 2. M. Beber 2793 podrtih kegljev in 3. T. Česen 2734 kegljev. Pri veteranih je prepričljivo prikegljal 1. mesto M. Jereb, član LOG Steinel iz Stražišča 1715 kegljev, 2. mesto je pripadlo novincu pri veteranih F. Zevniku Triglav 1686 kegljev in 3. mesto J. Košir Ljubelj Tržič 1676 podrtih kegljev. Tudi mladinci, so imeli trde boje za čim višjo uvrstitev, tako da se je šele v zadnjih lučajih
Eokazalo, kdo je prvak Pokala Kranja. 1. mesto J. Potočnik jubelj Tržič, mladinski državni reprezentant 2583 kegljev, 2. mesto J. Eržen Norik Ljubljana 5530 kegljev in 3. mesto član Triglava G. Kavčč 2429 podrtih kegljev. Najmanjša razlika v kegljih pa je bila pri članicah in so vsa najboljša mesta osvojile Triglavanke. 1. mesto S. Belcijan 1703 keglje, 2. mesto E. Zaje
i690 podrtih kegljev in 3. mesto J. Jerala 1670 kegljev. • Tone lesen
NAJBOLJŠI SMUČARJI V KRANJSKI GORI I
Kljub slabemu vremenu je bilo v Gornjesavski dolini praznično vzdušje
Kranjska Gora, 10. januarja - Kranjskogorci so nedvomno doživeli višek zimske turistične sezone z nedavnim pokalom Kompas Holidavs Cup. Malo manj obiskovalcev, kot so pričakovali. Obilo novosti, vendar še vedno marsikaj manjka: predvsem bi bilo v Kranjski Gori treba nujno poskrbeti za zdravniško službo.
Minuli vikend sta vsa Kranjska Gora in vsa Slovenija živeli v pričakovanju najpomembnejše tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju: tekmovanja v slalomu in veleslalomu na Vitrancu. Prireditev, ki je vsa minula leta privabila v Žgorn-jesavsko dolino na tisoče ljubiteljev alpskega smučanja, se je letos prvič preimenovala v tekmovanje za Kompas Holidavs Cup, zato ker je sponzorstvo nad nekdanjim Pokalom Vitranc prevzela firma Kompas Holidavs.
Čeprav so organizatorji pričakovali precejšnjo gnečo, je resnici na ljubo treba povedati, da le - te zaradi vztrajnega dežja vsaj v soboto ni bilo. Nekoliko več gledalcev in ljubiteljev smučanja ter vztrajnih in zagretih navijačev je v Podkoren prišlo v nedeljo - vabil je simpatični Mojstrančan Jure Košir pa tudi drugi naši odlični smučarski asi.
Ob številnih spremljajočih
fmreditvah - otvoritvi za note-om Larix in atraktivnem žrebanju v teniški dvorani Casinoja - so bili Kranjska Gora, Podkoren in bližnji Gozd Martuljek živahni kot že dolgo ne. Vzdušje so »gor držali« predvsem naši mladi navijači iz Črne in gorenjskih krajev, navijači s transparenti in navijaškimi klici, do kraja pa so si dali duška predvsem mladi in tudi starejši italijanski ljubitelji smučanja, ki so prišli spodbujat svojega idola Alberta Tombo.
Ko smo v soboto zvečer spremljali žrebanje startnih številk za nedeljsko slalomsko tekmo v teniski dvorani Casinoja, je bilo razpoloženje imenitno. Petnajst mladih mikavnih manekenk, oblečenih v rumeno, je pod kostimi skrivalo startne številke. Prvih pet najboljših slalomistov sveta
Zmagovalec sobotnega veleslaloma je bil Šved Frederik Nvberg, naš Kune pa je bil peri. V nedeljo pa sta se zmage veselila Jagge in Furuseth, naš najboljši pa je bil Gregor Grilc na osmem mestu.
si je lahko startne številke samo izbralo - tako da so morali pač osebno pregledati vseh petnajst manekenk, kar je vzbujalo pri razpoloženih slalomistih veliko dovtipov, pri publiki pa veliko smeha.
Naš Jure Košir pravzaprav ni izbiral: nekako je zaslutil, da ima številko 1, ki si jo je zaželel, pod kostimom skrito prva dama naše manekenske in sploh lepotne scene: Metka Albreht, miss Slovenije. Kar k njej je šel in takoj odkril svojo številko, ki pa je bila naslednji dan žal nesrečna.
Albert o Tomba, razpoloženi mladenič in nedvomno velik ljubljenec številne italijanske publike, si je po intenzivni »preiskavi« lepotic, otipavanju končno le izbral številko 3. In se pri tem tako kot vedno precej jezil nad kamermani in fotor-eporterji, ki ga res nikoli in nikjer ne pustijo pri miru.
Kranjska Gora je torej doži-
Milan Kučan je bil predsednik častnega odbora za izvedbo letošnjega tekmovanja v alspkem smučanju v Kranjski Gori in je tako kot vsi moral večino tekmovanja držati dežnik nad seboj.
Alberto Toma je lani namenil beguncem iz Bosne s*[ prostovoljni humanitarni prispevek. Letos so se mu predstavu1 iz Bosne na javnem žrebanju v soboto zvečer zahvalili za k človekoljubno potezo in mu podarili sliko. - Foto: Gorazd ši*
vela in tudi preživela svoja najslavnejša innajbolj obiskana športna dneva v letu.
Čeprav sem in tja kritik na račun organizatorjev ni manjkalo - nujno bi morali namreč postaviti veliki ekran v ciljni ravnini, kajti gledalci v cilju so pravzaprav prikrajšani, saj vidijo tekmovalca le v zadnjem delu proge - kljub temu lahko rečemo, da so v skrajno nemogočih vremenskih razmerah storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Poskrbeli so za vrsto novosti, kot je bil v ciljni ravnini velik šotor Induplati Jarše za goste in novinarje s ponudbo v hrani in pijači sponzorjev kranjskogorske prireditve, temeljito in po predpisih poskrbeli za ogrevani prostor za serviserje, saj vsak serviser za pripravo tekmovalnih smuči zahteva 12 kvadratnih metrov. Okoli 300 akreditiranih novinarjev je med drugim imelo v tiskovnem središču na voljo 36 najsodobneje opremljenih telekomunikacijskih mest, z magnetnimi karticami.
V razmerah, kakršne ponuja
sedanja infrastruktura tega I šega najbolj znanega turistih ga središča, so se vsi, ki sol' prireditvi sodelovali, odli# odrezali. Tisti pač, ki jirn j bilo kaj všeč in so kritizif* pač ne poznajo, kaj tako P! membnemu turističnemu k**! že nekaj časa manjka in za Jj; se Kranj skgorci že leta priz^ vajo. i Nedopustno namreč je, ,f Kranjska Gora kot turisti center nima večjega in M opremljenega Zdravstven^ doma. Kako naj komaj * zdravnika poleg domačino* vseh okoliških krajih poslat za tisoče gostov? Ali sploh V ve, da Kranjska Gora spi" nima svojega rešilnega avto!"' bila in da ga je treba poklic na Jesenice, kjer tudi ne nabiti na razpolago vsako min1' le za Kranjsko Goro.
In zato se na tako množij prireditvi tudi zgodi, da obiskovalec dobi epilept«1 napad in dolgo dolgo ftjj čaka, da mu nudijo zdraviu>» pomoč... • D. Sedej
Dsof ARKfl mmmmmmnn$
TRIGLAVU S SAVINJČANI NE GRB
TRIGLAV: SAVINJSKA POLZELA 64:67 (28:27) .
Kranj, 8. januarja • Športna dvorana na Planini, gledalcev 1 sodnika ShuLz in Jeršan iz Ljubljane. J
TRIGLAV: Lojk, Troppan, Milic 17 (2-1), Remic, Prevodnik W 1), Džino 11 (6-1), Tadič, Jeras 5 (2-1), Šubic 10 /4-4), Haf" Drobnjak, Vukič 5.
Prosti met: Triglav 16-8, Savinjska Polzela 27-20. Število ose^ napak: Triglav 20, Savinjska Polzela 17; pet osebnih napak: Vuktf; Tehnična osebna napaka: Tadič 15. Met za tri točke: Triglav ^ (Prevodnik 3, Milic in Vukič), Savinjska Polzela 11-3. t
V "derbi" srečanju so ponovno slavili Svainjčani, ki so tako nate* rezultat kar 4:0 v svojo korist. Triglavani ne morejo in ne morejo pj^ njim zaigrati tako, kot bi bilo to treba. Na zadnjem srečanju v Sp^ dvorani na Planini so odlično zaustavili njihovega najboljšega stJ*j Veljka Petranoviča (dosegel 14 točk), vendar so nato zadevali <>s (Stavrov, Urbanija, Cizej). ,
Res je da so gostitelji vodili že z devetimi točkami naskoka vi minuti (19:10). Nato so se razigrali gosti in prvič na tekmi poved*1 15. minuti (21:23), vendar so domači na odmor odšli s prednostjo^ točke. V nadaljevanju so gosti v 31. minuti ušli domačinom za * točke (46:50) in te prednosti niso izpustili iz svojih rok in zaslu** slavili. • J. Marinček
ga pa od elit ske tel: m a pis
Ob'
jec Svi spi kol vrv na< ma od] He figi An
Jel zat zar vet
1
tih«
kai
žar
po'
<hs
svo
ske
kot
ne
sko
na
prij
nje
PR
kuj
nar
kal
zan
strt
m:
i
SMačnNjE««3xxinin <
ZAČETEK TEKMOVANJ ZA POKAL
Škofja Loka - Košarkarice Odeje Marmorja, ki sodijo v saU»g gorenjskih ženskih ekip, so prvi del sezone 1993/84 sklenile iw\
GORENJKE IN RADENSKE
Mladi alpski smučarji v Sloveniji so po tekmovanjih v regijah, ki so se začela konec decembra, v tem tednu začeli z državnimi pokalnimi tekmovanji, kjer starejše deklice in dečki tekmujejo za Pokal Gorenjke, mlajše deklice in dečki pa za Pokal Radenske. Na teh tekmovanjih nastopa v vsaki kategoriji po 50 deklic in 70 dečkov, ki si pravico nastopa pridobijo na regijskih tekmovanjih.
POKAL GORENJKA ZA STAREJŠE DEKLICE IN DEČKE
Prvo tekmovanje za to kategorijo v letošnji sezoni je organiziral smučarski klub Alpetour na Soriški planini. Nastopilo je 47 deklic in 75 dečkov.
Starejše deklice: 1. Svet Petra, Dolomiti, 42,63, 2. Rataj Mojca, Branik 42,85, 3. Gašpšerin Andreja, Blejska dobrava 42,91. Starejši dečki: 1. Dragšič Mitja, Branik 40,41, 2. Arnolj Boštjan, Domžale 41,12, 3. Andrič Matevž, Novinar 41,29.
POKAL RADENSKA ZA MLAJŠE DEKLICE IN DEČKE
Tekmovanje mlajših deklic in dečkov v veleslalomu je prav tako na Soriški planini organizirala smučarski klub Domel iz Železnikov. Tekmovalo je 67 deklic in 85 dečkov.
Mlajše deklice: 1. Koštomaj Judita, Unior Celje 47,52, 2. Kostelič Jancia, Zagreb 48,68, 3. Osovnikar Neža, Alpetour 50,26. Mlajši dečki: 1. Zupan Uroš, Unior Celje 46,18, 2. Prek Aleš, Vrhnika 47,18, 3. Šalej Rok, Fužinar 47,50.
Tekmovanja za Pokal Radenske in Gorenjke se bodo nadaljevala prihodnji teden s slalomi na Soriški planini in na Rogli. • Janez Šolar
soboto pred božičem, ko so v Slovenskih Konjicah pren»*J tamkajšnji Comet in ga dokončno potisnile v boj za slabša w (7.12.) v slovenskem prvenstvu. >
Loške košarkarice pa so svoje nastopanje v prvem delu zaokf^ z rutinsko uvrstitvijo med četverico najboljših ekip, ki se jim bo* t nadaljevanju pridružili še vrsti Iwec Vvetroka iz Maribor*. Diamonda Jezice iz Ljubljane v boju za tretji naslov drŽ*j prvakinj. Prve tekme za prvenstvene točke bodo na sporedu prib^ konec tedna (22. januarja 1994), že ta petek in soboto (14. i*1 i januarja) pa se bodo štiri najboljše ekipe v Rogaški Slatini zbraja finalnem turnirju za slovenski pokal. Ločanke bodo v uvo^ srečanju v petek igrale z domačinkami, v drugi tekmi pa se K pomerili Diamond Jezica in Iwec Wetrok. V soboto bo potem nav še finale pred TV kamerami slovenske TV.
Loške košarkarice v božično-novoletnem času skorajda niso k počitka. Trener Igor Dolenc je z ekipo resno zastavil že tak0), končanem prvem delu. Upati je, da poškodbo, ki jo je dobil^ koncu prvega dela prvenstva ne bo pri igranju preveč ovirale Ma, Kržišnik, ki naj bi ob preskušenih Snemshiji Stublli in reprezent^ Zori Malacko nosila glavno breme v igri tudi v drugem \ prvenstva. Zelo težko je Ločankam igrati, če tej trojki ne gr^. preostale igralke od Raklieve, ki ima zagotovljeno mesto v r
Eeterki, pa do najmlajše s klopi za rezerve, imajo še veliko rezerv) olikor poznamo Igorja Dolenca, jo bo tudi tokrat znal potegni vseh. 2La kaj bo to zadostovalo ob koncu pa je sedaj težkoj Obdržati mesto med četverico pa je glavni cilj uprave, i£ pokroviteljev, sezona pa bi bila najlepše zaključena s fifl^ nastopom v DP. • Dare Rupar
Kn prv vpr
v k
spr< pra
prei sniii pa I in y
S
žrel sam so s odg, eta spor olin olin izM vse ki o nih in o T Žreb jene nam Kra A
Ajde
B
Baje: tt B tale .
fin . Skofj,
C
Čebel C.ba$
D
Demj nad I Nih, £»Pu Kranj 6422fj
21. STRAN • GORENJSKI GLAS
Brane Mirt med svetovnimi državnimi padalskimi prvaki
POD VROČIM KUBANSKIM NEBOM
V Varaderu na Kubi, dve uri in pol z avtobusom od Havane, je bil od 7. do 14. novembra 1993 7. svetovni pokal državnih prvakov v klasičnem padalstvu. Slovenijo je zastopal naš prvak Brane Mirt iz Strahinja. To je bilo tekmovanje, p katerem se pri nas ni veliko pisalo, pravzaprav nič, kajti tihi in skromni Brane si I Je sponzorje za pot in štartnino poiskal sam med prijatelji in znanci - njegovi [dobrotniki so bili NIBBLE Informacijski sistemi Tomo Zaplotnik Kranj, Trg. Podjetje MB z rezilnimi orodji Mateja Bernarda Naklo in Gostilna in diskont Marjan Marinšek - na koncu pa kljub vsemu trudu in prizadevanjem z rezultati ni piogel postreči, ker zaradi slabega vremena prvenstvo ni bilo dokončano. Žal, toda tudi to se dogaja v športnem svetu, čeprav se organizatorji še bolj potrudijo - proti naravi so nemočni. j r       j k
^|   Po prvih vetrovnih dneh v začetku M novembra se je vreme vendarle nekako umirilo, sonce je žgalo, da smo iskali senco, fi Pod veliko slamnato streho novozgrajenega malega športnega letališča v "Varaderu pa je bilo prijetno posedeti, kajti narahlo je od mori a sem ves čas pihljalo. Vsa svetovna jff elita klasičnega padalstva - v figuralnih ayjj skokih in v skokih v "piko", se je zbrala na , Id teh nekaj deset kvadratnih metrih. Svet v malem, ki ga druži ljubezen do višin, do pisanih padal, množice vrvic, ki jih igraje a j obvladujejo... Pravkar sta doskočila Avstri-'ti# jec Wolfgang Schweitl in za njim Rusinja ;o f Svetlana Klenina, prijeten deklic, z lasmi 11$ spletenimi v debelo kito na temenu. Njena m i kolegica Nadežda Kotova že skrbno ravna zir* vrvice padala in ga zvija v tesen svitek za 3 pi naslednji skok. Kitajka Wang Jie v črni Icrt1 majici, poslikani z belim padalom, se ra IG odpravlja k letalu, nemški prvak Volker z&& Hessel vadi obvezne gibe za naslednji figuralni skok. In pravkar je doskočila e, i Amerikanka Chervl Stearns... Svetlana se s$ je postavila k stebru in se razgibava, kmalu bol. zatem si že pripenja ledvični pas. Ne toliko •ne| zaradi hlada tam zgoraj, temveč zaradi j t vetra.
io*  , Tekmovanje se odvija nenavadno mirno, lo*< tiho, brez posebnih ovacij. Tribuna je sicer ti V kar zasedena z domačini, le ti zdrže na spt* žarkem soncu, vse ostalo se je pa spravilo loi* pod streho. Padalci natančno, strokovno, di<> disciplinirano in odgovorno opravljajo ntC svoje naloge. Za gledalce so zanimivi le jo«1 skoki v "piko", v točko, elektronsko ničlo, kot pravijo tekmovalci. Figur mi tu spodaj ■ ne moremo opazovati, vidijo jih le sodniki 00 skozi posebne daljnoglede. Kmalu je spet bot na vrsti Mičo, kot Braneta Mirta kličejo pti* prijatelji. Nekam preveč levo nosi veter l»i njegovo belo padalo z velikim napisom oi0 PROJEKT. To kranjsko podjetje mu ga je kupilo pred leti, kakšnih tisoč skokov je že naredil z njim. Zdaj zdaj bo odslužilo, le še kakšnih sto jih bo morda zdržalo. Miča je J zaneslo še bolj levo, da se nam je skril nad f jj streho in zadržali smo dih od strahu, da bo
pristal na sami strehi ali še celo onstran, vendar se je s hitrim mojstrskim zasukom obrnil in pristal za ogrado doskočnega mesta. Kdor zna, pač zna. To je bil eden zadnjih skokov ta dan. Zaradi premočnega vetra, so skoke prekinili. Enako se je dogajalo tudi vse naslednje dni. 7. svetovno prvenstvo državnih prvakov v klasičnem padalstvu v Varaderu se je končalo brez rezultatov. Saj ni bilo vse organizirano, kot bi moralo biti, toda zelo so se potrudili, organizatorje pohvali Mičo. V Hondurasu bi moralo biti tekmovanje, pa so ga odklonili, prav tako Argentina, na koncu ga je prevzela Kuba. Tudi jim ne gre zameriti, da na aleji zastav ni visela slovenska zastava in zagotovo tudi niso imeli naše himne. Slabe izkušnje ima Mičo in v prihodnje bo za vsak primer nesel s seboj zastavo in kaseto z Zdravljico. Čisto lahko bi se zgodilo, da bi zmagal. V figuraliki sicer ni tako dober, kot nekateri, toda v skoku v "piko" se pa z njim le malokdo lahko meri. Na svetovnem prvenstvu leta 1990 v Lescah je postal svetovni prvak.
Petnajst let bo že drugo leto, kar Brane Mirt skače s padalom, v sezoni ie .skoraj vsak dan na letališču v Lescah. Same priprave, tekmovanja. Tekmovanje brez rezultata, kot tole na Kubi, pusti zoprn občutek; denar in čas sta vržena proč, sponzorji se verjetno čutijo nekako ogoljufane. Prav nič se ni dalo storiti, čeprav so tekmovanje vlekli do zadnjega dne. Tudi zaradi pričakovanega stalnejšega vremena so ta pokal na Kubi pripravili tako pozno: november tu od nekdaj velja za pravi začetek turistične sezone. A se to ne dogaja samo na jugu, v subtropih, se tudi na severu; leta 1988 na Švedskem zaradi-slabega vremena niso mogli dokončati svetovnega prvenstva.
Prihodnje leto bo svetovno prvenstvo v
Eadalstvu na Kitajskem, že maja. Malo časa o za treninge, posebno še zaradi snega. V zadnjih suhih zimah so ves čas lahko
Brane Mirt
trenirali, letos bo drugače. Lahko bi trenirali, če bi imeli na voljo helikopter, a je predrag, v snegu pa avion ne more vzletati. Denar za treninge v Portorožu bo težko najti. Zdajle, decembra, so dobili nova padala od slovenske vojske in so jih že preizkusili. Z njimi bodo trenirali za svetovno prvenstvo. Trdo delo jih čaka. Že mesec dni po svetovnem prvenstvu na Kitajskem se bodo udeležili svetovnega vojaškega prvenstva v padalskih skokih v Pergu v Avstriji. Vsaj 400-krat bo moral skočiti do takrat za trening. Dotlej si bo pa Brane Mirt nabiral moči in kondicijo, s teki, s smučarskimi teki, z dvigovanjem uteži, na orodjih po telovadnicah in trim kabinetih. Nobenega dne ne zamudi, kajti zaveda se ostre konkurence in pomembnosti telesne pripravljenosti. Na Kitajsko bo šla večja ekipa, vsaj pet moških, ena li . dve ženski, vodja reprezentance in trener. Spet bo treba iskati sponzorje. Brane upa, da bodo naleteli na razumevanje, kajti dobri rezultati s takšnegale svetovnega prvenstva odjeknejo v svetu, padalski šport je visoko cenjen. In slišati v veliki prostrani Kitajski za malo, majceno Slovenijo, ki ima pod nebom takšne junake, ne bo mala stvar. • D. Dolenc
$ MINULO NEDELJO JE BILO PRVO ŽREBANJE LETOŠNJE AKCIJE PODARIM - DOBIM
I6f are*1
lV» jo".
LEPE NAGRADE TUDI NA GORENJSKO
Srečo je tokrat delila naša najboljša atletinja Brigita Bukovec Seznam nagrad
i   AvrrvijirrtJTT Y ANTI A .
kf0
m
in ral«
18
4
kfll
A
i
a?
Kranj, 9. januarja - Seveda vsem, ki so kupili darilne kartice za Prvo žrebanje, ni bilo težko odgovoriti na prvo zastavljeno vprašanje, namreč kako se imenuje tekmovanje za svetovni pokal v Kranjski Gori. In čeprav se je ime pokala Vitranc ta Čas ze spremenilo v Pokal Kompas Holidays Cup, so bili vsi odgovori Pravilni. Lepe nagrade pa so se razpršile po vsej Sloveniji...« Precejšnji del tudi na Gorenjsko, kjer smo po uspehih naših smučarjev še bolj pridno kupovali darilne kartice. Ze 30. januarja pa bo drugo žrebanje. Kartice so v prodaji po vseh kioskih, poštah «n večini trgovin, pa tudi v naši malooglasni službi na Zoisovi 1.
Seveda pa po prvem letošnjem žrebanju niso bili zadovoljni samo nagrajenci, temveč vsi, ki so si ogledali odddajo. Duhoviti odgovori Alberta Tombe in Jureta Koširja iz Kranjske Gore, pa spomini Jureta Franka na prvo olimpijsko kolajno iz zimskih olimpiad, pa komentarji tekme »z Maddone v različnih narečjih.... vse skupaj je navdušilo številne, ob tekmovališčih ali TV zaslonih držijo pesti za naše smučarje •n ostale športnike.
Tudi letos bomo po vseh žrebanjih objavljali imena nagrajencev iz "širše" Gorenjske, seznam pa pripravja SPIN, d.o.o. iz Kranja. • V.S. A
Ajdovec Irena, Golnik 47,64204 Golnik - 22;
B
Mladarjeva 15, 61234 Mengeš - 22;
F
Fajfar Boštjan, Zasavska c. 44 a, 64000 Kranj - 22; Frilkovec Marija, Jelovška 41, 64260 Bled - 22; Funda Marta, Sebenje 18, 64294 Križe • 22,
G
Gantar Tilka, Ul. bratov Praprotnik 10, 64202 Naklo - 23; Gezden Matjaž, Zoisova 8. 64000 Kranj - 21; Golob Ksenija, Klavci-ceva 10. 61240 Kamnik - 22;
J
Jazbec Terezija, Selo 12 e, 64274 Žirovnica -23; Jeršin Tone, Moste 22 d, 64274 Žirovnica
-23; K
Karo Metka, Prešernov 4,64240 Radovljica -22; Kemperl Franci, Županje njive 19, 61242 Stahovica - 22; Kern Breda, Jezerska cesta 86, 64000 Kranj - 23; Klancar Janez, i 13, 64000 Zg. Punit.
Klemene Milka, Vavpotičeva \ 61240 Kam-
MandeljCeva „,
Helka, Zg. Pimiče 38, 61215 Medvode - 23;
i Kranj - 11; Klanjšek
&»jc Lovro, Finžgarjeva 37 a, 64248 Usce g Barle Janez *"
igarji -
; Tolstojeva 8, 61230 Dom-
5"c • 23; Belter Viktor, Zoisova 15, 64000 y»»J ■ 9; Bolko Cveta, Osojnica 2, 64226 g" - 22; Božnar Marjan. Mofkrin 4, 64220 ik°ija Loka - 23
C
S*«* Maks, Križ 44 a, 61218 Komenda - 4; £jb»»ek Olga, Moste 1 e, 61218 Komenda -
D
A"tonija, Javorje 28, 64223 Poljane P^n.SkofJ°        - 12; Dežman Elizabeta, ocihom 34, 64247 Zgornje Gorje - 22; "°Pudža Desanka, Delavska c. 3, 64000 fitSg V2«; Draksler Boštjan. Godeli« 91,
Sknfi.  T „V. . IX  nrnhni* Uroš.
Klemene Milica, y«vpuu«». u.*™ nik - 17; Klopčič Valentina, Šolska ul. 12, 61230 Domžale - 24; Kocjan Maja, Trzinska c. 7, 61234 Mengei - 24; Koder Simona, Kokra 41 b, 64206 Zgornje Jezersko - 24; Kokalj Božena, Srednja vas 2, 64275 Begunje na Gorenjskem - 23; Kordež Luka, Visoko 124, 64212 Visoko pri Kranj".,- f* Košenina Milena, Sv. Duh 82, 64220 Škofja Loka - 23; Kova« Darko, Partizanska 22 b,
Tržič - 23; Mezek Vinko, Smokuc 67, 64274 Žirovnica - 17; Mežek Brigita, Stranica 22,
64227 Selca -10; Mohorič Cirila, Studeno 26,
64228 Železniki - 23; Mohori« Ivanka, DaSnica 68, 64228 Železniki - 13;
N
Nagli« Janez, Na Griču 21, 64000 Kranj - 23; Novak Sandi, Rodine 7, 64274 Žirovnica -22;
O
Orehar Marija, Šorlijeva 13, 64000 Kranj -22;
P
Pazlar Milan, Spodnje Gorje 121, 64247 Zgornje Gorje - 23; Perne Sandra, Glavarjeva 21, 61218 Komenda - 22; Polajnar Dala, Dacarjeva 26, 64248 Lesce - 23; Polajner -Petemelj Mojca, Britof 249, 64000 Kranj -11; Pralnikar Mara, Ljubljanska 91, 61230 Domžale - 23; Presem Darinka, Savska 42, 64248 Lesce - 23;
R
Radoševi« Andjelka, Partizanska 12, 64226 Žiri - 24; Resman Alenka, Dragomelj 82, 61230 Domžale - 3; Ribnikar Jani, Senicno 8 b, 64294 Križe - 23; Robas Vera, Vrečkova 3, 64000 Kranj - 23;
S
Smolar Veronika, GosUCeva 49 a. 61235 Radomlje - 24; Stenovec Ingrid, Frankovo naselje 67, 64220 Skorja Loka - 22 Stojko Anka, Podpulferca 1 a, 64220 Škofja Loka -23; Svoljlak Robert, Podreia 89, 64211 Mavčiče - 22,
š
šetina Sonja, Drulovka 43 a, 64000 Kranj -22; Sumi Breda, Jeietova 14 g, 64000 Kranj -23;
Tav«ar Milan, Ljubljanska 72 a, 61230 Domžale - 24; Tomaževi« Alei, Spodnja Lipnica 29, 64246 Kamna Gorica - 15; Tratnik Ana, Cankarjeva 33, 61240 Kamnik -22;
64260 Bled - 23; Kova« Sune, Ljubljanska 112 61230 Domžale - 24; Kunci« Andreia, Stara Cesta 28, 64202 Naklo - 20; Kveder
Silva, Partizanska 9 a, 64000 Kranj - 23;
L
Lombar Rok, Golnik 137,64204 Golnik - 24; Lotri« Miro, Nova vas 7, 64240 Radovljica -
22;
Macuh Ani, Finžgarjeva 14, 64248 Lescei-23; Meja« Mateja, Cankarjeva 20, 64290
Vrboviek Darja, Utik 2, 61217 Vodice - 24;
Z
Zaletelj Stanko, Rudnik 7 b, 61235 Radomlje - 24; Zaplotnik Vera, šuceva 10, 64000 Kranj • 9;
Ž
Žnidar Vinko, Vopovlje 24,64207 Cerklje na Gorenjskem - 22; Žužek Ivana, Zoranina 7, 61234 Mengeš - 24;
1. AVTOMOBIL XANTIA - CIMOS KOPER
2. MOTORNO KOLO YAM AH A YZF 750 SP IN DAINESE GTR DIV KOMBINEZON - DELTA TEAM KRŠKO d.o.o.
3. AVTOMOBIL SAMARA LIMUZINA Z VSEMI OPCIJAMI - LADA AVTO d.o.o.
4. AVTOMOBIL CAMPUS - SAVA KRANJ
5.10.000 DEM IN STAVA ZA NAGRADO 50.000 DEM NA TENIŠKEM TURNIRJU KIM-PODARIM DOBIM - KIM
6. NAGRADNI BON ZA ELANOVE IZDELKE V VREDNOSTI 710000 SIT -ELAN d.d.
7. ZLATO NALIVNO PERO CROSS (18 KT) Z VGRAVIRANIM IMENOM NAGRAJENCA - REI d.o.o
8. NAGRADNI BON ZA ELANOVE IZDELKE V VREDNOSTI 355000 SIT -ELAN d.d.
9. JADRALNO PADALO PODRAVKA -TRGOVSKO PODJETJE PODRAVKA d.o.o.
10. BON ZA NAKUP SMUČARSKE IN PLANINSKE OBUTVE S PLAČANIMI ENOTEDENSKIMI POČITNICAMI ZA DRUŽINO (2+2) - ALPINA TOVARNA OBUTVE po. ŽIRI
11. ŠTIRJE ZLATI LEŠNIKI IN ČOKOLADA GORENJKA V TEŽI NAGRAJENCA - ŽITO GORENJKA d.o.o.
12. GLOBINSKI SESALNIK VALZER II. -BENT EXCELLENT d.o.o.
13. NAGRADNI BON ZA ELANOVE IZDELKE V VREDNOSTI 71.000 SIT -ELAN d.d.
14. DIRKALNO KOLO BIANCHI VENETA 602 300 EX - DELTA TEAM KRŠKO d.o.o.
15. KOMPLET PNEVMATIKE SAVA EXACT M+S - SAVA KRANJ
16. ŠOTOR OUB 4 (4 OSEBE) - INDU-PLATI JARŠE
17. ŠOTOR ADRIA 3 (4 OSEBE) -INDUPLATT JARŠE
18. TREKKING KOLO BIANCHI MAC CHIA SIS. - DELTA TEAM KRŠKO d.o.o.
19. KOMPLET OBLAČIL KIM TOP LINE V VREDNOSTI 500 DEM - KIM
20. MESTNO KOLO BIANCHI AQUA-RELLO - DELTA TEAM KRŠKO d.o.o.
21. ŠOTOR KRIM 3 (3 OSEBE) - DMDU-PLATI JARŠE
22. CURVER KOŠ IN 3 CURVER POSODE ZA SHRANJEVANJE HRANE -SILK d.o.o.
23. KOMPLET CURVER V VREDNOSTI 5270 SIT - SILK d.o.o.
24. CURVER KOVČEK ZA ORODJE -SILK d.o.o.
TT
V FINALU ZMAGAL VINKO JANEŽIČ
Zalog pri Cerkljah - V torek je bil v okrepčevalnici Marička v Zalogu drugi Šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 28 šahistov. V kategoriji do 50 let je zmagal med 22 šahisti Vinko Janežič (sp.Brnik) pred Rokom Hrovatom (Komenda) in Borisom Somom ter Lojzetom Repnikom (oba Zalog).
Med tekmovalci v kategoriji nad 50 let pa je zmagal Peter Juhant iz Komendske Dobrave pred Rokom Janežičem in Vinkom Kordežem oba Zalog. • J. Kuhar
PRIJAVE ZA ŠAHOVSKI TURNIR V ZALOGU
Zalog pri Cerkljah • Konec meseca januarja bo v okrepčevalnici Marička v Zalogu ekipno tekmovanje v šahu. Ekipe se lahko prijavijo v okrepčevalnici Marička (tel. 064/421-812) do vključno sobote, 15. januarja. Ekipe prijavijo lahko za ekipno tekmovanje najmanj štiri tekmovalce. Tekmovalo se bo po propozicijah Šahovske zveze Slovenije. Lani, na prvem uspelem tekmovanju je zmagala ekipa Komenda pred Spodnjim Brnikom in Lahovčami. * J. Kuhar
GORENJCI TRETJI NA PRVENSTVU REGIJ
Sevnica, 9. januarja • Na ekipnem prvenstvu šahovskih regij v pospešenem šahu v Sevnici je sodelovalo 6 ekip. Pomerile so se na 16 deskah (10 članskih, 2 članici, mladince, mladinka, osnovnošolec in osnovnošolka). Po 10 kolih dvokrožnega sistema so zmagali brez izgubljenega dvoboja Ljubljančani pred Pomurjem m Gorenjsko.
ČLANSKO PRVENSTVO GORENJSKE (RAZPIS)
V sredo, 12. januarja, se bo ob 17. uri v družbenem centru v Lescah začelo člansko prvenstvo Gorenjske. Pravico nastopanja imajo registriani igralci z najmanj II. kategorijo. Kola bodo predvidoma potekala enkrat tedensko (sreda, 17. - 21.30). Vabljeni!
PRIMOŽ KOSMAČ PRED R0DMAN0M
Na Jesenicah so odigrali novoletni turnir v pospešenem šahu (15 minut na igralca). Sodelovalo je 28 igralcev, po devetih kolih švicarskega sistema pa je uspelo največ točk zbrati Primožu Kosmaču (7.5). S točko zaostanka sta mu sledila Franc Rodman in Aljoša Eržen (6.5).
Nadaljni vrstni reci: 4. Pavel Poljanšek (6), 5. Franc Ravnik (6), 6. Marjan Lužnik, 7. Velid Kazič, 8. Vojislav Ivelja, 9. Anton Krničarč (po 5.5), 10. Mirsad Zajmovič, itd... • Aleš Drinovec
®
BLEJCI RAZOČARALI
Čeprav so bili gostje iz Murske Sobote favoriti v srečanju prvega spomladanskega kroga v I. DOL na Bledu, pa so
fledalci vseeno pričakovali precej več od domačih odbojkarjev, i pa so prikazali eno najslabših iger in gladko izgubili. S tako igro in brez huje poškodovanega Rozmana jih v nadaljevanju čaka še težko delo za ohranitev šestega mesta. Odbojkarji Žirovnice so ugodili prošnji Ljutomera in tekmo prestavili na kasnejši termin. Rezultati: Minolta Bled : Vigros Pomurje 0:3 (-1, -8, -7), Topolšica : TAD Europe Kamnik 2:3, Granit Preskrba : Fužinar 3:2, Pionir : Olimpija 1:3. Vrstni red: Olimpija 20, Vigros Pomurje 16, TAD Europe Kamnik 14, Ljutomer, Pionir in Bled 10, Žirovnica in Granit Preskrba 6, Fužinar in Topolšica 2 točki.
Za razliko od moških pa je ženska ekipa Avtohit Bleda gladko opravila z Novomeščankami in je po porazu Gornjega Grada sama na drugem mestu. Rezultati: Avtohit Bled : Novo mesto 3:0 (2, 8, 7), Mislima STELL : Cimos 0:3, HP Hobby Branik : HIT Casino 0:3, Gornji Grad Brokat : LIK Tilia 2:3, Krim : ŠD Tabor (12. 01.). Vrstni red: Cimos 20, Avtohit Bled 16, Gornji Grad Brokat in LIK Tilia 14, HIT Casino 12, Novo mesto 8, Krim in HP Hobby Branik 6, Mislinja STELL 2 in ŠD Tabor 0 točk. • Branko Maček
[HOKE]
REKORDNA ZMAGA JESENIČANOV
Jesenice, 7. januarja - V 16. kolu 2. dela hokejskega državnega prvenstva so se na domačem ledu hokejisti državnega prvaka Acroni Jesenice pomerili z moštvom Slavija Jata iz Zaloga. Gostje so na Jesenice prišli samo s štirinajstimi igralci, ker je nekaj mladih hokejistov z mladicni Olimpije Hertza na turneji tega kluba na Švedskem. Glede na to gostje niso imeli nobenih ambicij v srečanju z Jeseničani, domačini pa so to izkoristili in dosegli rekordno zmago v letošnjem prvenstvu. Tako je kakih petsto gledalcev imelo priložnost videti igro samo na en gol, najuspešnejši strelec pri Jeseničanih
Ja je bil Konstantin Račkov, ki je dosegel pet zadetkov. • Iztok akopin
GORENJSKA HOKEJSKA TRIM LIGA
Tudi po X. kolu gorenjske hokejske trim lige ostaja v vodstvu HK Jelen - klub Sova iz Reteč, saj je z drugouvrščeno ekipo HK pizzerija Oliva igral neodločeno 4:4. Izredno pomembno zmago za uvrstitev v končnico tekmovanja je dosegel HK Asa-Naklo z zmago nad HK Jezersko 6:5.
Rezultati: Pizzerija OLiva : Jelen - klub Sova 4:4, Alf Kokrica : BVD Škofja Loka 1:5, Jezersko : ASA Naklo 5:6, Preska Medvode : Stari dvor 4:1.
Lestvica po X. kolu: 1. HK Jelen - klub Sova (15), 2. HK Pizzerija Oliva (14, 3. HK ASA - Naklo (TI), 4. HK ALF -Kokrica, HK BVD - Škofja Loka (10), 6. HK Jezersko (9), 7. HK Preska Medvode, HK Stari dvor (1). • Janez Potočnik
BLED DANES V KRANJU
Kranj, 11. januarja - Potem ko so Blejci v petek v Mariboru premagali domače Lisjake z rezultatom 6:18 (1:3, 2:6, 3:9) in so Kranjčani zgubili z Inntal Celjem 2:9 (2:1, 0:4, 0:4), se bodo danes pomerili v malem gorenjskem derbiju v Kranju. Acroni tokrat odhajajo na gostovanje v Maribor, Olimpija Hertz pa bo igrala s Slavijo. • V.S.
Alf"
TRGOVINA Z     W-VID€0*RVDIO-HI - FI-T€L€FONI
MflflRNTZ, SONV, T6CHNICS, d°,ovnl *g °| ^} g »s PANASONIC, PHIUPS, JBL, JAMO 50b«agg
Cankorjevo 5 - 64000 Kranj (v bližini gledališča)^U04/Ul,'UvO
AVTO SOLA
škofja Loka, Frankovo nas. 157 ^633-114,620 - 211,310 - 222
KOLESA
miJ)GLASI
© 223-111
APARATI STROJI
Dva manjša SINTESEIZERJA Casio, prodam. Đ 45-227 iss
Ročno ČRPALKO za vodnjak, kupim, lir 48-132 413
PISALNI STROJ Unis, ugodno prodam. Q 46-451 444
100 let staro STENSKO URO, ugodno prodam. B 324-688 452
Malo rabljen namizni ŠIVALNI STROJ Ruža, prodam. B 324-612
Osebni računalniki, tiskalniki (Epson, Fujitsu), poslovne aplikacije, zaščitni filtri. ATAK d.o.o. B 324-313 457
Rabljen kombiniran ŠTEDILNIK, kupim, tir 720-034 461
RAČUNALNIK Schneider 1512 in printer Schneider DMP 4000, pro-dam. O 312-287_505
Ugodno prodam nov CEPILEC (sveder) ya drva. Đ 720-084 512
PC 386, 40 MHz, 130 Mb, zvočnike kerting 2 x 100 W, digitalni avtoradio, avtozvočnike Pioneer 2 x 150 W, prodam, ffir 312/207 517
Prodam razvodno ELEKTRO OMARICO - varovalke - gl. stikalo, e 327-319 522
SATELITSKI
sistemi" Amstrad"
KANAIjOV TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI
Z MONTAŽO SAMO OO/
* SISTEMI ZA VEČ STRANK* ♦VRTLJIVI SISTEMI*
SAT-VRHOVNIK
ŠK.IIIKA, <;< )!)!• :mc 125
TEL: 064 633-425
Prodam nov pralno-sušilni STROJ italijanski. B631-467 571
Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO 165. B46-370_572
Prodam HLADILNIK z zamrzoval-nikom. »66-262, popoldan 575
Prodam novejšo mlekarsko KOMBI-NIRKO SCM 2041. »691-724 578
Prodam VIDEOREKORDER SHARPP za samo 20.000 SIT. Marjan Žaberl, Alpska 54, Lesce      589»
PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. »632-595 590
Poceni prodam dobro ohranjen pralni stroj Candy. »326-726 603
Poceni prodam električni in plinski ŠTEDILNIK. »883-546 623
OVERLOCK PFAFF in SINGER nova nerabljena, ugodno prodam. O 215-
650_29403
GR. MATERIAL
Prodam 13 kom. ŠPIROVCEV, 12/14 - 8 m dolž. » 422-298_537
Prodam GARAŽNA VRATA za 6.000,00 SIT, OKNO, dim. 130 x 180 z roleto za 2.500,00 SIT in RADIATOR za 2.500,00 SIT. » 242-400 566
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE, Tavčarjeva 21, Jesenice objavlja
LEKERO, MILJE PRI KRANJU vam nudi KERAMIČNE in GRANITOGRES ploščice, sanitarno opremo, kadi, vodovodne pipe, lepila in fugirne mase. STAVBNO POHIŠTVO: Liko Vrhnika, KLI Logatec, Lesna Slovenj Gradec. OBLOGE: opaž, ladijski pod, parket, itison in zaključne letve vseh vrst. ŽAGAN LES različnih drevesnih vrst. SENČILA: polkna, rolete, žalu-zije, lamelne in plise zavese. STORITVE: zaključna dela v gradbeništvu, montaža senčil in stavbnega pohištva, prevoz. ! Ugodne cene, popusti, obročno odplačevanje ! POSEBNA PONUDBA masivna vhodna vrata izvozne kvalitete - samo 55.660,00 SIT. NOVO - strešna kritina ARDO-KER S 50-LETNO GARANCIJO! » 064/43-345, 0609/617-872 560
IZOBRAŽEVANJE
UČITELJ uspešno INSTRUIRA matematiko in fiziko. 0 311-471 155
INSTRUKCIJE angleščine za vse šole. » 216-935_533
Nemška konverzacija, prevajanje, priprava na mednarodni izpit, evro-tečaj. »312-520 598
RAZPIS
KUPIM
ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, umetnine, nakit, porcela, kovance, razglednice ... ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj. » 221-037 ali 48-545 36
TRAKTORSKO VITLO do 4 T, kupim. » 733-321 431
Kupim HLADILNIK za mleko -BAZEN, od 300 do 500 I. » 401-250
Kupim en teden starega BIKCA simentalca. » 401-165  * 498
Kupim KNJIGE za 3. letnik šole za mizarje. » 401-271 525
Kupim BIKCA simentalca, težkega 100 - 120 kg. » 43-483_539
Kupim 1 teden dni starega TELETA simentalca. » 43-483 540
Kupim, 0.9 m3 suhih jesenovih 5 cm rezanih PLOHOV A kvalitete. B 41-468 561
Kupim dekliški SMUČARSKI KOMPLET za 12 let. 0 242-132 567
mobitel
Pe KRANJ
»064/222-616
Kupim teden dni starega teleta simentalca. 049-444 ssi
ODKUPUJEMO hlodovino smreke, bora, bukve, jesena, javorja, češnje, hruške, kostanja, oreha. Plačilo možno takoj. Švelc, d.o.o., Tržič, 058-
094 604
Kupim do 14 dni starega BIKCA simentalca. 057-365 628
LOKALI
za imenovanje - DVEH VODIJ WE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še: - pogoj za opravljanje del vzgojitelja ali strokovnega delavca, določene z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok; imeti 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok; organizacijske in strokovne sposobnosti.
Izbrana kandidata bosta imenovana za 4 leta. Prijave o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Vzgojno varstvena organizacija Jesenice, Tavčarjeva 21, 64270 Jesenice, s pnpisom "za razpis". O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonskem roku.
MOTOR ATX 50 C, letnik 1990, odlično ohranjan z dodatno opremo, prodam. 0 332-465, po 14. uri. 500
OBVESTILA
Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko dne 22.1.94. Prijave na 0 49-442 178
Vsak petek, zelo ugodno; NAKUPOVALNI IZLET v Munchen. 0 82-104
OBLAČILA
Skoraj novo moško Gorenjsko NARODNO NOŠO, prodam. 0 691-
161 420
Dolgo, raza POROČNO OBLEKO, ugodno prodam. 0 66-931 427
OTR. OPREMA
Kombiniran dobro ohranjen otroški VOZIČEK, cena 11.000 SIT, prodam. 0 332-063 436
Ugodno kupim, lepo ohranjen OTROŠKI Trip - Trap stolček. 0 691-508 456
Otroški STOLČEK Trip - Trap, nov, še v embalaži, ugodno prodam. 0 621-
414 467
OSTALO
Odprt KAMIN Franklin nerabljen, ugodno prodam. 0 712-073, popoldan. 422
Veliko usnjemo TORBO primerno za obrtnike. 0 66-641 429
V najem oddam SKLADIŠČE 40 m2, v Naklem. 0 50-852 449
GOZD, smrekovina, Pokljuka, Me-žaklja, tudi bukev, prodam. 0061/ 266-574, 064/725-058_608
KRANJ na dobri lokaciji prodamo 2-stanovanjsko hišo na.parceli 1.000 m2. Možnost obrti. 0214-674, 218-
693 632
ZAMENJAMO večja komfortna stanovanja v Kranju za starejše hiše. Prodamo različne hiše, posesti, travnike, pašnike in parcele na Gorenjskem. KUPIMO manjše hiše z vrtom na Gorenjskem. APRON NEPRE-MIĆNINE, 0214-674, 218-693 635
PRIREDITVE
PLESNA ŠOLA KRANJ s programom plesne šole URŠKA otroci, odrasli, sami ali v dvoje, začetniki ali dobri plesalci, vabljeni ste v Delavski dom, v šolo Franceta Prešerna ali na Planino v šolo Staneta Žagarja. 0 41-581_103
PLESNA ŠOLA KRANJ šola za vse generacije vpisuje otroke, mladino, odrasle. 0 41-581 105
PLESNA ŠOLA KRANJ pričenja z novimi plesnimi tečaji, Delavski dom Kranj. 0 41-581 107
GLASBO za ohceti, gostovanja in zabave nudi TRIO BONSAJ. 0 421-498_153
Narodno-zabavni trio IGRA na ohcetih, prireditvah in v lokalih. 0 58-353 521
POZNANSTVA
Ženske od 18 do 69 let - anonimna anketa o spolnosti. 0 45-109, specialec Raff 565
MASO za robno in ploskovno mozničenje, prodam. MIZARJI. 0    RAZNO PRODAM
43-582 443
Bukova DRVA po 4.000 SIT, prodam. 0 714-736, po 19. uri. 451
Os za cirkular, novo, nerabljeno, prodam. 0 802-517 453
DRVA meterska, razžagana, opaž, leseni izdelki, trske, z dostavo. 0 325-488_465
Več GOBELINOV (prejica), prodam. 0 49-563 472
Širokolistni ROGOZ za ikebane, zelo ugodno prodam. 0 45-532 485
Prodam KLETKE za kokoši nesnlce. 0 401-250 497
Več strojenih TELEČJIH KOŽ, prodam. 0 48-647 502
RESTAVRIRAM stanarine in prodam stare kmečke skrinje, omaro. 0 45-372__sos
KLETKO za 15 kokoši, prodam. Udir, Kamna Gorica 91. 507
Ugodno prodam 25 kv. m. črnega umetnega USNJA. Ul. A. Kodra 4, Cerklje 511
Prodam nov zaprt PRTLJAŽNIK Montana, 20 % ceneje. O 891 -029
Prodam novo ČELADO nolan N 27, zelo ugodno. 0725-128 boo
Prijatelji Prešernove družbe lahko naročite redno letno zbirko na 0218-535 813
Ugodno prodam več gramofonskih plošč, dobro ohranjenih, lahko tudi po komadih, Urh, Jelovška 10, Boh. Bistrica 627
Klavirsko HARMONIKO in žensko Gorenjsko NARODNO NOŠO, prodam. 0 682-720 . * 426
Prodam tennoakumulacijsko PEČ in PLAŠČ, št. 42. 0 242-610 531
Prodam nakladalni OBRAČALNIK SIP in suha bukova DRVA. 0 45-368
Ugodno prodam invalidski VOZIČEK. Bukovnik, Preska 18, Tržič 586
STAN. OPREMA
KUHINJO Svea, ŠTEDILNIK 2+2, hladilnik, prodam. 0 323-820 458
Prodam KLUBSKO MIZO, PRIKLOPNO MIZO in PRALNI STROJ. O 218-727_ 538
Poceni prodam SEDEŽNO GARNI-TURO. a 59-071_550
Prodam JOGI ortopedico, dim. 190 x 90 cm. Cena ugodna, a 217-167
568__
Usnjeno sedežno garnituro, ugodno prodam. B45-372 595
Prodam pisalno mizo. a 733-859
605
Prodam starejšo SPALNICO in plinskoelektrični ŠTEDILNIK (4+2), ugodno. 8633-016 631
ŠPORT
Alpske in tekaške SMUČI, nerabljene, prodam, a 52-040 "60
STORITVE
PRIDELKI
TISK na trenirke, majice, tekstil, a 738-113_524
Najamem PROSTOR za trgovino v Kranju ali šk. Loki. a 215-405 548
V najem oddam TRGOVSKI LOKAL v okolici Kranja. Šifra: ODKUP OPREME_s«
Oddam nov adaptiran BOUTIOE, 25 kvad. m. v centru Kranja. Cena 900 DEM mesečno brez predplačila, a 062/225-402_559
Oddam poslovno-stanovanjski objekt. 841-384 576
Skladiščni prostori na različnih lokacijah Kranj, Šk. Loka, Bled od 70 m2 do 350 m2 oddamo. Pisarniški prostori s stroški ogrevanja 16 DEM/ m2 v Kranju. Prostor primeren za slaščičarno v Kranju najamemo v izmeri 100 m2 za daljšo dobo. 500 m2 skladiščnih prostorov oddamo v najem na Bledu, primerno za tekstilno dejavnost 7 DEM/m2. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c 54 b, del. čas 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure. B242-651 591
TAKOJ NAJAMEMO lokale za trgovino in bife na Gorenjskem. ODDAMO večji prostor za pisarne ali obrt v RADOVLJICI in pri NAKLEM. PISARNE V KRIŽAH in pn KRANJU; SKLADIŠČE pri Brniku in Tržiču; LOKAL za trgovino pri Šenčurju in drugo. APRON NEPREMIČNINE, B214-674, 218-693 633
JABOLKA, ugodno prodam, a 48-092_499
SENO goveje, balirano, prodam in dostavim na dom. a 067/53-104, popoldan 527
Kvalitetno domače VINO rizling, prodam, a 633-106 534
Prodam SENO, SLAMO in drobni KROMPIR, a 212-019_536
Prodam krmilno PESO. Zg. Bela 9, Preddvor 562
POSESTI
Zazidljivo parcelo v Šenčurju, prodam, a 221-300, vsak dan od 7. do 8. ure. in ponedeljek in sreda od 14. do 17. ure. 293
V Ptuju 8 km od toplic, prodam novo HIŠO dvostanovanjsko. B 328-010
GARAŽO v Šorlijevem nas. (Vodovodni stolp), dam v najem. B 45-537 487_'_
Poceni oddam KOČO na Krvavcu, do 10 oseb. B 421-354_510
Parcele Duplje, Hotemaže, Šenčur -. različnih velikosti, vse parcele so zazidljive. Informacije FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, del. čas od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, B 242-651_593
Prodam STAREJŠO HIŠO v Kranju in Britofu, cena po dogovoru. 0242-651, FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, del. čas od 9. do 12. in od 16. do 18. ure 594
ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne zavese in harmonika Vrata, izdelujemo, montiramo in popravljamo. 0 213-21892
Lamelne, plise, rolo ZAVESE, žalu-zije, rolete in markize izdelujemo in montiramo. RONO-NOGRAŠEK. Cenjene stranke obveščamo, da od 1.1.94 dalje poslujemo na tel. številki 061/651-247 ne
PRALNI STROJI, BOJLERJI - po-pravilo in generalna obnovitev. Hitro in z garancijo. 0 325-815 225
POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. 0 325-815 226
LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. 0 214-780 ali 216-529_396
TIPKAM vse vrste besedil na računalniku. 0 47-419, popoldan4i?
Svetovanje, kvalitetna montaža NAPUŠČA raznih stropnih in stenskih oblog. 0 832-127 418
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
NEMŠČINA VSEH STOPENJ *ZJ\ ODRASLE
teL:|064| 323 892
Izdelujem POMIVALNA KORITA Alfa - Laval in tuš banjice. 0 325-576419
FRIZERSKE storitve na domu. 0 45-836 421
VODOVODNE INSTALACIJE NA HIŠI (štemamo sami), kot tudi drobna popravila, čiščenje bojlerjev itd. Vam naredimo kvalitetno in hitro. 0 218-427_425
ZAŠČITNE KOVINSKE MREŽE raznih vzorcev za kletna okna, izdelujemo po naročilu. 0 82-104 440
HIŠNI SERVIS - vzdrževanje stanovanjske opreme, kleparska popravila vozil, restavratorstvo. 0 57-719 445
Vsa SLIKOPLESKARSKA DELA do 15 % popusta. Reg. obrt. 0 59-109
446
čistim manjše poslovne prostore, lokale, trgovine in stanovanja. 0 46-
731 447
Opravljam PREVOZE tovora s kombijem. 0 215-211 480
Izdelujemo zelo močne CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Jenkole Drago, Prebačevo 32/a. 0 326-426 490
VARSTVO
V varstvo vzamem OTROKA, Tržič, Križe. Šifra: NA VAŠEM DOMU 477
Dekle študentko po možnosti 1 izpitom B kat. potrebujem za občasno varstvo otrok. 0718-330 570
VOZILA DELI
5 stopenski MENJALNIK Zastava -Yugo 55, prodam. 0 212-181
5 Al. PLATIŠČ 5x13 za Zastavo ali Lado. 0 212-181_^
Vse rabljene REZERVNE DELE za Z 750 prodajamo. 0 64-438__«f
Prodam komplet prednjo premo i*1 zadnji blatnik za Z 35 ali OM 40.
0311-791 569
Zadnji odbijač za GOLF II prodam. 0738-018 577
Nudim PREVOZE do 5000 kg 324-634 _495
MONTAŽA oljnih gorilcev in NAPELJAVA avtomatike za ogrevanje stanovanjskih objektov. 0 327-319 523
RAČUNOVODSKE STORITVE za podjetja in obrtnike. Vigor d.o.o., 0 715-585, int. 22-01_526
SERVIS in POPRAVILO pralnih strojev. 0 329-102, 332-350 532
SATELITSKE ANTENE, vrhunske, nemške - 439 DEM, garancija, mon-taža, servis. B 310-223_mi
TV ANTENE, montaža, servis, dograditev A kanala, M MTV kanala. B 310-223_s«
SATELITSKI SISTEMI od 145 DEM z montažo, možen kredit. Skupinski in vrtljivi sistemi, dekoderji. Đ 719-014 555_
Kvalitetno polaganje keramičnih pk>ščic. B46-408, od 19. do 21. ure
Šivam po meri. Tudi za otroke. B332-212_582
Vodimo računovodstva za mala podjetja in obrtnike. B621 -256 584
Postavitev kmečkih peči, kaminov, ležalnih kaminov, zidanih štedilnikov. B 65-773 622
STANOVANJA
Oddam opremljeno stanovanje s kopalnico. Plačilo 10.000 SIT mesečno. B 77-472 406
Zamenjava stanovanje 74 m2 za 35 m2. Tursčak, Kopitarjev trg 2, Vodice.
432
STANOVANJE 60 m2, komfortno na Jesenicah menjam za 40 m2, v Radovljici z okolico. Đ 714-612 433
Iščem samostojno sobo z sanitariji, redno plačilo. B 46-122, od 10. do 13. ure. 438
V najem oddam trosobno stanovanje v Begunjah. B 57-836 459
Prodam GARSONJERO na Jesenicah. B 874-033, od 18. do 19. ure
520
Prodam enosobno, dvosobno in trosobno v Kranju, 1-sobno in 3-sobno v Škofji Loki. Kupimo 1-sobno v Kranju, 3-sobno v Kranju, 2,5-sobno v kranju in 2 oz. 3-sobno v Tržiču. Oddamo 2-sobno v Kranju, kletno 2-sobno slabše kakovosti 8000 SIT mesečno, 5-sobno v okolici Kranja, možna obrt. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, del. čas od 9. do 12. in od 16. do 18. ure B242-651_592
Prodamo 2-sobno STANOVANJE v Kranju v Valjavčevi ulici, cena 1200 DEM/m2. B215-232_eoe
Zamenjamo STANOVANJE na Bledu za stanovanje v škofji Loki. B061/ 614-629_612
ODDAMO opremljeno 2-sobno stanovanje v Kranju in Radovljici ter hišo na Britofu. TAKOJ NAJAMEMO stanovanja na Gorenjskem. V KRANJU PRODAMO: 1-sobno stanovanje, priti. 46 in 49 m2, v višjem nad. pa 42 in 45 m2; 2-stanovanje v Škofji Loki, Planini, Žireh, Zg. Gorjah, Tržiču; 3-sobno stanovanje na Zl.polju, Planini ter Šk. Loki in druga. KUPIMO garsonjero, 1-sobno stanovanje in 2-sobno stanovanje v Kranju in Radovljici. APRON NEPREMIČNINE, B214-674, 218-693
Snežne verige DEMZ 25 C 1 175 B 13 in 25 B 1 - 175 R 13, najnovejše-prodam. B70-082
»11
a VOZILA
ODKUP in PRODAJA rabljenih vozil.
AVTO - SAN, Kranj. B 217-528 «« -i-
Nov CITROEN AX TREE, z avtomatskim zaklepanjem, avtom. odpif' anjem in zapiranjem stekel, aluminijasta široka platišča, metalne barve. B 061/841-024 i*
BMW 316, letnik 12/85, z veliko dodatne opreme, lepo ohranjen. prodam. B 631-084 ali 621-458
Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET l avtobusom na Madžarsko, dn« 22.1.94, prijave na B 49-442 tfj
YUGO 45, letnik 12/88, rdeče barve prodam. B 217-583 2°1
Ugodno prodamo naslednja vozil* R 5 Campus, 5 V, letnik 1992, R \ Campus, 5 V, letnik 1991, R ' Campus 3 V, letnik 1991, R 6 Campus, letnik 1988, R 21 1.4 TL letnik 1989, OPEL KADETT, letni" 1989. Informacije na B 422-522 &
YUGO 45, letnik 1986, prodam. # 422-420 3C?
—
ASTRO Caravan 1.4 GLS. letni* 1993, prodam. B 241-841
Prodam LADO SAM ARO 1300, letniK 1993. B 312-255__«JJ
Prodam 126 P, letnik 1990. Cel8 3.000 DEM. B 312-255_J*
Z 101, letnik 1981, reg. do 8M prodam. B 83-489 ^
VVartburg, letnik 1980, reg. do 9/9*' prodam. B 714-905 <jj
LADO 1300 S, letnik 1985, prodam B 70-261 *>r
Ugodno prodam KOMBI 850, letni" 1980. B 70-525__g
Z 50. 8 D, nosilnost 2800 kflj prodam. B 242-419__
PRIKOLICO za tovornjak, zelo ugodno prodam. B 421-722, L*' hovče 73. 4?J
LADO karavan, letnik 1983, registri'' ana, prodam. B 421-671 *1i
OPEL ASCONO 1.9, letnik 197J cena po dogovoru, prodam. B 80Z-008_ _
YUGO 55, letnik 1988, reg. do 1 Mm prodam. B 712-028, popoldan.^;
GOLF, letnik 1982, prodam. Britij 413, Kranj.__J
LADO SAMARO, letnik 1991, dam. B 241-469 _J*,
OPEL KADETT, letnik 70/71, ner* gistriran, lahko tudi za dele, prodam B 217-144 *
trgovina       ^ jj^
Cankarjeva 16, Kranj ^ORIGINALNI
KAVBOJSKI ŠKORNJ' ^MOKASINI ^JHJVOZ IZ AMERIKE ---rfš
mara
ŽIVILA Kranj Restavracija PARK Kranj
Dfubbtiipksni^iiobSREOM 1EL2U441 Pksnltetellplesmšok
TEU27-M
ZASTAVO 750, letnik 1984, registrir-fna, prodam. Kos, Groharjevo nas. 7, Sk. Loka. 501
GOLF diesel, letnik 1984, registriran do 12/94, prodam. 0 312-207 516
Prodam Z 750, letnik 1980. 0 66-468_519
Prodam Z 101, letnik 1979. 0 52-
205 528
Poceni prodam avtomobilsko PRI KOLICO. Masnec, Brode 49, Šk
Loka
Prodam GOLF GTI, letnik 1985, nekaramboliran. 0 241-016 552
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Cena po dogovoru. 0 43-055 553
Enoosno PRIKOLICO za manjši traktor, prodam. Skodlar, Podbrezje 67. Duplje._554
Prodam R 5 Campus, letnik 1992, 15.000 km. 0 51-260_556
Prodam FORD ESCORT 1.8 diesel CLX. Sipec, Češnjevek 22, Cerklje
PARKETARSTVO
MIRKO FL0RJANČIČ
Kranj, Zasavska 24
Dobava, polaganje, brušenje In lakiranje vseh vrat parketov, tapisonov, pluto (uvoz) ter ostalih podov.
Obenem obveščamo cenjene stranke, da imamo spremenjeno
telefonsko številke
ttl./fax: 064/332-290
Se priporočamo t
P CAMPUS. letnik 5/92, prodam. »621-387 573
JUGO 55, letnik november 1984 Prodam 1800 DEM. »81-655 sas
BMW 316, letnik 12/87, prevoženih 48000 km, garažiran, prodam. 077-059, zvečer 587
Prodam Z 101, letnik 1986, prevodnih 52000 km. 053-678 614
CrTROEN ZX 1.4 I, letnik nov791, Poškodovan z deli za popravilo, cena ^2800 DEM. 0736-686_eis
Ugodno prodam karamboliran JUGO 45, letnik 1984. 0214-529624
Prodam GOLF JXB, letnik 1989. Britof 127, 0242-285_629
ZAPOSLITVE
NATAKARJA ali NATAKARICO za delo v strežbi, zaposlim. 0 49-220
88_
Honorarno zaposlimo dekle za delo v strežbi v kava baru, kasneje možna redna zapolitev. 0 45-360 122
Iščem mlajše dekle, lahko študentko, za delo v Kava baru v Šk. Loki, 3 x tedensko. 0 631-159 ali 633-450
183_
KV KUHARJA z najmanj 3 leta delovne dobe iz okolice Radovljice, zaposlimo takoj. 0 712-020 190
Frizerka ali frizer s prakso dobi zaposlitev. Šifra: FRIZER 200
ŠIVILJA sprejme serijsko šivanje na domu. 0 51-683 411
Podjetje iz Kranja zaposli ŠOFERJA z C kategorijo za razvoz in pomoč. Šifra: ŠOFER C_412
Z malo dela in vztrajnosti, do uspeha in denarja. 0 722-421_423
Iščem ZIDARJE za izdelavo fasade na stanovanjski hiši. 0 242-719 455
Iščem honorarno zaposlitev v elektro stroki. 0 81-242_ 504
Zaposlim vestnega DELAVCA za dela ob strojih za brizganje plastike. 0 217-110 sos
V gostišču na Blodu zaposlimo NATAKARJA - NATAKARICO za delo v restavraciji, ČISTILKO oz. POMOČNICO v kuhinji. Delovni čas od 18. do 01. ure. Informacije na 0 77-458 549
Za razvoz PIZZ iščemo šoferja. Informacije osebno ul. Draga Brezar-ja 26 57S
Zaposlimo montažne delavke v
?roizvodnji. Pismene prošnje na LE-EHNIKA, Hrastje 75, Kranj 607
Iščem pripravništvo za ekonomsko komercialnega tehnika. 057-578 eio
mobitel
Pe KRANJ
S 064/222-616
Če imate veselje do dela z ljudmi in delo na terenu, se nam pridružite, pri prodaji artikla za MK. 0 57-230, do 14. ure.za 466
ZASTOPNIKE in ORGANIZATORJE za prodajo zanimivega artikla iščemo. 0 069/61-762 494
Gostilna Sejem redno ali honorarno zaposli dekle za delo v STREŽBI. Informacije osebno v gostilni Sejem.
Okrepčevalnica v Škofji Loki pogodbeno zaposli dekle za delo v STREŽBI. Informacije na 0 622-149, po 15. uri_543
Dejstvo je, da je zastopništvo za Mladinsko knjigo, trenutno najbolje plačano honorarno delo. Ker je se nekaj prostih DELOVNIH MEST, vabimo predvsem ljudi z delovnimi navadami, da pokličejo na 0 632-330 in 56-105 547
D.O.O. POUŠICA PRI P0DNARTU 6 TEL: 064/70-225
Odkupujemo hlodovino smreke, jelke, bukve, jesena, javorja in gozdne češnje.
Se priporočamo!
ŽIVALI
ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 32
1 leto stare KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljno rejo, cena 100 SIT, prodam. Zadraga 18, Duplje. 0 58-405_54
PIŠČANCI za zakol 1 kg/ 200 SIT. Suhadole 12, Komenda. 126
Prodam, NESNICE 18-i teden. 0 422-027__ie?
Strokovno porezovanje PARKLJEV, opravljam. 0 733-316 102
PRAŠIČA za zakol in TELICO staro 8 mesecev, prodam. Zbilje 51. 416
Goveje MESO, prodam. Rupa 11.0
211-071 _424
Do 3 tedne starega TELETA, kupim. 0 66-931 428
NOVOFUNDLACE, star 4 leta, išče novega gospodarja. 0 736-521 439
Psa BOKSARJA, starega 7 tednov, prodam. 0 401-056 448
PRAŠIČA 180 kg, domača krma, prodam. 0 695-528_450
8 tednov staro TELIČKO SIMEN-TALKO, prodam. 0 622-033 462
Skobčevke, nimfe, hrčke, zajčke, kače, pse po naročilu in kletke, prodam. 0 76-342 463
Pritljikavega PUDUA, z rodovnikom, prodam. 0 324-489 468
Eno leto stare KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Voklo 56. 0 49-277_46s
Podarim 8 tednov staro PSIČKO. 0
311-017 470
10 dni starega TELETA, prodam. 0 401-225_476
PRAŠIČA za zakol, prodam. Krmelj, Sv. Duh 45. 0 632-553_481
Ostrega DOBERMANA primernega za dresiranje, starega 6 mesecev, prodam. 0 45-329 483
ZAJCE in ZAJKLE, cena 400 SIT/ KOM, prodam. 0 45-532 484
BIKCA SIMENTALCA, kupim in prodam PRAŠIČA za zakol. 0 622-698_sos
Prodam MESO domačih puranov. 0 64-047 sos
Prodam TELICO brejosti. 0 66-053
v 9.
mesecu
614
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta
IVANA URŠIČA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi osebju bolnišnice Golnik, ZB Bitnje, pevcem, govorniku in vsem, ki jih nismo omenili, pa so nam
kakorkoli pomagali.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
SPOROČILO O SMRTI
Umrla je naša upokojenka
MARA MLADENOVIČ
delavka v proizvodnji
Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
KOLEKTIV PODJETJA ISKRA INSTRUMENTI OTOCE, d.0.0.
OPRAVIČILO
Pri osmrtnici za pok. LOJZETOM KUNSTLJEM je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: Žalujoči: žena Frančiška, hčerki Francka in Lojzka, sinovi Jaka, Štefan in Janez z družinami.
Za napako se opravičujemo.
Prodam TELICO simentalko, ki bo Januarja telila. Reteče 20, šk. Loka
Prodam BIKA simentalca in brejo TELICO. O 55-130_545
Prodam PUJSKE, stare 8 tednov. Žabnica 37 546
Prodam TELIČKO simentalko, stara 6 tednov. Zakotnik, Dorfarje 32, Žabnica 563
Kupim čmo-belo TELICO, visoko brejo. 0 43-210 564
Prodam TELICO, staro 16 mesecev.
046-140 583
Kupim teleta za zakol in oddam nemško ovčarko, staro 4 mesece. Kavčič, dražgoše 13a, 067-237 ssa
Prodam KRAVO za zakol. 572 .
t622-
Prodam KRAVO s teletom ali brez (simentalka). 0802-546 609
ZAHVALA
Dne 24. decembra 1993 nas je zapustila naša draga mama, sestra in babica
JULIJ ANA SAJEVIC
iz Stražišča pri Kranju
Vsem znancem, sosedom in drugim, ki so jo pospremili na zadnji poti in sočustvovali z nami, se iskreno zahvaljujemo. Iskrena hvala tudi medicinskemu osebju Bolnišnice GOLNIK, ki se je
trudilo v času njenega zdravljenja.
Hčerke, sinova, sestri, vnukinje in vnuka
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje
tvoje je bilo iivljenje,
vse to si prestal,
zdaj boš v grobu mimo spal.
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata
FRANCA MURA
upokojenega radarja iz Gorenje vasi 131
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče ter za izrečeno sožalje in številno spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se sosedom Avheževim, še prav posebej pa vsem Tišlerjevim, ki ste mu v času njegove bolezni nesebično pomagali. Zahvala g. župniku za lep mašni obred in izrečene besede ter cerkvenim pevcem za doživeto zapete pesmi ob slovesu. Hvala tudi osebju zdravstvenega doma Gorenja vas. Vsakomur posebej še enkrat iskrena in topla zahvala.
ŽALUJOČI: žena Pavla, sin Franci ter hčerki Mici in Lojzka z družinami Gorenja vas, Hrastnik, Dol pri Hrastniku, Sava pri Litiji
ZAHVALA
Živel si z zemljo in ljudmi, gradil si z voljo, kot je ni. Bil preudaren si, pogumen, za nikogar nikdar utrujen. Ko zdravje te je zapustilo, si zmeraj upal, da se bo vrnilo. Čeprav si mnogo pretrpel, nikdar ti nisi to velel.
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, tasta, brata, svaka, strica, nečaka in bratranca
JOŽETA ZLATETA
p.d. Gregorčevega ata iz Pral
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli ustna in pisna sožalja, poklonili cvetje in sveče in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in patronažni sestri za pomoč ob hudi bolezni. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Šenčurja za zapete žalostinke in podjetju Navček, d.o.o. za organizacijo pogreba. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi V Praiah, 4. januarja 1994
ZAHVALA
Kdor iivi v spominu dragih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
(Immanuel Kant)
Ob izgubi naše ljubljene mami, babice in prababice
MARICE GORJANC
roj. Stroj
Od nje smo se poslovili v družinskem krogu v sredo, 5. januarja 1994, na kranjskem pokopališču. Sorodnikom in prijateljem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, mnogim za spremstvo na njeni zadnji poti in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo osebju Klinike za žilne bolezni -Trnovo Ljubljana, za požrtvovalno zdravljenje in njeno podaljšano življenje, enako vsem neimenovanim, ki so ji človekoljubno pomagali v lajšanju bolezm v zadnjih tednih življenja.
Žalujoči: hčerke in sinovi Mojca, Metka, Jakob, Lojze in Janez z družinami,
vnuki in p ravnuki
Kranj, Ljubljana, Stuttgart, Pariz, dne 5. januarja 1994
Sodba šesterici obtoženih v "zadevi orožje"
Pet zapornih in pogojna kazen
Po 14 razpravnih dneh je predsednik sodnega senata v petek opoldne razglasil sodbo. Zagovorniki se bodo pritožili.
razsodbi tudi odvzame zaseže- Igorja Beleta, naj se zaradi no orožje in strelivo; Veštanu  prenehanja veljavnosti ustavne-
Kranj, 11. januarja • Predsednik petčlanskega senata enote temeljnega sodišča v Kranju, sodnik Anton Šubic, je v petek, 7. januarja, opoldne razglasil sodbo šesterici obtoženih za vlom in krajo orožja ter streliva iz kranjske vojašnice ter nekatera druga kazniva dejanja. Milana Kopšeta na razglasitev sodbe ni bilo, kar je napovedal ze v sredo, saj "nočem biti lutka medijev in ostalih sodelujočih". Zaradi prevoza, kot je dejal, je zamudil tudi Jovan Crnjanski.
Senat je vseh šest obtožencev spoznal za krive kaznivih dejanj. Milan Kopše je bil obsojen na enotno kazen 4 leta in 9 mesecev zapora (vštevši pravnomočno kazen 11 mesecev zapora, izrečeno lani na radovljiškem sodišču), Sašo Kokalj na enotno kazen 3 leta in 10 mesecev zapora, Srečko Pergar na enotno kazen 3 leta in 3 mesece zapora (vštevši pogojno kazen iz leta 1990 na radovljiškem sodišču), Andrija Veštan na enotno kazen 5 let zapora (vštevši lani izrečeno kazen iz Radovljice), Jovan Crnjanski na enotno kazen 3 leta in 3 mesece zapora, Aleksander Roš
Ea je bil obsojen na pogojno azen eno leto zapora s pre-iskusno dobo pet let.
Sodišče je presodilo, da so obtoženi Kokalj, Pergar in Kopše januarja ali februarja 1992 iz hangarja 8 v kranjski vojašnici ukradli 20 avtomatskih fmšk M 70 AB 2 (kalašni-kov) in najmanj 300 nabojev zanje, vrednih skupaj 348.191,20 tolarja. 3. PŠTO v odškodninskem zahtevku terja 2,4 milijona tolarjev, kolikor naj bi bilo vrednih 28 pušk -primanjkljaj so zabeležili po
Ervem evidentiranem vlomu v ranisko vojašnico marca 1992 -vendar je sodišče pokrajinski štab za presežek vrednosti napotilo na pravdo.
Skozi luknjo v ograji
Storilci so prišli v vojašnico skozi luknjo v ograji, vrata hangarja je odklenil Milan Kopše, je na podlagi obsežnega dokaznega gradiva dognalo sodišče. V krajo jih je napeljal Andrija Veštan, ki je v Radovljici dejanje organiziral, dal trojici podatke o luknji, hangarju, orožju, stražah. Jeseni
1992 je dal izdelati tudi duplikate ključev za hangar 2, pisarno, trezor in predal z namenom, da jih uporabi pri storitvi podobnega kaznivega dejanja.
avtomatska puška, dva revolverja in naboji, Kokalju naboji, Rošu avtomatska puška. Crnjanskemu sodišče nalaga plačilo 74.000 tolarjev, trojici neposrednih storilcev in Veštanu pa plačilo odškodnine 3. PŠTO v višini 348.191,20 tolarja z obrestmi.
Obtožbo proti Veštanu, naj bi 17. oktobra 1992 v Kranju med stanovanjskimi bloki in hišami večkrat ustrelil v smeri Parti-
Ob razglasitvi sodbe šesterici prisotni le štirje - od leve proti desni: Srečko Pergar, Andrija Veštan, Sašo Kokalj, Aleksander Roš. - Foto: G. Sinik
Veštanu je podatke posredoval Jovan Crnjanski, tedaj poklicni vojak voda stalne sestave 3. PŠTO, ki je s tem pomagal pri kraji, Veštanu je tudi dal originale omenjenih ključev. Od Veštana je duplikate v hrambo sprejel Sašo Kokalj, junija 93 pa je od njega sprejel v hrambo še avtomatsko puško, ki jo je Veštan kupil od neznanca v Radovljici. Aleksander Roš je kriv hrambe avtomatske puške in 15 ročnih bomb, ki mu jih je prinesel Kokalj avgusta 1992, decembra je bombe odnesel, puško pa je Roš obdržal za plačilo, ž
Trojici podaljšan pripor
Kopšetu, Pergarju in Veštanu je senat podaljšal pripor. Veštanu, Kokalju in Rošu se po
zanske ceste, je sodišče na predlog namestnice javnega tožilca Andreje Šarabon zaradi pomanjkanja dokazov zavrnilo. Oprostilo pa ga je obtožbe kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, ko je 6. julija lani v stanovanju Saša Kokalja v Radovljici z orožjem zadrževal policista. To je počel v stanju bistveno zmanjšane, mogoče celo nične, prištevnosti.
Posredni dokazi
Kot je v obsežni razlagi sodbe
ga zakona postopek proti obtožencem ustavi. Sodba je izrečena na podlagi posrednih dokazov, kar pa v praksi ni neobičajno. Ukradenega orožja preiskovalci niso dobili, storilcev niso prijeli na delu, vendar pa sta dva od obtoženih (Kokalj in Crnjanski) v prvih zagovorih pred preiskovalnim sodnikom dejanje priznala in podrobno opisala. Prav na njunih zagovorih je temeljila obtožnica in -ob zaslišanjih številnih prič in tehtanju dokaznih gradiv - tudi sodba.
Ostali trije vpleteni - Kopše, Pergar in Veštan - so dejanje vseskozi zanikali. Tudi Kokalj si je kasneje premislil. Na obravnavi se sprva ni hotel zagovarjati, ko pa je slišal, kaj so govorili drugi, je spregovoril, seveda drugače kot v preiskavi; zamislil si je zgodbo o napadu in grožnjah zakrinkanih neznancev, ki naj bi mu ukazali, kaj naj govori. Crnjanskemu kot nekdanjemu poklicnemu vojaku, ki je sicer prvi razkril vlom, je senat zameril, da je s svojim dejanjem umazal ime slovenske vojske, da je sodelovanje z VOMO izkoristil za svoja kriminalna dejanja in sploh sedel na dveh stolih.
Anton Šubic je tudi poudaril, da se v tem postopku ni sodilo slovenski vojski, niti njenim takratnim napakam. Varnost-nostne razmere so bile tedaj v kranjski vojašnici take, da je bilo vlom in krajo mogoče storiti. To dokazujeta tudi dva kasnejša vloma (marca in aprila), ko je bil varnostni sistem že boljši.
Zagovorniki obtoženih in tudi sami obtoženci so namreč v svojih zaključnih govorih poudarjali prav to; da očitanega vloma in kraje januarja ali
dejal predsednik senata Anton februarja 1992, ki ju v 3. PŠTO Šubic, je za kazniva dejanja, za niso evidentirali, sploh ni bilo. katera je senat sodil šesterici, po zakonu zagrožena kazen od enega do desetih let zapora. Senat je že med obravnavo v torek zavrnil predlog odvetnika
Zagovornikiso po razglasitvi sodbe napovedali, da se bodo pritožili na Višje sodišče. Sodba še ni pravnomočna. • H. Jelovčan
Nadaljevanje s prve strani
Vlada nima namena rušiti zgrajenega
Za nočni lokal je moč zahtevati tudi tako konstrukcijsko izvedbo objekta, da ne bi bila možna širitev čezmernega hrupa v okolico. Na seji so sestavlj alci gradiva še ugotovili, da je nekaj objektov (igrišče za tenis in grill restavracija) že zgrajenih brez ustrezne doku-
mentacije. Ker za območje Žiganje vasi in okolice obstajajo Prostorski ureditveni pogoji, bi investitor za vse posege lahko dobil dovoljenja. Vse je želel rešiti z enim dokumentom, vendar se je v tem času pojavil tudi zakon o nedovoljenih gradnjah.
Lastnik nedovoljenih gradenj ni prijavil, nihče pa tega tudi ni storil namesto njega. Kljub očitkom nekaterih članov izvršnega sveta, da so občinske službe preveč mižale pred temi posegi v prostor, je vlada utemeljila svoje nasprotovanje ni-daljevanju postopka za Ureditveni načrt gostišča Smuk prav z ugotovitvijo, da nima namena rušiti že zgrajenega. Vsekakor bo zahtevala, da
investitor pridobi za vsak objekt posebej predpisane dokumente, ob čemer bo moral plačati tudi odškodnino za degradirano zemljišče. • S. Saje
Škofjeloška vlada si je premislila
Po kriterijih, ali z denarjem
Novo lokacijo odlagališča komunalnih odpadkov naj bi iskali po postopku s kriteriji.
Skorja Loka, 10. januarja • Po prvotni zavrnitvi projekta Inštituta za ekološki inženiring iz Maribora o postopku za določitev nove lokacije odlagališča komunalnih odpadkov v občini Škofja Loka, ko je prevladalo mnenje, da je "vsa modrost v tem, da se prizadetim ponudi ustrezno nadomestilo", so po ponovni obravnavi na škofjeloškem izvršnem svetu sklenili, da ponudijo predlog postopka v oceno občinski skupščini. Določitev lokacije naj bi potekala v štirih fazah.
Dober mesec je od tega, ko je mariborski Inštitut za ekološki inženiring na eni od sej poskušal predstaviti projekt o tem, kako naj bi se v občini Škofja Loka lotili iskanja nove lokacije za odlagališče komunalnih odpadkov, kar pa jim tedaj zaradi hitrosti obravnavanja te točke ni posebno dobro uspelo. Na presenečenje mnogih, je tedaj prevladalo prepričanje, da je novo lokacijo (poleg seveda proučitve osnovnih pogojev, ki jih mora tako odlagališče v pogledu varstva okolja izpolnjevati) mogoče dobiti predvsem s pravilnim pristopom do prizadetih lastnikov zemljišč, ki jim je potrebno ponuditi predvsem ustrezno nadomestilo. Tako stališče je bilo zlasti presenetl-
jivo zaradi možne primerjave s položajem opuščenega rudnika urana v Žirovskem vrhu, za katerega je znano, da si minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek, prizadeva, da bi postal odlagališče posebnih in nevarnih odpadkov. Po isti logiki bi moral tudi minister za uspeh svoje namere Gorenji vasi m Škofji Loki le ponuditi "zadovoljivo nadomestilo". Zaradi takega stališča je članica izvršnega sveta zadolžena za varstvo okolja tedaj odstopila kot predsednica odbora za iskanje lokacije novega komunalnega odlagališča.
Na zadnji seji škofjeloške vlade v lanskem letu pa je vendarle prišlo do spremembe stališča oziroma odnosa do načina iskanja novega odlaga-
lišča. Odločili so se namreč, da predlog postopka dajo v presojo občinski skupščini. Na enem od prihodnjih zasedanj naj bi obravnavali štirifazni postopek, po katerem najprej občinska skupščina potrdi način pristopa in časovni plan, v drugi fazi se prostor prouči z vidika kriterijev in določijo možne lokacije (kar ponovno obravnava skupščina), v tretjem "koraku" se možne lokacije ovrednotijo in razvrstijo po primernosti, v zadnji fazi pa izvedejo terenske raziskave in končno določi najprimernejšo. Ko občinska skupščina to določi, je to osnova za spremembo planskih dokumentov, kjer se v prostorskem delu teh dokumentov lokacija dokončno določi. Po predlogu časovnega poteka, naj bi celoten postopek trajal do sredine leta 1995, poskusno obratovanje pa najbi začelo sredi leta 1996.
Tudi na drugi obravnavi projekta pa ni šlo brez pripomb. Člani izvršnega sveta so pogrešali merila za oblikovanje rente, ki naj bi jo dobili prizadeti lastniki, zelo pomembno in premelo obdela-no je področje seznanjanjajavnosti s temi pripravami, pa tudi nekatere izhodiščne podatke naj bi ponovno preverili.     • Š.Ž.
TRGOVINA s perilom in kopalkami Gregorčičeva 8. 64000 Kranj
Veliko 40% znižanje bluz
FOKV.
=?ADiO
973 Ffl
Zdravniki in zobozdravniki opozorilno stavkajo
Vsak dan ura "gandijevske" stavke
Kranj, 10. januarja - Slovenski zdravniki in zobozdravniki, člani sindikata FIDES, od danes opozorilno stavkajo, ker vlada do podaljšanega roka še ni podpisala njihove poklicne kolektivne pogodbe. Do četrtka, ko bo spet seja vlade, bodo vsak dan med 13. in 14. uro enourne prekinitve dela, ko bodo zbori stavkajočih zdravnikov.
Tako je bilo danes tudi v gorenjskih zdravstvenih ustanovah. V Zdravstvenem domu v Kranju so zdravniki in zobozdravniki podpisali tudi peticijo, s katero podpirajo zahteve svojega sindikata in izražajo ogorčenje nad neodgovornim ravnanjem vlade, češ da kljub popuščanju sindikata FIDES še ni prišlo do podpisa poklicne kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. "To kaže na izigravanje vlade in njeno vztrajanje pri sramotno nizkih plačah zdravnikov," piše v peticiji, ki zahteva pravičnejše plačevanje dela zdravnikov in izboljšanje pogojev dela, da bodo lahko sledili napredku stroke, se ustrezno izobraževali, imeli finančne pogoje za nabavo aparatur. Računajo tudi na podporo javnosti, češ da slabo plačan in zlovoljen zdravnik z občutkom opeharjenosti verjetno ni najbolj uspešen pri svojem delu. Zaenkrat se odločajo za mirno, "gandijevsko" stavko. Če jih bo vlada še naprej izigravala, pa se bodo zatekli h klasični stavki, zaključujejo svojo peticiji kranjski zdravniki in zobozdravniki. Pri zahtevah sindikata FIDES gre zlasti za spremenjena razmerja med plačami zdravnikov, za možnosti napredovanja in za boljše plačevanje dežurnega dela. Dr. Peter Štular, ki vodi stavkovni odbor, je povedal, da je zdravnikova dežurna ura vredna 60 odstotkov redne ure, FIDES pa terja, da bi bila plačana 90-odstotno. K sramotno nizko plačanemu zdravnikovemu delu pa le podatek, da osnovna mesečna plača specialista splošne prakse znaša 63 tisočakov.
Bolniki zdravniške opozorilne stavke ne bodo občutili, zatrjuje dr. Štular, češ da v času vsakodnevnih enornih sestankov delajo okrepljene dežurne ekipe, te dni potrebne tudi zaradi epidemije gripe.
O stavki slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov je na redni mesečni novinarski konferenci govoril tudi minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč, ki trdi, da ni sporna vsebina FIDESovih stavkovnih zahtev, pač pa tesni roki, ki jih je sindikat postavil vladi. Sklicuje se na zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, ki bo v marsičem določal pravila tudi glede kolektivnih pogodb, in na medresorsko usklajevanje, ki ga terjajo plače v javnih službah. • D. Z. Žlebir
Kdo le nek' tam tako lepo poje?
Minuli vikend se je po Kranjski Gori vsevprek pelo in plesalo in vriskalo. A to so bile večinoma hrupne navijaške pesmi, prav ni( ubrane in milozvočne.
Pevski nivo je bilo zato pod Vitrancem nujno treba dvigniti, da ne bi ostali v navijaškem podpovprečju. Akt dvigovanja kvalitete seje tako dogodil v soboto zvečer v hotelu Alpina, ko je predsednik častnega odbora pokala Milan Kučan priredil sprejel za reprezefi' tance, novinarje in goste.
Pozno v noč so nazdravljali in kdo drug kot naš zunanji minister Lojze Peterle je okoli sebe zbral zborček in poskrbel, da se je pelo, pelo in še enkrat pelo. Ubrano, milozvočno. Vandotovi vitranški junaki z Bedancem vred bi zanesljivo komentirali: Saj tale Lojze poje skoraj tako lepo kot naš Kekec!
Seja zbora krajevnih skupnosti
Po vseh zapletih - ločeno
Radovljica - Zbor krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine bo na današnji seji obravnaval tisto, o čemer sta družbenopolitični zbor in zbor združenega dela na ločenih sejah razpravljala in sklepala 22. decembra lani.
Kot je znano, je tedaj predsednik občinske skupščine Vladimir Cerne sicer sklical skupno zasedanje zborov, vendar je po števihub zapletih o tem, kdo naj bi vodil zasedanje (predsednik skupščine ali izmenično predsedniki zborov), zasedanje najprej zapustU zbor združenega dela, nato pa še družbenopolitični zbor. Zbora sta potlej na ločenih sejah obravnavala osnutek občinskega proračuna, program plinifikacije v Radovljici in okolici, predloge za zavarovanje nekaterih zajetij pitne vode, spremembe zazidalnih načrtov za centralno območje Radovljice in za obrtno cono Lisice na Bledu in druge točke dnevnega reda, delegati zbora krajevnih skupnosti pa so tedaj odločili, da <Khdj|jo domov in da se na prvi ločeni seji zberejo po novem letu.
K3»
V 5ofcoro se
Nt MO&EL-OOLOČni ALI HM G*£ NA feHoO V WU Ž&CŠE AU UA
Celo.
fA oe HAt£-
m<& pel