dekorativna
glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana	Št. 1/XXVI 1989
Poslovno poročilo za leto 1988
311310
Poiskati ključ za boljše rešitve
Poslovanje delovne organizacije je v preteklem letu teklo v izredno težavnih pogojih, kar se odraža tudi v doseženem poslovnem rezultatu, ki je prvič po letu 1948, v katerem je bila delovna organizacija registrirana, negativen. To dejstvo je, brez dvoma, za vse delavce boleče in od vsakega terja temeljit razmislek o njegovem delu, o odgovornosti ter o njegovem prispevku k tako slabemu rezultatu.
Nedvomno je res, da so določene objektivne okoliščine neposredno vplivale na zmanjšanje rezultata. Za glavnega krivca vsekakor lahko označimo inflacijo z vsemi njenimi posledicami na poslovanje. V pogojih inflacije je najpomembnejša pravočasna in pravilna reakcija pri oblikovanju prodajnih cen. Prav tu pa smo v lanskem letu imeli veliko težav, ki jih nismo uspeli zadovoljivo rešiti. V tem dejstvu tiči več kot polovica vzrokov za nastalo izgubo.
V začetku leta 1988 smo imeli uveljavljene prodajne cene, ki niso pokrivale vseh stroškov proizvodnje. Še manj pa so krile izredno nizke cene pri izvozu, ki so bile zaradi povsem nerealnega tečaja tujih valut tudi do 40 % pod lastno ceno. Nizka raven cen je bila rezultat zamrznitve z zveznim odlokom na ravni cen 1. oktobra 1987. Zamrznitev je trajala vse do konca maja 1988. V tem času smo poskušali na podlagi splošnega dvigovanja cen surovin, energije in drugih storitev, kljub odloku o zamrznitvi, dvakrat dvigniti naše cene, vendar nam je dvig preprečil inšpekcijski nadzor, ki je ugotovil protizakonito višanje cen. Delovna organizacija bo zato prav gotovo obsojena, postopek še vedno teče pri gospodarskem sodišču SRS.
Na tržišču zmanjšana kupna moč
Po spremembah, ki so bile uveljavljene maja lani, smo sicer lahko pro-,^jblik°vali prodajne cene, vendar
-V^a-snt&v drugem polletju leta nale-
• + ?
>^y?mooč61
teli na tržišču na izredno zmanjšanje kupne moči potrošnikov. Da bi tovarne pohištva kolikortoliko prodale svojih proizvodov so morale odobravati brezobrestne potrošniške kredite kupcem. Na drugi strani pa so pritiskale na svoje dobavitelje za čim nižje cene repromateriala. Sočasno se je cena denarja izredno zvišala. Inflacijska obrestna mera je dosegla tudi čez 900-odstotno mero, realne obresti pa so dosegle tudi 30 in več odstotno stopnjo. Seveda je bilo treba vse te visoke stroške financiranja vkalkulirati v ceno, kar je prodajne cene izredno dvignilo in nenadoma je bila naša delovna organizacija na trgu pri ponudbi pohištvenega blaga nekonkurenčna v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi proizvajalci, ki stroškov financiranja praviloma niso vkalkulirali. Tu pa tiči drugi temeljni problem našega poslovanja, ki se odvija v neenakih pogojih. Ti imajo svoj izvor v neenakih direktnih ali indirektnih obremenitvah in obveznostih. Od različnih obveznosti pri uvozu repromateriala do nekatetih zmanjšanih obremenitev iz dohodka, nižjih prispevkih iz osebnih dohodkov in nenazadnje uporabe kreditov pod znatno ugodnejšimi pogoji. Vse to je omogočalo našim konkurentom, da so ponudili tkanine po nižjih cenah (v posameznih primerih je bila razlika tudi za 100 %), kar seveda ni bilo mogoče nadoknaditi z »boljšo« kvaliteto. Velik vpliv na naš poslovni rezultat pa je imelo v lanskem letu splošno zmanjšanje povpraševanja po tovrstnih tkaninah na domačem in na tujem trgu. Nekdaj izredno velik izvoz v Sovjetsko zvezo in druge vzhodne države je povsem usahnil. Od 5 milijonov metrov izdelkov je padel na nekaj sto tisoč metrov. Poleg tega pa je tak izvoz možen le s kompenzacijami. Uvoz iz teh držav pa je po izbiri in cenah nezanimiv, odkar ni mogoče uvažati njihovih surovin. Značilno je, da se je povpraševanje zlasti po plišastih tkaninah tudi na tržišču Zahodne
Evrope zmanjšalo. Plišaste tkanine je nadomestilo usnje ali pa bogate jacgardne tkanine, za katere pa imamo premalo zmogljivosti. Poleg tega se nam je zmanšal izvoz tudi v Avstralijo zaradi uvedbe zaščitnih carin. Rezultat tega je bil, da se je naš izvoz v letu 1988, v primerjavi s prejšnjim letom, zmanjšal za 36 %. Izvozili smo skupaj le 1,050.000 tekočih metrov blaga, kar je za 600.000 metrov manj, kot leto poprej. Omejene možnosti za prodajo so imele za posledico tudi zmanjšan obseg proizvodnje. Kar za milijon metrov je bila zmanjšana proizvodnja, to je pa približno 15 % manj od leta 1987. Tako zmanjšan obseg proizvodnje je imel velik vpliv na povečanje »fiksnih« stroškov na enoto proizvoda, kar je še dodatno povečalo prodajno ceno in zmanjšalo našo konkurenčno sposobnost. Naše zmogljivosti v tkalnici so bile izkoriščene pri proizvodnji plišastih tkanin 90-odstotno, pri proizvodnji plišastih pletenin 80-odstotno in pri proizvodnji ploskih jacgardnih in listnih 100-odstotno glede na delovni čas dveh izmen.
Stalni neprijetni spremljevalec, čez vse poslovno leto je bila nelikvidnost, ki je iz meseca v mesec naraščala. Stalne podražitve osnovnih surovin, repromateriala, energije in naraščanje drugih stroškov so mesečno dvigovale stroške proizvodnje; velik delež k temu pa so prispevale tudi obresti za najete kratkoročne likvidnostne kredite, Z dvigovanjem naših prodajnih cen smo le deloma uspeli dohitevati naraščajoče stroške, za plačevanje obresti, pa smo morali največkrat najemati nove kredite. To je seveda sprožalo verižno reakcijo in večanje finančno neugodnih kratkoročnih kreditov. Ker je bilo v poslovnih bankah sredstev za kreditiranje tekoče likvidnosti vedno premalo, se je seveda organiziral takoimenovani »sivi trg« denarja, na katerem sta ponudba in
Nadaljevanje na 2. strani
Nekaj
besed o glasilu
Kot vidite, je oblika glasila nekoliko spremenjena. Predvsem oblika, seveda, saj vsebino samo narekujejo in dajejo dogodki, pri katerih hote ali nehote sodelujemo. Da pa bi bilo to sodelovanje kar najbolj zavestno in hoteno, moramo čimveč stvari vedeti, moramo biti na tekočem. Obveščeni moramo biti o vsem, kar zadeva naše delo in življenje. Do polne veljave morata priti pravica - biti obveščen, ter dolžnost - obveščati. Glede prvega se bomo potrudili v uredništvu, glede drugega se obračamo na vas: če se v vašem okolju dogaja ali zgodi karkoli, za kar menite, da bi bilo prav, da vedo tudi vaši sodelavci, napišite! Naj vas ne moti, če menite, da nimate pisateljske žilice - pomagali bomo! Pomembno je predvsem to, da bo glasilo čimbolj polno aktualnih in pestrih informacij. Tudi tistih, ne strogo poslovnih in suhoparnih (čeprav so ravno takšne v današnjih časih najbolj pomembne), temveč z vseh področij našega življenja. Na ta način upamo, da bomo lahko odprli nove, stalne rubrike, nekaterim pa se bomo morali pač odpovedati (npr. zahval ob smrti družinskih članov. Živimo in delamo drug ob drugem, zato menimo, da sta topel stisk roke in ustna zahvala veliko primernejša oblika medsebojnih odnosov).
Nova sta tudi zunanja sodelavca pri urejanju glasila. Pa ne zato, ker bi razmetavali z denarjem, temveč zato, da bi zanj dobili čimbolj strokoven izdelek, obenem pa bi omogočili svojim sodelavcem, ki so to opravljali kot dodatno obremenitev, da se povsem posvetijo svoji stroki, ki bo z Zakonom o podjetjih naletela na nemalo zagat.
Vendar pa vsaka nova reč zahteva čas, da se vpelje. Zato prosimo za dobrohotnost in pomoč pri tem, da bo glasilo res vaše, da ga boste radi vzeli v roke in v njem lahko prebrali res tisto, kar vas zanima. Da na vprašanje: »Kakšen čas je to - informiram, informiraš, informira...« ne bomo dobili odgovora: »Zgubljeni!« m.p.
dekorativna
2
povpraševanje odrejela višino obrestnih mer, ki je bila v odnosu na bančne tudi do 50 % višja.
Osebni dohodki pod povprečjem gospodarstva SRS
Pri nagrajevanju, osebnih dohodkih in življenjski ravni naših delavcev smo bili v najslabšem položaju v zadnjih letih. Nizka raven naših osebnih dohodkov, ki je v primerjavi z gospodarstvom SRS in tekstilno industrijo še padla, je vsekakor vplivala tudi na našo motiviranost za delo, predvsem pa smo s tako nizkim nivojem komaj vzdrževali še znosne najnižje osebne dohodke in daleč premajhen razpon, ki ni motiviral strokovnjakov za delo in prevzemanje odgovornosti. Povprečni osebni dohodek zaostaja za gospodarstvom SRS za 21 %, december-sko povprečje pa celo že za 40 %. Toda tudi pri tako nizki ravni smo morali pri vsakomesečnih obraču-
nih, zaradi zakonskih predpisov, ki so omejevali obseg, uporabljati najrazličnejše metode in »knjigovodske inovacije«, da smo osebni dohodek izplačevali »normalno«. Taka situacija je seveda popolnoma blokirala kakršnokoli adaptacijo sistema nagrajevanja, ki bi moral prispevati k boljši motiviranosti in s tem k boljšim rezultatom.
Že tako slabim pogojem za delo, v katerih bi bilo izredno težko doseči pozitiven rezultat, so se pridružile tudi naše lastne napake, ki so se odražale predvsem v poslabšanju kakovosti dela na vseh ravneh in področjih. Odhod znatnega števila dobrih delavcev iz proizvodnje na neposrednem kvalificiranem delu in predvsem z organizacijsko vodstvenih del je povzročil slabšo kakovost proizvodov, zastoje pri medfaznih pretokih materialov in slabše vzdrževanje strojev. Odhod znatnega števila strokovnjakov z najodgovornejših mest pa je ne samo oslabil delovanje posameznih funkcij, ampak je vplival na prekomerno
obremenjenost preostalih, ki so morali prevzemati določene dodatne obremenitve; pri tem pa so se pri delu povečevale možnosti za napake.
Da bi v zalogah vezali kar najmanj obratnih sredstev, smo organizirali proizvodnjo izključno za znane kupce s konkretnimi naročili. To je zaradi manjših zalog pozitivno, vendar pa povzroča v proizvodnji večje prekinitve, manjše serije in menjave artiklov, kar negativno vpliva na produktivnost in kakovost. Poleg tega pa kot proizvajalec nimamo nobenega jamstva, da bo naročnik blago tudi prevzel in tako so nekateri kupci izkoriščali naše dvigovanje cen tudi kot razlog za odpoved že dogovorjenih naročil.
Ugotovitev, da smo bili v preteklem letu neuspešni pri premagovanju težav, vsekakor drži. Res pa je, da so delavci namenili ogromno naporov vsakdanjemu delu in sprotnemu odpravljanju motenj. Večina delavcev Dekorativne pa je vendarle vztrajala, čeprav včasih v nemogočih razme-
rah. Nekateri posamezniki, ki bi bili v drugi delovni organizaciji takoj sprejeti in dvojno nagrajeni so prav tako vztrajali. To dejstvo je lahko ključ za rešitev. Temeljita analiza vzrokov ter sprejem načrta za uspešnejšo organizacijo ter vključitev v delo nekaj novih strokovnjakov, daje realno možnost za nadaljnje uspešno delo.
Končno pa se nam odpira že v tem tekočem letu možnost uspešnega poslovanja na osnovi novega programa proizvodnje, ki je bil zasnovan že v preteklem letu in je dosegel svojo potrditev na tržišču. Naša usmeritev v kakovostnejši program se je pokazala kot priložnost za to, da postanemo dobavitelji tovarnam pohištva, ki imajo izdelke visoke kakovosti in so usmerjene v izvoz, ter prav tako dobavitelji kakovostnih tkanin za industrijo prometnih sredstev domačih in tujih proizvajalcev.
Franc Kragelj
pomočnik generalnega direktorja
Nismo pričakovali tolikšne izgube
Dekorativna je po zaključnem računu za leto 1988 izkazala za 7,34 milijarde dinarjev izgube, kar je za našo delovno organizacijo nekaj novega. Izgubo smo že pred oddajo zaključnega računa pokrili iz revalorizacijskih odhodkov. Izguba je bila skoraj pričakovana, manj pa je bila pričakovana njena višina. Poleg neuspešnega poslovanja je na tako velik znesek izgube vplivalo še:
•	da smo ob koncu leta odpisali za 3,13 milijard dinarjev zalog in za toliko obremenili stroške ter zmanjšali dohodek,
•	da je velik del plačil za prejšnje leto prispel le nekaj dni prepozno, zato tega nismo vštevali v celotni prihodek,
•	da nismo izkoristili nobenih, z zakonom dovoljenih olajšav, ki bi vplivale na njeno zmanjšanje.
Dekorativna je v letu 1988 ustvarila za 85,88 milijard dinarjev celotnega prihodka. Njegova rast glede na prejšnje leto pove, da je inflacija rasla hitreje, kot pa smo mi povečevali obseg prihodkov (čeprav upoštevamo zmanjšanje obsega proizvodnje).
Celotni prihodek seje razdelil na:
•	porabljena sredstva v znesku 73 milijard dinarjev,
•	dohodek v znesku 12,88 milijarde dinarjev. Delež dohodka v celotnem prihodku je le 15-odsto-ten, medtem ko je bil ta delež v 1987. letu še 24-odstoten.
Iz dohodka smo morali plačati dve vrsti obveznosti v znesku 7,92 mili-
jarde dinarjev. Samo obveznosti, ki niso odvisne od velikosti dohodka, so se povečale skoraj sedemkrat. Vzrok za to povečanje so bile previsoke realne obresti.
Za čisti dohodek smo namenili 4,96 milijarde dinarjev in je ravno takšen, kot je bil leta 1987. Tozd Proizvodnja tkanin čistega dohodka sploh ni ustvaril - primanjkljaj je 501 milijon dinarjev.
Za osebne dohodke smo namenili 11,53 milijarde dinarjev ali 2,75-krat več kot v letu 1987. Ker obresti za vloge in decemberski dodatek nista vključena v ta znesek, je dejansko povečanje nekoliko večje. Kljub temu, da naši osebni dohodki precej zaostajajo za osebnimi dohodki panoge in še bolj za povprečjem slovenske industrije, smo osebne dohodke bolj povečevali, kot smo povečevali našo uspešnost poslovanja.
Izgubo 7,34 milijarde dinarjev predstavljajo:
•	primanjkljaj dohodka za pokritje vseh obveznosti iz dohodka tozda Proizvodnja tkanin v znesku 501 milijonov dinarjev,
•	celotni znesek osebnih dohodkov istega tozda v znesku 6,58 milijonov dinarjev,
•	neposredna skupna poraba tozda Proizvodnja tkanin - 260 milijonov dinarjev.
Iz minimalnega zneska poslovnega sklada smo dali za združevanje sredstev še 929 milijonov dinarjev, tako da nastane primanjkljaj sredstev za poslovni sklad v višini 924
milijonov dinarjev, kar bomo pokrili s poslovnim skladom prejšnjih let.
V podbilanci revalorizacije nimamo za 5,3 milijarde dinarjev nekritih revalorizacijskih odhodkov, ker je vsota revalorizacijskih odhodkov in kontrolne revalorizacije večja od revalorizacijskih prihodkov. Če revalorizacijska podbilanca ne bo pokazala boljših rezultatov, bomo morali nekrite revalorizacijske odhodke postopoma prenesti v stroške.
Ne glede na novo obračunsko politiko in ne glede na to, kako se bodo imenovali konti, na katerih bomo
spremljali naše poslovanje v letu 1989, upamo, da bodo rezultati naslednjega zaključnega računa ugodnejši.
Pričakujemo takšno spremembo v gospodarski politiki, ki nam bo omogočala normalne pogoje poslovanja. Če teh sprememb ne bo, bodo tudi naša prizadevanje za uspešnejše poslovanje neuspešna.
Jože Klemenčič
direktor gospodarsko-planske
službe
O težavah Dekorativne je bil govor tudi na sestanku s predstavnikoma občinskega izvršnega sveta in sindikata že 26. januarja 1989.
3
dekorativna
AKTUALNO, AKTUALNO . . .
Pogovor z dr. Rinom Simonetijem
Dr. Simoneti, samostojni svetnik Poslovne skupnosti tekstilne industrije Slovenije
•	Kako obravnava tekstilno industrijo sodobni razviti svet?
Razvoj človeške družbe je bil, je in bo povezan z razvojem tekstilne industrije. Predvidljivo je povečanje povpraševanja, ne samo za prebivalstvo, ki bo leta 2000 štelo blizu 6 milijard, ampak tudi za nove namene osebne porabe, industrijske predelave in druge tehnične potrebe. Sedaj porabimo 65 odstotkov tekstilnih izdelkov za oblačenje, 20 odstotkov v gospodinjstvu in le 15 odstotkov za tehnične namene. Razvoj tehničnega tekstila ni dosegel svojega vrhunca, je še kvalitativno, količinsko in uporabno neraziskan in se hitro razvija. V bližnji prihodnosti bodo v tekstilni industriji proizvajali doslej povsem neznane oblačilne in tehnične izdelke. Zato bosta tekstilna tehnologija in proizvodnja tudi v prihodnje pomemben dejavnik gospodarskega razvoja.
•	Kam gre tehnološki razvoj tekstilne industrije?
Silovit tehnološki razvoj v svetu spremlja družbenogospodarska kriza svetovnih razmerij. Njeni znaki so izčrpavanje naravnih virov življenja na zemlji, upočasnitev stopenj rasti, ki jih zamenjuje filozofija kvalitete življenja in na drugi strani brezupna prezadolženost in zaostajanje držav v razvoju. Dosedanjo mehansko proizvodnjo s kontrolo po fazah produkcije bo zamenjala elektronska tehnologija, z visoko zmožnostjo racionalizacij, natančnosti in hkratnosti kontrole in revizije upravljanja. Učinkovitost tehnologije bo temeljila na kibernetizaciji dela in sistemov, proizvodnja bo informatizirana in razvite bodo nove kemične tehnologije. Tehnološki razvoj posameznih proizvodnih faz je v svetu že robotiziran. Del proizvodenj je naložbeno intenziven.
•	Kakšen je razvoj jugoslovanske tekstilne industrije in ali bo sledila zgledom razvitega sveta?
Tekstilna industrija je bila na čelu hitre industrializacije Jugoslavije in je v šestdesetih letih ob gospodarski reformi dosegla svojo zrelost. Po neizvedeni gospodarski reformi je zaradi inercije splošnega industrijskega razvoja, ki se je začel zaustavljati, upočasnila rast. Začelo se je gospodarsko zapiranje, predvsem pa ponavljanje modela industrializacije, običajne za prva obdobja industrijskega razvoja. Dosedanji razvoj jugoslovanske tekstilne industrije je zgodovina opiranja na lastne moči, nadpovprečne gospodarske uspešnosti, samofinanciranja, zagotovitve uvozno izvoznega pokritja, a žal posebno v zadnjem obdobju tudi vedno večjega tehnološkega zaostajanja in slabljenja klasičnih komponent ekonomske prosperitete, produktivnosti in gospodarnosti.
Zaostajanje investicijske stopnje znaša med 40 in 60 odstotki. V razmerju z drugimi panogami so očitni znaki vitalnosti:
•	višja rast tehnične učinkovitosti od tehničnega progresa;
•	nadpovprečna rast skupne produktivnosti,
•	udeležba in trend rasti izvozne realizacije,
•	višja rentabilnost,
•	višja akumulativnost,
•	višji obseg samofinanciranja. Gospodarski rezultati so doseženi v tržno konkurenčnem položaju panoge, z mednarodno primerljivo kvantitativno in kvalitativno zaščito. Panoga posluje dolga obdobja v kontroliranih in zadrževanih cenah z nadpovprečnimi davčnimi obremenitvami in šibkimi bančnimi podporami.
•	Kako si predstavljate razvoj tekstilne industrije?
Temeljna ovira pravilnemu izboru sodobnih tehnologij in uresničljivega razvoja manj razvitih družb je odsotnost spoznanja stvarnih domačih možnosti in zavesti o nivoju domačih virov, s katerimi je mogoče računati pri vnašanju novih tehnologij. Cilj ni tehnološka modernizacija sama po sebi, ampak tehnologije, ki bodo gospodarsko izkoriščene omogočile povečanje razpoložljivega družbenega proizvoda in učinkovito uveljavitev narodnega gospodarstva.
Razvoj Jugoslavije je po letu 1964 temeljil na uvoženem kapitalu in an-ticipiranem akumuliranju. V obdobju
notranje finančne konsolidacije in vračanja dolgov bo sredstev za razvoj zelo malo. Zato je vprašanje, kam vlagati, usodno pomembno. Izračuni zadnjega desetletja kažejo na negativno korelacijo med investiranjem in uvozom kapitala, ter stopnjo prirasta družbenega proizvoda. Obdobje najvišjega zadolževanja od 1975 do 1980 ni povečalo razpoložljivega družbenega proizvoda. Najvišjo stopnjo učinkovitosti investicij, kot razmerja med stopnjo rasti družbenega proizvoda in stopnjo investicij v družbenem proizvodu, smo dosegli v obdobju usmerjenega narodnogospodarskega usmerjanja in posamičnega podjetniškega investicijskega odločanja.
Mikroelektronika bo prodrla v vse proizvodne procese tekstilne industrije. Mikroprocesorji bodo krmilili tako enostavne kot najzapletenejše proizvodne postopke. Zagotavljali bodo popolno izkoriščanje strojev, sklopov in proizvodnih linij. Uvajanje novih tekstilnih tehnik in tehnologij bo težilo k enoprocesni enoti, ki mora obsegati sklenjen proces od surovine do končnega izdelka. Za tehnologije bo značilno veliko povečanje delovnih hitrosti in napajanje tehnoloških procesov iz skladišč materialov, neposredno prek produkcije v skladišča izdelkov. Opuščene bodo klasične mehanske regulacijske naprave in prešli bodo na splošno uporabo računalniške in mikroprocesorske tehnike s tekočim nadzorom, takojšnjim reagiranjem, obdelovanjem in sprotnim registriranjem podatkov o proizvodnji in kakovosti, enakomernosti pretoka in sporočanjem na ustrezne ravni.
• Kaj po vaši oceni zavira tako programirani razvoj?
Podjetniško zdrav razvoj tekstilne industrije zavira prevladujoča držav-noplanska logika vodenja gospodarstva. Politika si izmišljuje paradne konje razvoja, ki po vrsti propadajo. Gospodarstvo se utaplja v dolgovih, republiški izvršni svet pa z viški davkov oblikuje razvojne spodbude za izbrance.
Akumulacija gospodarstva je vedno nižja. Odliva se v prispevke, davke in obvezne naložbe.
Zajemanja iz gospodarstva in tekstilne industrije posebej so dosegla tak obseg, da je onemogočena enostavna reprodukcija. Investicijske in modernizacijske naložbe pa so zamrle. Reformna tržna usmeritev ni dosegljiva ob narodnogospodarskem upravljanju gospodarstva kot
z državno lastnino, iz katerega rezultatov se jemlje toliko, kolikor posamezniki na raznih ravneh in vrstah potreb želijo in uspevajo predpisati.
Zvezni izvršni svet je končno začel odpravljati neravnovesni uvozno-iz-vozni tečaj, pri uvozu je bil približno 30, pri izvozu največ 8.
Tekstilni industriji bi morali zagotoviti razumno zaščito. Uvozni kontingenti metražnega bombažnega in volnenega blaga so previsoki. Kljub zadostni domači proizvodnji tkanin dvakrat več uvozimo kot izvozimo. V surovinah in pozamentariji smo deficitni in je uvoz upravičen. Konfekcija in trikotaža sta skoraj brez resne uvozne konkurence. Poudariti je treba, da je domača proizvodnja višja od potrošnje in je uvoz le narodnogospodarsko koristen kot dopolnitev asortimana in konkurenco vrhunske kvalitete. Tolikšen uvoz tkanin duši domačo proizvodnjo. Očitno je, da je v proizvodnji bombaža in volne, torej v predilnicah in tkalnicah, akumulacija več kot razpolovljena, medtem ko pri pletilcih, konfekciji in v drugi tekstilni industriji niha, konfekcionarji pa so jo uspeli celo nekoliko povečati. Nobenih dokazov ni, da bi se gospodarjenje v 125 panogi v tako kratkem roku iz podjetniških razlogov tako drastično poslabšalo.
Še tako nizka akumulacija v čistem dohodku je vendar nad poprečjem industrije in rudarstva po obračunu Službe družbenega knjigovodstva od I—IX. 1988. Industrija ima 7,10 odstotka akumulacije v čistem dohodku, 125 panoga 8,02, 126 13.2, tekstil 11,65. Zato je neprepričljivo ravnanje posameznih bančnih hiš, ki odrekajo nadaljnje kreditiranje tekstilnih organizacij, ki so očitno zadnje prišle v težak položaj iz posebnih razlogov in so lahko le izjemno med njimi tudi take, ki nadaljnjega poslovnega zaupanja ne zaslužijo.
• Kako gledate na tenutno najtežji tekoči problem -kreditiranje proizvodnje?
Družbeno gospodarstvo se je z davčnim izčrpavanjem in načinom anticipiranega deficitnega financiranja naložb znašlo brez obratnih sredstev. Udeležba kreditov v poslovnih sredstvih slovenske tekstilne industrije je bila 30. 6. 1988 v 125 panogi 38-odstotna, v 126 pa 31-odstotna. Prehod iz trajnega zadolževanja kot sredstva razlaščanja upnikov na realnejše vrednotenje ka-
dekorativna
4
pitala kaže na hitro finančno siromašenje in ker teko neodvisno davki in prispevki v javno porabo, se osebni dohodki in tekoče poslovanje praviloma bančno kreditirajo. Naša industrija ne dosega stopnje dobička na nivoju aktivnih obresti bank. Plačujemo tako visoke obresti, ker jih nekatere pretekle naložbe bank ne zmorejo.
Tudi revalorizacije (R) kratkoročnih kreditov so nerazumne. Obresti iz mesečne inflacijske stopnje ekspo-nencialno rastejo in jih linearna časovna redukcija ne more popraviti. Prihaja do pospešenega odplačevanja dolga in odpirajo se takoj likvidnostni problemi. Banke pa praviloma odobravajo kratkoročne kredite do konca meseca. Banke trdijo, da so pričele uporabljati konformno metodo revalorizacije in da tudi realizirane pozitivne obrestne mere ne presegajo 3 odstotke. Tudi če obojestransko upoštevamo stališča,
Živimo v prehodnem obdobju. Iz vseh por družbenega in gospodarskega življenja nestrpno in čedalje bolj odločno sili novo. Toda staro je še vedno dovolj močno, da ohranja ključne položaje in čedalje manj uspešno ponuja izročilo, za katerega se mlada generacija ne more ogreti. To lahko vsak dan opažamo v družbi, v partiji in seveda tudi v gospodarstvu.
Vse to se odraža tudi v naši delovni organizaciji, ki se nahaja na usodni prelomnici. Po starem ne gre več, novo se še ni izoblikovalo in uveljavilo. Vendar izbire ni. Poiskati moramo nove poti. Izguba v lanskem letu je samo dramatično opozorilo, da ne smemo izgubljati časa. Postaviti si moramo visoke cilje, kajti kdor se jutri ne bo sposoben uveljaviti na svetovnem trgu, se tudi doma ne bo dolgo ohranil pri življenju, saj pod pritiskom gospodarskega združevanja v Evropi in odpiranja evropskih gospodarstev tudi domači trg ne bo mogel ostati tako zaprt, kot je. Postaviti si visoke cilje pa ne pomeni postaviti nedosegljivih ciljev. Izhajati moramo iz razmer, v katerih smo, in iz okolja, v katerem živimo ter delamo. To pomeni, da si moramo v kriznem trenutku postaviti za leto 1989 takšne cilje, katerih izpolnitev bi šele ustvarila pogoje, da si kasneje postavimo višje, a dosegljive cilje. Brez tega bomo v najbolj-
ostane naša ugotovitev, da je obseg zajemanja davkov in prispevkov, realna visoka obrestna mera in metodološka uporaba revalorizacije kreditov instrumentarij, ki bo v nekaj nadaljnjih mesecih finančno popolnoma izčrpal pomembne dele gospodarstva.
• Ali je v tekstilni industriji tudi kaj storiti?
Če se normalizirajo gospodarski pogoji, kot smo skicirali, se bodo povrnili pozitivni poslovni rezultati v tekstilni industriji. Nedavno so bili v vrhu rentabilnosti in ekonomičnosti. Začel se bo zopet proces tehnološke modernizacije, ki je v svetu že povzročil renesanso te najstarejše industrije. V naših proizvodnjah pa je oblikovanje rentabilnih proizvodnih enot sodobnega podjetništva, po mnogih letih vase zavarovanega tozdiranja, popolnoma odprto. To je nova tema, o tem kdaj drugič.
šem primeru životarili tako kot sedaj, saj bodo v jutrišnjem evropskem gospodarstvu ostala samo podjetja, ki bodo ustrezno informirana in vodena, sodobno organizirana in tehnično opremljena in v katerih bodo delavci sposobni dosegati svetovno kakovost in stalno izboljševati svoje proizvode in storitve.
Pridobiti in izkoristiti znanje
V današnjem svetu postaja znanje osnovni razvojni dejavnik. Iz te ugotovitve izhaja prvenstvena naloga vodstva, to je odpreti tovarniška vrata znanju. Že slišim glasove: »Ob tako nizkih osebnih dohodkih je to vendar nemogoče!« Navidez je to morda res, toda potem naj bi vsaj bolje izkoristili znanje in sposobnosti mladih strokovnjakov, ki se - nekateri glasno, drugi potihem - pritožujejo, da ne morejo izživeti ustvarjalne sle in da imajo občutek, da so potisnjeni ob rob. Toda, četudi bi v polni meri izkoristili njihovo znanje in sposobnosti, bi ga bilo še vedno premalo. Ker ob sedanji ravni osebnih dohodkov res ne moremo pričakovati, da bodo v tovarno prišli vrhunski strokovnjaki, še ni rečeno, da ne moremo izkoristiti vrhunskega znanja zunaj tovarne. Saj ni potrebno, da vse dejavnosti razvijamo
sami. Če nekaterih dejavnosti ne moremo sami razviti na dovolj kakovostni ravni, ali pa jih drugi opravljajo bolje ali ceneje, potem ni razloga, da ne bi izrabili njihovih storitev ali pa, da bi celo sami sodelovali pri razvijanju takšnih dejavnosti zunaj podjetja. V razvitem svetu so to že zdavnaj spoznali, zato je tam storitveni sektor prerasel industrijo, ki pa sodeluje s čedalje večjim številom specializiranih partnerjev iz industrijskega in storitvenega sektorja. Znanje - tudi vrhunsko -je torej mogoče pridobiti in ga izkoristiti, vendar pa to pomeni bistveno drugačno pojmovanje in vodenje kadrovske politike, ki mora biti prožnejše in inovativnejše v smislu spodbujanja ustvarjalnosti. Upoštevati mora dejstvo, da vrhunskih strokovnjakov niti ne potrebujemo veliko in da potrebujemo predvsem njihovo znanje, ne pa njihove fizične navzočnosti. Ker gre pri vrhunskih strokovnjakih za specializirane profile, jih redno delovno razmerje ne bi moglo zadovoljiti, saj verjetno ne bi imeli niti dovolj dela niti dovolj možnosti za lasten strokovni razvoj.
Kako izboljšati organizacijo dela in informiranost?
Seveda pa zagotovitev virov znanja od najpreprostejšega do vrhunskega ni dovolj, kajti ob slabi organizaciji dela in nejasnih poslovnih ciljih se duše pobude in ustvarjalnost, ter težje prideta do veljave znanje in sposobnost. Iz tega izvira druga naloga vodstva, to je izboljšanje in posodobitev organizacije dela ter jasna opredelitev poslovnih ciljev in strategije. Pri tej nalogi nam pomagata Inženjerski biro in ITEO, ki bosta svoje delo končala predvidoma sredi aprila. Njuno delo bo podlaga za izbiro našemu podjetju ustrezne organizacije ter za opredelitev kratkoročnih in dolgoročnih ciljev.
Uresničljivost in perspektivnost ciljev bomo seveda morali preveriti s tržnimi raziskavami, ki naj bi povedale, ali nam naš današnji proizvajalni program obeta prihodnost in razvoj, ali pa ga bi bilo treba vsaj delno opustiti, spremeniti ter ga dopolniti z novimi, obetavnejšimi in donosnejšimi proizvodi.
Vse to zahtevno delo pa bi bilo zaman, če ne bomo bolje razvili računalniško podprtega informacijskega sistema. Slab in počasen pretok informacij za poslovanje podjetja pomeni enako kot slab krvni obtok. Noge postanejo težke, glava utrujena, srce malodušno. Sodobno tehniko moramo izkoristiti za pridobivanje hitrih in sprotnih informacij, da podjetje ne bi več krmarili v megli in po občutku. Prav računal-
ništvo je področje, na katerem je treba mladim dati priložnost, da se izkažejo in uveljavijo pri razvijanju računalniškega sistema, ki naj bi omogočil učinkovito vodenje podjetja.
Način mišljenja, organizacijske strukture ter načini in oblike dela so pri nas starejših že preveč ukalupl-jeni, zato je to zahtevno delo bolje prepustiti mladim možganom, ki so za računalništvo dojemljivejši in se spuste vanj brez predsodkov in strahu kot v zanimivo avanturo. Seveda pa je od vodstva odvisno, kakšne informacije bo dobivalo in ali jih bo znalo uporabiti. Računalnik nas res lahko zasuje s podatki, toda če jih ne bomo znali koristno uporabiti, od tega ne bomo imeli druge koristi, kot da bomo z modo. Korist računalniške tehnologije ni v tem, da bi prežvekovali še več navadnih številk, ampak da hitreje pridemo do analiz in diagnoz, to je do informacij, ki so potem trdna podlaga za poslovne in strateške odločitve. Na informacijah temelječa organizacija na splošno zahteva veliko več strokovnjakov kot ukazovalno - nadzorno podjetje, na kakršna smo navajeni, in to ne samo v upravi, ampak predvsem v operativi. Zato je zmotno mnenje, ki ga je bilo slišati na burnem zboru delavcev, da je vodilnih preveč in da naj se poberejo. Res je, da vsak vodilni še ni strokovnjak in da nekateri niso kos svoji nalogi, toda upam si trditi, da imamo premalo strokovnjakov, ki bi zasedli vodilna mesta in da jih je tudi težko dobiti. Kajti prihodnost podjetja ni v moči mišic, ampak v znanju.
In tu smo zopet pri izobraževanju. Razvoj v svetu je danes tako hiter, da strokovno znanje na vseh ravneh hitro zastari, če se takorekoč vsakodnevno dopolnilno ne izobražuješ. To pomeni, da moramo tudi v samem podjetju dati poudarek strokovnemu izobraževanju in ga narediti kar najbolj dostopnega. Hkrati pa moramo zaposlenim omogočiti, da bodo svoje znanje tudi izkoristiti. Odtod še ena pomembna naloga vodstva: sprostiti ustvarjalnost in jo nagraditi.
Od osebnih dohodkov je odvisno angažiranje delavcev
Zato bomo za strokovno okrepitev potrebovali spodbudnejši sistem nagrajevanja z manjšo uravnilovko od sedanje. Vendar naj dodam nekaj besed, da ne bi bilo nesporazuma. S tem nočem reči, da so strokovnjaki v našem podjetju slabo, delavci pa dobro plačani. Oboji so slabo plačani. Prepričan sem, da si s politiko nizkih osebnih dohodkov ne moremo zagotoviti prihodnosti. Še zlasti, ker je naša proizvodnja
Sprostiti ustvarjalnost in pobude
5
dekorativna
surovinsko in kapitalno intenzivna in strošek delovne sile pomeni le majhen del v strukturi cene naših tkanin. Zato nam nizki osebni dohodki ne morejo prinesti odločilne konkurenčne prednosti, ampak nas lahko samo zavirajo v razvoju. Naš cilj mora torej biti vodenje politike visokih osebnih dohodkov, seveda v povezavi tudi z visokimi zahtevami glede kakovosti in storilnosti dela. Toda to bo mogoče samo, če bomo sledili zgledu tekstilne industrije v razvitih državah. V Avstriji so na primer v 30 letih z uvajanjem visoke tehnologije in kapitalnim intenvizi-ranjem zmanjšali število zaposlenih v tekstilni industriji za polovico in se preusmerili na zahtevnejše tekstilne izdelke, vendar danes izdelajo več kot pred 30 leti. Za podkrepitev razvoja v tej smeri torej potrebujemo spodbudnejši sistem nagrajevanja, ki ga bomo do konca junija pripravili s pomočjo ene izmed svetovalnih organizacij.
Načrtov in zamisli je seveda še več,
ZADEVA: Kritičen položaj naše delovne organizacije
V teku dveh sestankov s predstavniki vaše občine - dne 26. 01. 1989 v naši tovarni in dne 13. 02.1989 pri vas - smo vas seznanili s težkim položajem naše delovne organizacije in z oceno zaključnega računa za leto 1988, ki ga zaključujemo z dobrimi 7 milijardami izgube.
Ob tej priložnosti smo vas seznanili tako z notranjimi vzroki in načrti za njihovo odpravo, kot z zunanjimi vzroki za slab poslovni uspeh. Ker menimo, da je bil vpliv zunanjih dejavnikov za naš poslovni neuspeh močnejši od vpliva naših notranjih slabosti, vas želimo seznaniti z nekaterimi objektivnimi vzroki, ki so potisnili v slab položaj ne samo našo delovno organizacijo, ampak tudi druga nam sorodna podjetja. Zato vas tudi prosimo, da v skupščini občine Šiška sprožite pobudo, da bi naši delegati v republiški skupščini zahtevali temeljito razpravo o položaju in prihodnosti slovenske tekstilne industrije.
Na prvem mestu bi omenili zamrznitev cen iz novembra 1987 na ravni
1.	oktobra 1987, ki sicer ni prizadela samo nas, ampak celotno industrijo. Toda, medtem ko so mnogi proizvajalci mimo predpisov na različne načine nekaznovano zviševali cene, se je Dekorativna zaradi nedovoljenega zvišanja cen znašla pred sodiščem z obveznostjo, da je cene
vendar je že ta sestavek, v katerem sem vas želel seznaniti z nekaterimi najpomembnejšimi nalogami in cilji, ki jih z njimi zasledujemo, predolg.
Seveda to še ni pravi plan. Toda uspešno opravljeno delo pri teh nalogah naj bi pomenilo podlago za temeljit in stroškovno izdelan kratkoročni in srednjeročni strateški plan, ki pa ga vam bomo lahko predstavili konec tega ali v začetku prihodnjega leta. Marsikomu bo morda tole razmišljanje tuje in nenavadno. Zato naj za konec povem samo še to, da je temeljni in edini cilj navedenih nalog, ki ne bodo lahke, zagotoviti dolgoročno rentabilnost poslovanja. Kajti v tržnem gospodarstvu, kateremu se pod prisilo ekonomskih zakonitosti počasi približujemo s polževo hitrostjo, ne poznajo opisanega ugotavljanja uspešnosti. Kazalec je samo eden: stopnja dobička oziroma izgube!
Boris Verbič
vrnila na prejšnjo raven in jih ohranjala nespremenjene vse do 22. maja 1988. Upravičeno torej lahko domnevamo, da je bil izpad dohodka v Dekorativni zaradi zamrznitve večji kot v povprečju tekstilne industrije, ki pa je bila kot panoga bolj prizadeta od drugih panog, na kar kažejo naslednji podatki: delež tekstilne industrije v akumulaciji celotne industrije in rudarstva v Sloveniji je bil 20,29 % leta 1986, 12,18 % leta 1987 in samo še 10,21 % v prvih devetih mesecih 1988. Delež celotnih kreditov pa se je v istem obdobju povečal od 6,39 % na 7,06 % in delež plačanih obresti od 7,47 % na 8, 97 %.
Na drastično poslabšanje pogojev poslovanja v naši podskupini 125 kažejo tudi podatki o strmem upadanju udeležbe akumulacije v dohodku, ki je leta 1984 znašala 30,24 %, leta 1986 še 20,57 % in v prvih devetih mesecih 1988 samo še 5,36 %. Zaradi slabše akumulativnosti se je tekstilna industrija morala zatekati k najemanju dragih posojil, zaradi česar so se stroški za plačilo obresti v primerjavi z devetimi meseci 1987 realno potrojili. V bombažni industriji Slovenije so porasli stroški finansiranja iz 3,68 % dohodka na 12,39 %, kar pomeni, da so se početverili. Splošno združenje tekstilne industrije Slovenije v svojem poročilu, iz katerega so omenjeni podatki, trdi, da ni- dokazov, da je primarna tek-
stilna proizvodnja tista, ki ne bi prenesla povprečne obrestne mere, in pri tem ugotavlja, da s sedanjo politiko lahko postopno potisnemo pod vodo tudi povprečne in nadpovprečne proizvajalce, saj je obseg zajemanja davkov in prispevkov, realno visoka obrestna mera in metodološka uporaba revalorizacije kreditov instrumentarij, ki bo v parih nadaljnjih mesecih finančno popolnoma izčrpal pomembne dele gospodarstva.
Ker ne želimo biti predolgi, naj opozorimo samo še na dva neugodna dejavnika, to je na visoke uvozne carine in na neenake pogoje gospodarjenja.
Naše podjetje uvaža med drugim sintetična vlakna in filament, ki so bili do nedavnega obremenjeni s 44,8 % oziroma 42,8 % uvoznih dajatev. Na drugi strani smo pri izvozu deležni 2,41 % za povračilo uvoznih davščin in za izvozno spodbudo. Vsako komentiranje tako izkrivljenega tečajnega ravnovesja je odveč, zato Splošno združenje tekstilne industrije upravičeno opozarja, da je izvozna proizvodnja na podlagi 85 % uvoza vseh surovin v tekstilni industriji onemogočena in da je panoga vnaprej obsojena na izgubo. Nedavna odprava nekaterih uvoznih dajatev problem resda blaži, vendar ga ne odpravlja, še zlasti, ker je postopek opustitve carin pri uvozu za izvoz zelo zamuden in poslovno težko uporaben.
Na koncu naj opozorim še na neenake pogoje gospodarjenja. Splošno združenje v svojem poročilu ugotavlja, da je konkurenca na domačem trgu izjemno ostra in da vlada splošno prepričanje, da proizvajalci nekaterih republik in pokrajin prodajajo blago po cenah, ki ne pokrivajo stroškov materiala, pa
* V tovarni je že od 9. januarja naprej moč srečevati moškega, ki hodi po oddelkih in postavlja resna vprašanja. Marsikdo se je že vprašal, kdo neki je to, zato je prav, da ga predstavimo in pojasnimo, kaj počne.
Ta tovariš je Dragotin Gašparac, diplomirani ekonomist iz zagrebškega Inženjerskega biroja, ki s sodelavcem analizira stanje poslovnih funkcij (proizvodnje, planiranja, prodaje, nabave, financ itn.) v Dekorativni. Ta analiza ima namen ugotoviti, kje se da v posameznih segmentih poslovanja kaj izboljšati.
S temeljito analizo razmer v Dekorativni so začeli januarja, na voljo pa imajo 75 delovnih dni, tako da bodo
tudi ne nosijo bremen svojih zalog preko kreditov in revalorizacije. Iz zanesljivih virov imamo informacije, da so nekateri proizvajalci po določilih iz zaupnega uradnega lista oproščeni nekaterih ali vseh uvoznih dajatev, na kar je v članku »Predpisana in dejanska obremenitev« (GV, 9. 12. 1988) opozoril Franci Gerbec. Od našega konkurenta iz Makedonije smo v času ljubljanskega sejma mode izvedeli, da je njegovo podjetje lani dobilo iz sklada za nerazvite okoli 9 milijard dinarjev posojil po 7 % obrestni meri, medtem ko smo si morali mi denar za nerazvite izposojati in zanj plačevati visoke obresti. To z razvojno politiko seveda nima nič skupnega, ampak je to zgolj potuha nesposobnim ali slabšim, ki nas z nizkimi cenami ne onemogočajo samo doma, ampak tudi na tujem. Tudi Franci Gerbec v omenjenem članku ugotavlja, da je takšen sistem razvojno škodljiv, ker usmerja naložbeno dejavnost v napačne smeri in škodljivo vpliva pri izdelavi kalkulacij posameznih izdelkov. Stalne oprostitve nekaterih podjetij ali celotnih področij so že tako dolgo uveljavljena praksa, da so dobile status neodtujljivih pravic.
V takih razmerah se sprašujemo, ali sta se slovenska vlada in politika potihem sporazumeli ali pristali na to, da se proizvodnja metražnega blaga preseli na jug. Če je temu tako, potem bi bilo bolj pošteno, da se to odkrito pove. Potem bi temu sicer strokovno oporekali, toda hkrati bi morali tudi razmišljati o preusmeritvi, če bi hoteli preživeti in si zagotoviti prihodnost.
S tovariškimi pozdravi!
Generalni direktor
mag., Boris Verbič, dipl. oec.
poročilo oddali do 21. aprila. Menijo, da bodo v tem času opravili delo v celoti, morajo pa obdelati planiranje poslovanja, finančno poslovanje, nabavno poslovanje, tehnologijo in organizacijo proizvodnje, prodajno poslovanje, obračun poslovanja in poslovnih rezultatov, ekonomsko analizo poslovanja in informatiko. Doslej so obdelali nabavno poslovanje in kadrovsko funkcijo. Vse to pa je povezano s potrebami proizvodnje.
Zanimalo nas je, kako poteka takšna »obdelava«:
»Vsako od področij je razdeljeno na segmente, ki jih mi 'posnamemo’ (z ljudmi se pogovajamo o delu in problemih, pregledamo dokumentacijo,
Poslano Izvršnemu svetu občine Šiška
Čaka na odgovor
Novice ... Novice
6
dekorativna
iščemo ustne in pisne podatke o tem), jih analiziramo in sprejmemo določena mnenja. Sodelovanje ljudi v Dekorativni je na visoki ravni, vse, kar smo doslej želeli imeti, smo dobili pravočasno in bilo je kvalitetno obdelano.
Za takšno delo je koristno angažirati nevtralne institucije, ker niso obremenjene z vsemi tistimi problemi, ki se, normalno, pojavljajo v vsaki delovni organizaciji. Inženjerski biro deluje že od leta 1952, zaposluje pa približno sto ljudi. Analize, ki jih opravljamo tukaj, smo delali že v velikem številu organizacij in tovarn, naj naštejem zgolj nekatere: NIK Zagreb, Kamensko, Klub mode, Zagreb, Konteks, Karlovac; Varteks, Varaždin itd.
Preden bomo zaključili svoje poročilo, bomo o naših ugotovitvah obvestili določene ljudi s posameznih področij ter se pogovorili z njimi o tem, kaj smo ugotovili in kaj predlagamo. To pa zato, da ne bi bilo kakšnih nesporazumov. Predlogi, ki jih bomo navedli, morajo biti v Dekorativni seveda tudi sprejeti, to pa bo obenem potrdilo o uspešnosti našega dela. Vsi predlogi bodo enako pomembni, vendar se bo nekatere dalo rešiti hitro, druge pa ne.
Ko bo naše poročilo gotovo in sprejeto, in ko se bo pričelo z uresničevanjem predlogov, je eno leto realen rok, da se bo tudi položaj v Dekorativni spremenil.
m. p.
Organiziranje Dekorativne v družbeno podjetje
Zakon o podjetjih, ki gaje skupščina SFRJ sprejela konec decembra 1988 in velja od 1. 1.1989 je vnesel v naše gospodarsko življenje mnogo sprememb. Razčistil je s togim sistemom oblik gospodarskih subjektov, ki jih je določil Zakon o združenem delu in čigar neučinkovitost se je potrdila v praksi. Nadaljnji razvoj in vključevanje v tokove svetovnega gospodarstva sta nemogoča brez ustvarjanja samostojnih in učinkovitih gospodarskih subjektov ter tržnih zakonitosti.
V teh dneh, ko smo se seznanili z na žalost neugodnimi poslovnimi rezultati za preteklo leto, je tudi za našo delovno organizacijo prilož-
Delovna organzacija DEKORATIVNA, ki ima v svoji sestavi Delovno skupnost skupnih služb in naslednje temeljne organizacije:
-	Proizvodnja tkanin
-	Energetika in vzdrževanje
-	Predilnica Laško
s tem programom določa aktivnosti, nosilce aktivnosti in roke za organiziranje delovne organizacije v družbeno podjetje.
Organiziranje delovne organizacije v družbeno podjetje in usklajevanje njenih samoupravnih splošnih aktov se začne z dnem sprejetja tega programa in traja najkasneje do konca leta 1989.
III.
Uresničitev programa organiziranja
nost, da oceni stanje sedanje samoupravne organiziranosti ter analizira dosedanje delo in poslovanje.
Na osnovi teh analiz se moramo odločiti za moderno organizirano podjetje, ki bo vsem nam ponudilo boljši kos kruha.
Zakon o podjetjih je zavezal vse organizacije združenega dela, da najkasneje do 31. 12. 1991 uskladijo svojo organiziranost in samoupravne splošne akte z določbami Zakona o podjetjih. Ker mora preobrazba delovne organizacije v družbeno podjetje potekati kontinuirano, je delavski svet delovne organizacaije na svoji seji dne 27. 2. 1989 sprejel
bo potekala v šestih stopnjah aktivnosti in sicer:
1.	) Analiza dela, poslovanja in razvoja delovne organizacije. Problemi v njenem organiziranju, delu in razvoju ter načini njihovega razreševanja. Osnovne smeri razvoja delovne organizacije. Izdelava osnovnega projekta nove organizacije družbenega podjetja.
Nosilec aktivnosti: Inženjerski biro Zagreb
Rok: 24. 4. 1989
2.	) Diagnoza poslovne usmeritve delovne organizacije
-	identifikacija obstoječe poslovne usmeritve DO
-	diagnoza te poslovne usmeritve
-	identifikacija ključnih problemov razvoja DO in smeri razreševanja. Nosilec aktivnosti: ITEO, Ljubljana Rok: april 1989
3.	) Izdelava statuta družbenega podjetja
Nosilec aktivnosti: pravna služba z zunanjimi sodelavci Rok za predložitev osnutka delavskemu svetu: 10. maj 1989 Trajanje javne obravnave: 11.-31. maj 1989
Določitev predloga statuta in razpis referenduma na delavskemu svetu: 1. junij 1989
4.	) Sprejem statuta na referendumu Nosilec aktivnosti: pravna služba Predviden datum referenduma: 20. junij 1989
5.	Priprava in sprejem drugih samoupravnih splošnih aktov Nosilec aktivnosti: pravna služba Rok: konec leta 1989
6) Izdelava plana dela in poslovanja družbenega podjetja in smernic za
Skupna disciplinska komisija se je v letu 1988 sestala devetkrat. Največ je bilo storjenih hujših kršitev delovnih obveznosti, od katerih so na prvem mestu neopravičene odsotnosti z dela. Če letošnje leto primerjamo z lanskim, ugotovimo, da je bilo letos nekoliko manj neopravičenih izostankov, druge hujše kršitve, kot je protipravna prilastitev, vinjenost, fizična obračunavanja z grožnjami, povzročitev materialne škode, odklonitev dela in netovariš-ki odnos do sodelavcev, pa se še naprej pojavljajo.
Neresnost in neodgovornost sta značilni negativni lastnosti nedozorelih posameznikov, ki tekmujejo s sebi enakimi in v nasprotju z družbeno priznanimi normami lepega
srednjeročni razvoj družbenega podjetja.
IV.
Generalni direktor je za uresničitev tega programa neposredno odgovoren delavskemu svetu. V kolikor se program vsebinsko ne bo mogel uresničevati v predvidenih rokih je generalni direktor o tem dolžan obvestiti delavski svet.
V.
O sprejemu programa organiziranja in usklajevanja samoupravnih splošnih aktov z Zakonom o podjetjih se obvesti pristojni organ v Skupščini občine Ljubljana - Šiška.
VI.
Morebitne spremembe in dopolnitve programa se sprejmejo na delavskem svetu.
Program bo objavljen v glasilu delovne organizacije, razobešen pa bo tudi na vseh oglasnih deskah.
VII.
Program velja z dnem, ko ga sprejme delavski svet.
obnašanja in poštenega življenja. Verjetno zato, da bi dokazali sebi in drugim, da so že dovolj zreli, da bi prevzeli nase del bremena, ki v tem trenutku tare našo politično in gospodarsko razrvano družbo.
Da pa bi nekateri že »zreli« posamezniki prej ugotovili, če so pripravljeni prenašati omenjena bremena, je poskrbela nova zakonodaja pri disciplinski odgovornosti. Prav gotovo je pozitivno vplivala na delavce z tanjšimi živci in dolgimi prsti, obenem pa je sedanja krizna ekonomska situacija nekoliko pripomogla k temu, da vsak posameznik nekoliko bolj razmišlja o svojem delovnem mestu, oziroma delih in nalogah, ki jih opravlja.
Milan Vasiljevič
Program organiziranja in usklajevanja samoupravnih splošnih aktov z Zakonom o podjetjih
Aktivnost disciplinske
7
dekorativna
Kulturna dejavnost v Dekorativni vselej razvita
Srečanje ob kulturnem prazniku
Vsi sodelavci in sodelavke, ki smo na raznih področjih prispevali k oživljanju kulturne dejavnosti v naši delovni organizaciji, smo bili povabljeni na skupno srečanje 11. februarja. Bistvo tega srečanja je bila 10. obletnica kulturnega delovanja v naši Dekorativni in pozdrav kulturnemu prazniku. Poleg članov kulturnega društva Dekorativne so bili povabljeni še predstavniki iz Zveze Kulturnih organizacij Šiška, predsednica Majda Lenič in tajnik Milan Pirker. Iz naše DO so se srečanja udeležili še Franc Kragelj in Vladimir Kočevar.
Tako smo slišali, da ima kulturno življenje delavcev v Dekorativni že dolgoletno izročilo. Predvsem v povojnih letih je v raznih skupinah sodelovalo več ljudi, ki so bili med seboj povezani. Veseli so bili svobode in predvsem misli, da jim nihče več ne more vzeti materinega jezika. Svoje veselje so izražali v lepi slovenski pesmi, v tamburaškem orkestru, s plesom folklorne skupine, kasneje pa z ansamblom, ki je zabaval delavce na veselicah v »jami« Dekorativne.
Obstajal je tudi dramski krožek. Igrali so slovenske ljudske igre, razne skeče in celo opereto Planinska roža. To polno kulturno življenje je
Predsednica Zveze kulturnih organizacij občine Šiška podeljuje zaslužena priznanja našima kulturnikoma Francu Kraglju in Sašu Galetu.
Zbrani smo zapeli Prešernovo Zdravljico in nazdravili. Predsednica konference 00 ZSS Dekorativna Anka Kočar je vse prisrčno pozdravila, Ivanka Prezelj, predsednica kulturne komisije Dekorativne pa je posvetila nekaj besed našemu kulturnemu dnevu. Nato je Franc Kragelj slikovito opisal delovanje kulturnega društva DO že od samega začetka pa do danes. Predlagal je tudi zaposlitev kulturnega animatorja.
živelo v Dekorativni vse do kriznega obdobja okrog leta 1960. Kulturno delo je tedaj za daljši čas zamrlo. Občutek praznine je spodbudil nekatere člane, da so se konec leta 1978 ponovno zavzeli za oživitev kulturnega življenja in ustanovili mešani pevski zbor in folklorno skupino. Tedaj je bila ustanovljena tudi komisija za kulturno dejavnost v okviru KOOS Dekorativna. Leto pozneje je ob srečanju upokojencev
nastala tudi igralska skupina in se predstavila s skečem pred zanimivimi kulisami, ki smo jih izdelali sami.
Mešani pevski zbor je leta 1982 prenehal delovati, igralska in folklorna skupina pa sta še z večjo vnemo zaživeli in nastopali tudi zunaj občinskih meja. Na žalost je presahnilo tudi delo igralske skupine, ostala je le še folklorna in pričakala 10. obletnico. Vendar pričakujemo že za prireditev ob delavskem prazniku ponovno predstavitev prenovljene igralske skupine, ki bo posegla v nekdanje čase življenja na vasi ter predenja in tkanja na domovih.
Po obujanju dogodkov iz preteklosti so bila podeljena priznanja in Maroltove značke za 5. in 10. letnico delovanja folklorne skupine. Za 5-let-no delovanje so prejeli priznanje naslednji člani: Marija Rožič, Anka Kočar, Marjeta Štrekelj, Vesna Markovič, Stane Istenič, Ivan Ponikvar, Milan Kočar, Janez Bačnik. Za 10-
letno delovanje: Vera Laznik in Milan Karu. Za uspešno vodenje folklorne skupine: Sašo Gale in eno skupno priznanje za 10-letno delo komisije za kulturno dejavnost pri KOOS Dekorativna, za prizadevno organizacijo dela ob vseh prireditvah in oživljanje kulturnega delovanja v delovni organizaciji. Srečanje je pestro izpopolnila zamisel predsednice kulturne komisije Dekorativne Ivanke Prezelj. Pripravila je na izbiro lesene ploščice z bogato vsebino rekov in pregovorov, zraven njih pa tudi male Slovenske pesmarice.
Ob skrbno pripravljeni mizi in prijetni postrežbi našega osebja družbene prehrane, smo še nekaj časa peli in recitirali slovenske pesmi.
Naj končam to pisanje z željo, da bi se krog naših kulturnih delavcev razširil in da bi se takšna srečanja večkrat ponovila!
A. M.
» Vremena Kranjcem bodo se zjasnila«
v# V i 'H

J
z« Z/ */»
r
»L/ ŠŽlod V
Premišljam in tehtam kakšne naj bi bile besede, misli, namenjene spominu velikega pesnika. Vznesene, hrabrilne ali pa morda malodušne in tarnajoče. Ni dvoma, za slednje bi imela dovolj opravičil. Gospodarska, politična, ideološka in nravna zagata družbe je pripeljala tudi kulturo na tisti usodni rob, na katerem postajajo vizije in identiteta same kulture negotove ih problematične.
Pa vendar: ali se niso prav v času najtežjih preizkušenj in bolečin rojevali največji kulturni biseri. Stoletja je slovenski živelj iskal svoj prostor pod soncem in ponižno pod strahovladami vseh vrst rojeval svoj jezik, svojo pesem in običaje. Že zgodaj je svojo molitev zapisal v kamen, kasneje zbral v knjigo. Biblijo je dobil v svojem jeziku nedolgo za kulturnimi velesilami tistega časa. Reformizem je bil, s svojo svežino idej, bogat čas za naš narod. Kasneje nas je v Evropi predstavila Slava vojvodine Kranjske, tudi Linhartov Matiček je dobro pokadil pod finimi francosko privihanimi nosovi.
Sklad za skladom se dviguje Triglav - Sveta gora, nam oznanja Vodnik, baron Žiga radovedno podpira in zbira okrog sebe može besedne in naravoslovne znanosti.
V daljavi že sluti dobri sosed svetga Marka čas, ko rojak prost bo vsak. Kam daleč so dohtarja soneta ponesle misli, koliko stoletij naprej, najbrž niti vrag ne ve, ki nam še vedno soseduje.
Najlepše so sanje svobode, zato največkrat ostajajo le sanje. Vendar sanjati z okovi, z vklenjenimi mislimi, v senci jedrskih konic, sanjati o svobodi, bratstvu brez ljubezni je kakor, da bi up v strah pognal. Očitajo nam, da smo jokav narod. Tudi pesmi, tiste narodne o dekletu, vinu, fantovskem veselju in vojskah, se končajo v solzah in pomilovanju. Morda je temu vzrok naša majhnost, utesnjenost med morje, Alpe in širjavo Panonije. Kdo ve?
RasteI je naš cvet neveselo ob potoku let in pišu stoletij. Vsemu navkljub je dozorel v preizkušnjah in borbi, tako, da zdaj lahko odkrito pogleda v obraz Velikim narodom, pa čeprav bi kot protiutež na tehnico Besede položil le drobno knjižico z naslovom POEZIJE.
Ivanka PREZELJ
8
dekorativna
Pravni
nasveti
Odkup stanovanja
Vprašanje: Ali uporabnik družbenega stanovanja lahko odkupi stanovanje in pod kakšnimi pogoji? Odgovor: Pogoje za prodajo družbenih stanovanj določa zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini. Ta je bil pred kratkim spremenjen tako, da olajšuje nakup in širi krog upravičencev.
Zasedeno družbeno stanovanje lahko kupi bodisi imetnik stanovanjske pravice, bodisi uporabnik tega stanovanja, s soglasjem imetnika stanovanjske pravice.
Družbena pravna oseba, ki je »lastnik« stanovanja, mora biti seveda zainteresirana za prodajo, ki jo mora opraviti v skladu z njenim splošnim aktom. Kupnina ne sme biti nižja od vrednosti nezasedenega stanovanja na dan prodaje, izračunane na podlagi enotne metodologije za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
Ob nakupu torej mora sodelovati cenilec, ki oceni predmetno vrednost stanovanja.
Možno je tudi obročno odplačevanje kupnine, vendar je obvezna stalna valorizacija neodplačanega dela kupnine.
Zasedeno stanovanje se lahko proda imetniku stanovanjske pravice oziroma uporabniku neposredno s pogodbo.
Nezasedeno stanovanje pa se lahko proda samo na javni dražbi ob pogojih in na način, ki jih določajo predpisi o prodaji nepremičnin.
Milan Vasiljevič
Otroci
pišejo
MEDVEDEK PU
V gledališču je bilo lepo. Veliko smo se smejali. Gledali smo medvedka. Tako se je najedel medu, da ni mogel iz zajčje luknje. Vsi smo mu hiteli na pomoč.
Smejali smo se takrat, ko je pujsku počil balon. Nič se nismo dolgočasili.
Na koncu nas je obiskal Dedek Mraz. Dal nam je pisana darila. Bilo mi je všeč.
Blaž, 1. razred
Umri je Alojz Grmovšek
Ko smo pred časom izvedeli, da te je doletela zahrbtna bolezen, tega skoraj nismo mogli verjeti. Upali smo, da jo boš premagal, saj si v življenju premagal marsikatero težavo.
Pred več kot tremi desetletji si prišel v našo delovno organizacijo. Svoja najboljša leta si preživel med nami, kjer si s svojim delom prispeval k skupnim rezultatom. Sodelavci smo te spoštovali, ker si bil vedno pripravljen pomagati in svetovati vsakomur, ki je potreboval tvoje sodelovanje.
Leta 1963 si vstopil v naše gasilsko društvo in istega leta si opravil izpit za gasilca. Leta 1970 si opravil tudi
tečaj za strojnika, zadnjih 14 let pa si bil tudi član upravnega odbora. Na operativnem področju si bil izredno vesten, tako v operativni enoti kot v upravnem odboru. Nemalokrat si posredoval koristne predloge zlasti že zato, ker je bilo tvoje delovno mesto v tkalnici, kjer je velika požarna nevarnost, pa tudi iz veselja do dela v gasilski organizaciji. Za svoje prizadevanje si leta 1981 prejel priznanje in značko za 20-letno aktivno delo.
Vse prekmalu je ugasnila luč tvojega življenja. Družina in tudi mi bi te še zelo potrebovali. Med nami boš ostal v trajnem spominu.
Sodelavci
16. 10. 1937-6. 1. 1989
Letos bolj zdravo!
Ko ste odraščali, ste verjetno slišali, da bi morali storiti dnevno vsaj eno dobro delo.
Tudi zdravje prihaja z dobrimi deli. Če boste sedaj opravljali naslednjih 10 »dobrih del«, si boste lahko prihranili veliko težav kasneje:
• Privoščite si maslo in smetano le ob vikendih
Med tednom se poskusite odreči vsem maščobam. Videti je, da rak na prsih in debelem črevu manjkrat prizadene tiste, ki uživajo manj maščob. Nizkomaščobno prehranjevanje varuje pred srčnimi napadi,
kapjo, visokim pritiskom in senilnostjo z zaviranjem arterioskleroze.
• Pojejte vsak dan en jogurt
Ne jamčimo, da boste zato dočakali 120 let, toda gotovo boste dvignili »dovod« kalcija.
Vsakodnevna hrana, ki vsebuje veliko kalcija, vam bo pomagala izgraditi zadostno rezervo kostnega kalcija proti osteoporozi, to je oslabljenju kosti. Kalcij vam tudi pomaga ostati pri svojih zobeh. Ljudje - predvsem ženske - z osteoporozo, izgubijo svoje zobe veliko prej kot drugi zaradi kvarjenja čeljusti. Ženske bi
morale jesti najmanj 1000 miligramov kalcija na dan, začenši v najstniških in dvajsetih letih, kar priporočajo American Society for Bone and Mineral Research ter številni zdravniki.
Poleg mleka, jogurta in sardin so dobri viri kalcija tudi sir, konzervirani losos, brstični ohrovt in druga temnozelena listnata zelenjava.
• Spijte 6 kozarcev vode na dan
Se sliši kot narodna medicina? Vseeno, to je dober, soliden nasvet. Pri mlajših odraslih je v telesu 60 odstotkov vode, toda to se z leti
V	Mladinskem gledališču sem gledal igrico Medvedek Pu. Bila je zelo lepa.
Igrali so: Medvedek Pu, pujsek, zajček, osliček Sivček in sova. Medvedek Pu je imel zelo rad med. Sivček je izgubil svoj rep. Zajček je imel zelo rad zelje in korenje. Šli so na pot. S seboj so imeli nahrbtnike.
V	nahrbtniku so imeli hrano in pijačo. Na koncu so vsi skupaj zapeli.
Saška, 2 razred
9
dekorativna
manjša. Tako se vaša koža suši in vaše ledvice manj učinkovito odvajajo. Zato potrebujete več vode, da bi obvarovali kožo pred izsušitvijo. Razredčili boste tudi soli in minerale, ki potujejo skozi vaše telo. Če vemo, kako boleče je potovanje ledvičnih kamnov (nekatere pravijo, da je to celo huje kot porod), potem to ni majhna stvar. Voda tudi izpira bakterije iz sečovoda in pomaga preprečevati infekcije sečnih kanalov.
Ni nujno, da bi bilo vaše uživanje dnevne doze 6 kozarcev vode neugodno: začnite s kozarcem ob vsakem obroku in enega popijte preden greste v posteljo. In namesto druge kave v odmoru popijte raje kozarec vode.
•	Naredite 25 počepov in prete-gov vsak dan
To nima nič opraviti z ohranitvijo ravnega trebuha. Pravzaprav ima naša skrb le nekaj malega opraviti z vašo sprednjo stranjo in vse z vašo zadnjo.
Bolečine v križu so med najpogostejšimi pritožbami moških in žensk. Toda kaj imajo trebušne mišice opraviti z našimi križi? Torej, ker sprednje mišice oslabijo in popustijo zaradi neaktivnosti, nadomesti to naša drža s prenosom teže na križ. Sčasoma se mišice v spodnjem delu hrbta - križu - utrudijo zaradi nošenja teže in pričnejo boleti. Zato so takšne vaje prvi korak k preprečevanju bolečin v križu.
•	Dvakrat dnevno si vzemite »pavzo za znižanje pritiska«
Vse, kar potrebujete, je miren prostor, kjer bi se vsedli ali vlegli in zaprli oči za 20 minut. Koncentrirajte se na enostavne stvari ali prijetne predstave in pustite vkraj vse nadležne misli. Nekajkrat globoko vdihnite. Vsaka »dekompresijska« pavza je naložba v vaše bodoče zdravje. Leta potlačene napetosti terjajo hud davek od občutljivih organov in vas puščajo z lovskimi trofejami zaradi stresnih težav, ko dosežete petdeseta leta: s katarjem debelega črevesa, rano na želodcu, visokim pritiskom, nezanimanjem za spolnost in celo s »službeno pregore-lostjo«. Vzemite si možnost dekompresije v strateških točkah vašega dne: med odmorom za kosilo, med sestankoma, ko pridete domov ali ko končate s poglavitnim delom okoli hiše.
•	Vagajte se vsak drugi dan
Ženske pri tridesetih ugotavljajo, da je potrebno dvakrat več napora, da bi izgubile 2,5 kg kot pri dvajsetih letih. In pri štiridesetih se zdi, da se vsak dekagram trdovratno prilepi na napačna mesta. Enostavno izgorevamo kalorije bolj počasi kot nekoč. S tem, da pozorno gledate na teht-
nico, lahko ujamete te dodatne dekagrame še preden zrastejo v kile.
•	Jejte nekaj teh jedi vsak dan:
vlaknate žitarice za zajtrk, veliko listnate solate za kosilo ali ob večerji, dva sadeža (najraje jabolka ali hruške, ki jih jemo s skorjo). Vzrok je enostaven: vlakna so brez dvoma zvezda prehrane v tem desetletju. Nekoč smo mislili, da so vlakna (ali tisto, kar je vaša mama imenovala otrobi) dobra le za regulacijo prebave, toda z leti smo odkrili vso množico njihovih lastnosti, ki ohranjajo zdravje.
Še enkrat: vlakna pomagajo regulirati prebavo in preprečujejo heme-roide ter krčne žile. Poleg tega lahko z vlakni nadzirate nizko težo in vaš holesterol. Zmanjšujejo tudi tveganje razvoja različnih vrst raka, tudi na debelem črevesu.
•	Čistite in masirajte vaše zobe najmanj enkrat vsakih 24-36 ur
To preprečuje formiranje oblog (pla-ka), kar je drug poglaviten vzrok za izgubo zob kasneje v življenju. Pa-radentoza se lahko začne v vaših najstniških in dvajsetih letih. Če ji dovolimo, da se razvija, se bodo vaši zobje začeli majati in izpadati. In nič ni manj romantično kot iti zvečer v posteljo z umetnimi zobmi v kozarcu na nočni omarici.
•	Na prostem vedno uporabljajte zaščito pred soncem
Za izpostavljanje soncu velja pravilo: porjavi sedaj, plačaj kasneje. Dognano je - koža potrebuje sončno svetlobo za proizvajanje vitamina D, ki je bistven za močne kosti. Toda prekomerno izpostavljanje soncu je nevarno za vse vrste kožnega raka. Poleg tega, da nam pomaga izogniti se kožnemu raku, vas lahko zaščita pred soncem obvaruje tudi pred drugimi zahrbtnimi sončnimi nevarnostmi: gubami in suho, usnjeno, navidez staro kožo.
Obe, vidna in nevidna (ultravijolična) sončna svetloba sta škodljivi. Tako za popolno zaščito uporabljajte popolne sončne ovire - losione z zaščitnim faktorjem 15 (in ne pozabite se ponovno namazati po plavanju).
•	Prehodite 3 km na dan - začetniki vsak drugi dan
Veliko študij je pokazalo, da redno in živahno vadenje:
-	preprečuje osteoporozo, poglaviten vzrok zlomov in nečedno, ma-tronasto grbo po menopavzi, očitno kosti potrebujejo trzanje in vlečenje mišic med vadbo, da ostanejo zdrave, drugače se prične njihova čvrstost zmanjševati za okoli 1 odstotek na leto, začenši okoli trideseta leta;
-	zaustavi razvoj krčnih žil, teh bo-
lečih grud, ki se formirajo, ko nožne krvne žile oslabijo; vaje poženejo kri nazaj v cirkulacijo;
- preprečuje upočasnjevanje presnavljanja, do katerega prihaja z leti; z drugimi besedami, vaje preprečujejo z vzdrževanjem visokega odstotka izgorevanja kalorij pridobivanje teže.
Za nagrado vas lahko vaje odbranijo pred tem, da bi bili videti predčasno stari. Študija na Finskem je npr. pokazala, da imajo ljudje srednjih let, ki vadijo, bolj prožno, elastično kožo kot tisti, ki tega ne počnejo.
Hoja je idealna vaja za vse zaposlene ljudi. Kombinirajte jo z nakupovanjem, fotografiranjem, opazovanjem ptic, obhodom mestnih zgodo-
Banka spada med organizacije, ki imajo vse več podatkov o svojih strankah. Največ je občanov, ki imajo v sistemu Ljubljanske banke nekaj manj kot deset milijonov bančnih računov.
Čim bolj se uveljavlja nedenarno plačevanje in nenamensko kreditiranje, tem več podatkov ima banka, kdo, kaj, kdaj, kje, pri kom in za kakšen znesek kupuje. Usmerjanje zaslužkov na tekoče in žiro račune ali hranilne knjižice povečuje vednost banke tudi o občanovih »prilivih in odlivih«, njihovi dinamiki in občanovi varčnosti ali razsipnosti. Zaradi omenjenih in tudi drugih možnosti, da spoznava del občanovega zasebnega življenja prek denarnih zadev, postajajo banke vse bolj zanimive tudi za okolje. Mednje sodijo zlasti organi pregona, sodišča, uprave za družbene prihodke, skupnosti socialnega zavarovanja in še kdo.
Banke so, gledano zgodovinsko in po nalogah, ki jih opravljajo v razvitem svetu, organizacije, ki uživajo veliko zaupanje. Ne poznajo samo poslovnih tajnosti, temveč tudi poklicno molčečnost kot pravno in etično kategorijo. Kdor prekrši eno izmed njiju, je storil »neodpustljiv greh« in zanj praviloma v bančni stroki ni več zaposlitve.
Razmere pri nas so precej drugačne: veliko bolj so ohlapne, prosojne in odprte tako za posameznike kot organe in organizacije v okolju. Zakonske norme prepovedujejo takšna početja, toda zaradi splošne pravne ohlapnosti in vseenosti ravnanjem, ki jih zakon sicer prepoveduje, ne posvečamo potrebne pozornosti in so zato lahko tudi nekaznovana. Zanimivo je, da se odgovornosti in tudi nečednosti zaradi razkrivanja
vinskih predelov ali z drugimi priljubljenimi opravili.
Dobra bo seveda vsaka vrsta aktivne vadbe. Pomembno je, da si izberete takšno dejavnosti, pri kateri boste toliko uživali, da boste to počeli vsaj trikrat na teden nepretrgoma po 20 minut.
In še zadnja stvar: teh 10 korakov ne le, da vas bo obvarovalo pred bodočimi težavami, temveč vam bo pomagalo, da se boste SEDAJ počutili SIJAJNO!
(The Bulletin-Health and Fitness, LA; prevod: prosto po m. p.).
Pripis:
Pametno je, da se držite nasvetov, vendar ne pretiravajte.
Ne živite kot bolni, da bi umrli -zdravi.
teh dejanj veliko bolj zavedajo delavci na bančnih okencih, torej tisti na dnu organizacijske piramide, kot oni, ki so »nad njimi« ali v samem vrhu. Na seminarjih za delavce, ki delajo na bančnih okencih, je slišati marsikaj, kar je navzkriž s poslovno tajnostjo in poklicno skrivnostjo. Nemalokdaj so ta ravnanja tudi posledica neznanja, nevednosti, prevelike ustrežljivosti pa tudi premajhne moralne občutljivosti in slabih zgledov pri nadrejenih.
Ker je zakonitost dandanes pri nas najbrž na najnižji možni točki, si morda lahko obetamo večjo poslovnost od večjega upoštevanja moralnih norm; zlasti tistih, ki sodijo med posebnosti bančne stroke. V Ljubljanski banki že nekaj let zori zamisel, da bi morala imeti tudi bančna stroka svoj kodeks poklicne etike. Stiki, ki jih navezujejo bančni delavci; zlasti tisti, ki delajo na bančnih okencih, so močno stilizirani in praviloma nepoglobljeni. Toda ljudje, s katerimi prihajajo v stik, so iz vseh družbenih slojev, z raznimi vedenjskimi posebnostmi. Za vse te mora biti bančni delavec enako ustrežljiv in dovolj prijazen, prikupen za oko ter sprejemljiv za razum in srce. Vtis, ki ga dobijo ob tem stiku, ni le vtis o osebi, s katero komunicirajo, temveč tudi vtis o banki kot organizaciji. Zanje ni pomembno, kdo je njen predsednik in kakšen je, temveč kakšni so njegovi delavci, koliko znajo, kako se vedejo do strank in kako hitro opravljajo svoje delo. Knjižica »Lik bančnega delavca« in »Kodeks« naj bi torej sooblikovala vedenje, ravnanje in komunikacijo bančnega delavca pri delu s strankami.
(LB, Glasilo delovnih skupnosti)
Kako naj se vede in ravna bančni delavec?
10
dekorativna
NAGRADNA KRIŽANKA
sestavil
simon
lenarčič
: ':	*>: fU~4 - >:; -■" - • v ■_
krinka
franc, fizik in matem.
viking
danski
otok
drž.v afriki (luanda)
pisec
knjige
državni
simbol
krajša
arija
king
cole
mesto v arizoni
bikobo-
rec
ljubitelj
izraelska luka
slov.dra-matik
čapkova
drama
kačji
glas
srebro
papiga
f.komik
charlie
izredna
lepota
rim.bog. jutran. zore
nem.pisatelj thomas
otok v tuamotu
reka v zrn
belgijsko
zdravil.
evrotas
podložn.
delo
gibalna
sila
jezero v afriki (malavi)
veter z morja
pevec
bianco
sos. črki
c2h5
9. dan v rimu
spored
kralj fe jakov
rim.bog. jeze
erna
muser
olimp. igre
united
kingdonr
verdij.
opera
dvakrat
s
glasbeni
znak
ime politika roe
podolgo
vat
plod
organ
voha
enica
ptičja
samica
doba,
vek
Čakajo vas nagrade
Malo možganske higiene Da bi ostali mladi
... Vzemite si za vzor večno mlade duhove, ki so ostali celo življenje konstruktivni in v ustvarjanju doživeli globoko starost (Tizian je, npr. ustvarjal svoja remek dela v 98. letu, Michelangelo v 90., Nevvton je delal še v 90. letu, Pavlov v 87., v katerem je še tudi Toscanini dirigiral svojemu orkestru. Edison je aktivno delal v svojem laboratoriju še v 83. letu, Goethe pa je končal »Fausta« v 82.).
... Uživajte v ljubezni, nežnosti in prijateljstvu okoli vas. Bolj srečni in samozavestni boste ter manj nerazpoloženi.
... Uživajte v kulturnih dogodkih, glasbi, knjigah, galerijah, potovanjih, socialnih in humanitarnih dejavnostih.
... Nenehno bogatite svojo osebnost. Staranje ne pomeni konec razvoja osebnosti, temveč konec razvoja pravzaprav pelje do staranja.
... Vedno sanjarite. Človek, ki je pokopal svoj zadnji sen je popolnoma zrel za umiranje.
Šali
-	Kakšna kazen je za dvoženstvo?
-	Dve tašči!
-	Pa sem res radovedna, kakšno je tvoje znanje angleščine?
-	Oui?
-	Saj to je francosko!
-	A tako, potem znam pa tudi francosko!
V časih, v kakršnih smo, smo ljudje še toliko bolj potrebni razvedrila. Zato smo se potrudili in vam pripravili serijo slikovnih križank. Razvedrilo bo sicer zgolj nekajminutno, hec pa bo v tem, da bodo te križanke nagradne. Nagrade bodo bolj simbolične kot ne (1. nagrada: kilogramski ostanki; 2. nagrada: 2 para copat; 3. nagrada: 1 par copat), vendar: Važno je sodelovati! Rešene križanke dostavite tovarišici Milki Klobučar v pravno službo, najkas-
neje 14 dni od izida glasila: Izpolnjene morajo biti s kemičnim svinčnikom ali črnilom in opremljene z imenom in priimkom reševalca, ni pa potrebno, da bi bile v kuvertah. Žrebanje bo javno (kar pomeni, da morajo žrebanju prisostvovati najmanj trije), imena nagrajencev in tistega, ki je žrebal, pa bodo objavljena skupaj s pravilno rešitvijo križanke v naslednji številki glasila. '
VESELO NA DELO! - .,
................................................................i-----
-i v'
Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, n.sol.o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 - Uredniški odbor: Slavko Rus, Dušan Vidmar, Jaka Novak, Marko Erbežnik, Jože Hrastnik, Rada Jambor, Polona Vrtačnik, Alojz Koncilja, Barbara Tekavec-Benedičič - odgovorna urednica. Tisk: Tiskarna Formatisk Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121/72) je glasilo oproščeno davka na promet.