Gledališče? Da,a drugače
... in Betka se ni spraševala. če kol mama bo postala, kakor vsi mi je verjela, da ne bo nikoli ostarela...
V sredo. 16. aprila so v Mali drami nastopili dijaki VI. gimnazije Mcste z dramo (ali kakor je pisalo v gledališkem listu z » grotesko s t ra-gjčnim koncem«) Kdo je ubil Sneguljaco? Avtor besedila je Andrej Blatnik. dijak tretjcga letnika. Ker je bila predstava »neodvisna« dc-lana brez pomoči mentorja ali zunan jih sodelavcev), je zahtevala prav-zaprav več poguma kakor gledaliskega »znanja«.
Prvo. kar naju je razveselilo. je bilo to. da sva sploh prišli v dvorano, saj je bila ta zasedena do zadnjcga kotička. Gledalci so na predstavo reagirali razHčno: nekatiii so jo jemali le kot komedijo. dmgi so pod zunanjn podobo prizorov vsakdanjega življenja našli tudi drugo zgod-bo. zgodbo »ubijanja Sneguljčice«, ki se zgodi v vsakem izmed nas; zgodbo o lem, kako vsakdo postane le »eden izmed mnogjh«. ko so po-zabljene mladostne sanje o »drugačnosti«. In potem se izgubiš v vsak-danjosti. navcličaoosti. brezbrižnosti... Višek brezbrižnosti je prika-zan z umorom na koncu drame. ki ga nihče pravzaprav niti ne opazi.
Predstava temelji v glavnem le na besedilu in so druga gledališka sredstva zato (verjetno namcrno) manj izrabljcna. Luč. scena in ko-stumi imajo le nalogo ustvariti čimvemejše prizorišče. »poprečno sta-novanje poprečnih Ijudi«. teksta pa ne nadgrajujejo. Izjema je morda le kartonska škatla. ki predstavlja televizor (na njej tudi piše: TO JE TELEVIZOR). Ta (neresnični) televizor igra pomembno vlogo v živ-ljenju dveh glavnih figur. Moškcga in Ženske, a je le iluzija, ki je kon-kretne pojavne oblike dajcčlovek. Vdogajanjestasc posrečeno vklju-ala tudi dva songa. ki ju je uglasbil Miro Dolanc. prav tako gjmnazijec.
Morda sc igralci zaradi nevaicnosti nastopanja niso ravno izkazali. vendar je bil čar predstave prav v njeni »drugačrmsti«. In te so ustvar-jalci pokazali zvrhano mero. Kaj pa vi?
IRENA MATKO VLASTA PORENTA