^7>AND s-p&šfice-'* * * li NO. 12 /?/ i Sf^rd A AM6RICAN IN SPIRIT ^ IN LANGUAGE ONLY k’ A/ Is ' ' JOOo- CLEVELAND !% fl/1' E Rie/1' Ul—HOME Serving Chicago, Milwaukee,- Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York,' Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 18, 1972 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LXXIV — VOL. LXXIV ZDA bodo pomagale Izraelu gradili orožje Državno in obrambno tajništvo sta pretekli teden priznala, da so se ZDA odločile pomagati Izraelu graditi lastno orožje. Washington, d.c. — združene države so obljubile Izrazu, da ne bodo dovolile, da bi v oboroževanju zaostal za arabskimi sosedi in bi bil s tem postavljen na kocko sam njegov °bstoj. Dokler je dobavljala Izraelu orožje Francija, so bile ZDA le ob strani in se jim ni kilo treba zapletati v težave z arabskimi državami z dobavo -°rožja Izraelu. Ko je Francija dobave ustavila, je prišel Washington v težaven precep. Izrael je zahteval orožje, A-rabci pa so grozili, da bodo u-stavili izkoriščanje petrolejskih bolj na Srednjem vzhodu, če kodo ZDA Izraelu ustregle. Tako so se v Washingtonu skušali vedno nekako kriti, so omaho-VaH in mencali, pa se pri tem Zamerili na obe strani. Lani v novembru so prišli na Tiisel, da bi bilo mogoče priti iz sedanjega precepa s tem, da ZDA pomagajo Izraelu z načrti kr tehnično pomočjo njegovi v°jni industriji, da bo lahko sa-Tia gradila orožje, ki ga Izrael Potrebuje. Gre posebno za letaka in tanke, pa tudi za razne eIektronske naprave. Izrael je ''drsel sprejel in podpisan je bil dačelni sporazum o tem. Izrael Sv°jih predlogov in želj še ni Mrazil in tako do dejanskega s°delovanja še ni prišlo, ni pa daleč do tega. Dokler Izrael do bo rešil teh vprašanj, bo začasno dobil večje število novih Phantom jet, letal iz ZDA, Prve verjetno že v tednu ali dveh. Sadat je da! Egiptu sivilni letalski Promet v Kanadi obtičat OTTAWA, Kan. —■ Nadzor-diki letalskega prometa so zače-1 včeraj štrajk in ves civilni falski promet v Kanadi je ob-S^ak Razgovori med Zveznim 2akladnim odborom in Unijo le-alskih nadzornikov so bili pre-'hjeni ob treh zjutraj v pone-oljek, pa so bili nato obnovlje-Unija nadzornikov, ki ima °koli 1,600 članov, zahteva za te edake plače, kot jih imajo letalci nadzorniki v ZDA. To bi kddaenilo povišanje sedanjih Plač za 60% v teku dveh let. KAIRO, Egipt. — Egipt je dobil včeraj novo vlado, ki je sestavljena v glavnem iz strokovnjakov, ki naj deželo pripravijo tehnično na boj z Izraelom.. Za predsednika je bil imenovan A-ziz Sidky, 51 let star strokovnjak in organizator egiptske “industrijske revolucije”. Njegov prednik Mahmud Fawzi. preskušen starejši državnik in diplomat, je v novi vladi podpredsednik in svetovalec za zunanjo politiko pri predsedniku republike. Na ostala mesta v vladi so postavljeni večinoma strokovnjaki, ki bodo gledali, da Egipt organizirajo in pripravijo na odločilni boj z Izraelom, o katerem trdijo v Kairu, da Je neizbežen. Dosedanji z u n a nji minister Mahmud Riad je izgubil svoj položaj in bil puščen ob strani. Za novega zunanjega ministra je bil imenovan Murad Ghaleb, bivši poslanik v Moskvi. Poslanik Egipta pri ZN v New Yorku dr. Hasan El-Zayyata je bil poklican domov in imenovan za prosvetnega ministra. podpor! visokih šef CLEVELAND, O. — Državne zakonodaje po vsej deželi so v lanskem proračunskem letu o-dcbrile za vzdrževanje in podpiranje visokih šol skupno preko 7.7 bilijonov dolarjev, nekako 10% več kot v proračunskem letu 1970-71. To je sorazmerno najmanjši porast v zadnjih 10 letih. V prejšnjih letih so podpore rastle v razmerju med 24% pa vse do 44%, različno v različnih letih in v različnih državah. Največ od vseh držav prispeva po številu prebivalstva za visoke šole država Havaji, sledi ji Aljaska, nato pridejo Washington, Wyoming, Arizona, Colorado, Wisconsin, Oregon, Idaho, Utah itd. New York je na 14. mestu, Kalifornija na 16., Ohio pa skoraj na koncu, na 46. mestu. Zadnji je New Hampshire. Pole!! čez Atlantik v dolarjih 1% dražji Z ozirom na znižanje tečajne vrednosti dolarja na-irram nekaterim tujim valutam, bodo cene poletov preko Atlantika povišane za 7%. ŽENEVA, Šv. — Zastopniki letalskih družb, povezanih v I.A.T.A., so se dogovorili pretekli teden tu po 10 dneh razgovorov, da naj bodo cene za polete preko Atlantika v dolarjih 7% višje, kot so zdaj, v skladu z znižanjem tečaja dolarja na-pram nekaterim drugim vodilnim valutam na svetu v preteklem decembru. Cene bodo povišane v smislu dogovora za vse razrede in vseh vrst poletov povprečno po 7%, kakor hitro bo na ta dogovor pristala Air Canada, ki je bila na stališču, da je povišanje preveliko in ga zato ni marala odobriti. Dali so ji do 24. januarja čas, da dogovor potrdi. Če tega ne bo storila, bodo morali obnoviti razgovore in iskati nov kompromis. Slično kot za polete preko Atlantika hočejo povečati cene za polete preko Srednjega Pacifika za 7 G , med tem ko naj bi bili poleti preko južnega Pačiti-, ka dražji le za 67<. Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo ob\estilo! Nixon utegne hiti v nevarnosti ¥ Oaju? ATENE, Gr. —Zunanji mi- j'R učiteljske službe v ZDA. Hazgovori o Srednjem vilmi® obnovljeni ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Dr. G. Jarring je pretekli teden začel znova razgovore o možnosti pomiritve Srednjega vzhoda. Najprej je imel krajši razgovor s poslanikom Izraela Josefom Tekoahom, naslednji dan pa s predstavnikom Egipta Mohamedom El-Zayyatom. Zastopnik Izraela je dejal, da bodo razgovore tokrit vodili v polni tajnosti in up^, da bodo uspeli. Izrael je pripravljen začeti takoj neposredne razgovore z Egiptom, toda ne mara nobenih pogojev. Ker Egipt vztraja na zahtevi, da mora Izrael najprej obljubiti popoln umik z zasedenega arabskega ozemlja, je le malo upanja, da bi do neposrednih razgovorov prišlo. Egipt še vedno govori o neizogibnosti vojne, pa je vendar precej jasno, da jo v doglednem času ne misli začeti, ker ne verjame, da bi mogel uspeti. Tako ni neposredne nevarnosti za nov vojni spopad na Srednjem vzhodu, ni pa tudi nobenega jamstva, da do njega le ne pride, čeprav je trenutno ozračje precej mirnejše, kot je bilo še pred par tedni. Brezposelni učitelji odpotovali v Avstralijo SAN FRANCISCO, Calif. — V nedelo je odpotovala skupina 71 učiteljev od tod v Avstralijo, kjer so ji ponujane službe v šolskih okrajih Melbourna. Ti so se zastonj trudili, da bi dobi- nister nacionalne Kitajske Chow Shu-kaj je tekom svojega dvodnevnega obiska tu dejal, da utegne biti predsednik ZDA R. M. Nixon tekom svojega obiska na Kitajskem v življenjski nevarnosti. Razlagal je, da je položaj na Kitajskem še vedno negotovo, da so notranja trenja močna in prav tako tudi nasprotja. Kot je nenadno izginil Lin Piao in vrsta drugih uglednih To je bila doslej druga skupina šolnikov, ki se je podala v Avstralijo, kjer učnih moči še vedno primanjkuje. Napovedujejo, da bodo .sledile še druge skupine v letošnjem maju in avgustu. ------o------ Priporočajte A.D. tem. ki jo še nimajo! POGOREL Oba levičarska kandidata sta v nedeljo pri nadomestnih volitvah propadla, zmagala sta kandidata opozicije. Boj proti uvajanju socializma v Kongresu in v javnosti bo postal še ostrejši. SANTIAGO, Čile. — Pretek- volitve. To je pretežno kmečko lo nedeljo je vlada predsednika ozemlje, kjer so Allendejevi Allendeja doživela hud poraz, pristaši upali dobiti ljudstvo na Oba njena kandidata pri nado-| svojo stran z agrarno reformo, mestnih parlamentarnih volit-!pa jih je po vsem sodeč prav to vah sta bila poražena. Vse vlad-1 pokopalo. Allendejevi nasprotne stranke so nastopile skupaj, niki so trdili, da vlada ne misli prav tako tudi opozicija. Obe razdeliti zasežene veleposestni-strani sta javno poudarjali, da ške zemlje, ampak to spremeni-gre tokrat za merjenje moči ti v kolhoze in sovhoze po sov-med vlado in opozicijo na sploš- jetskem in Castrovem zgledu, no. Volitve bodo pokazale, kako narod sodi o “socialistični” politiki predsednika Allendeja. Volitve so grd poraz vladne koalicije in njene politike. Po uradnih podatkih je dobil kandidat opozicije nacionalist Sergio Diez 29,990 glasov, kandidat vladne koalicije Marie Eliana Mery pa 21,175 glasov. Tako je bil izvoljen za kongresnika v državi Linares južno od glavnega mesta Sergio Diez. V pokrajinah O’Higgins in Colchagua je pri volitvah za senatorja dobil krščanski demokrat Rafael Moreno 77,614 glasov, njegov nasprotnik, kandidat vladne koalicije Hektor Olivares, pa 68,338. Čete v polni bojni opremi so skrbele za red in mir v vseh treh pokrajinah, kjer so bile minister je z nevarnostjo za predsednika Nixona pretiraval, ljudi, tako lahko nenadno izgi-jče ta obstoja, mora biti brez ne tudi kdo drugi ali pa na-1 dvoma majhna, kajti vsa poro- sprotniki sedaj vladajoče skupine lahko pripravijo in izvedejo nenadni napad na predsednika ZDA, ko bo na Kitajskem na o-bisku. * Nacionalni kitajski zunanji čila trdijo, da je tako v Pekingu kot drugod, kamor bo predsednik Nixon šel, mir in red. Za njegovo varnost bo brez dvoma zadovoljivo poskrbljeno tako od strani ZDA kot od strani Kitajske same. Polagalca bomb v banka so odkrili, ne pa še dobili WASHINGTON, D.C. — O-zlasti so dognale, da je bombe v varnostne predale v bankah New Yorka, Chicaga in San Francisca položil Ronald Kaufman, 33 let stari doktor filozofije, strokovnjak v psihologiji, pobegli vojak. Kljub vsej spretnosti, in previdnosti je polagatelj pustil nekaj prstnih odtisov, ki so ga končno izdali. Oblasti so izdale ukaz za njegov prijem, pa ga doslej še niso našli. Zadnjič so ga videli, ko je 9. decembra lani zapustil Fort Polk, La., z ukazom, da se 30 dni kasneje javi v Fort Jackson, S.C., kjer pa se ni nikdar pokazal. O učinkovitosti prostih zdravil vemo premalo Poraz vlade pri nedeljskih volitvah je brez dvoma zaostril notranji boj v republiki Čile. V Kongresu, kjer ima opozicija večino, bo odpor proti vladi odločnejši, predsednik Allende pa ne bo upal na ljudsko glasovanje, ker so mu volivni izidi pokazali, da bi na njem lahko še hujše pogorel. . kanadski letalski nadzorniki ltnai° sedaj od $7,000 za začet-'ka, d0 $14,000 za preskušene-'^a nadzornika. Kanadska vlada Srriatra zahteve letalskih nad-^°rnikov za pretirane in bi jih j a zadržala v okviru poviša- „a’ ki naj ne bi bila inflato- Ucna. ^ Razlika med zahtevo letalskih vi orn’kov in med ponudbo 2 ac^e je še izredno velika in 0 upanje na nagel sporazum ajhno. _ Ni izključeno, da bo str ^ s k u ® a a doseči konec alka s posebnim zakonom. m* Vremenski prerok pravi: no oblačno, milo. Naj višja aperatura okoli 50. Letno prodajo v drogerijah in drugih trgovinah naše dežele skupno raznih zdravil in drog, za katere ni potrebna predložitev zdravniškega recepta, za okoli 2.7 bilijonov dolarjev. To je velika vsota, saj pomeni, da kupi takih • zdravil povprečno vsak prebivalec ZDA za nekaj nad $12 letno. Pri tem je zanimivo dejstvo, da za učinkovitost in koristnost teh zdravil ni nobenega jamstva, jih tudi ni nobena javna ustanova pregledala in pretehtala njihovega učinka, če ga sploh kaj imajo. Kupci se morejo zanesti samo na to, kar družbe in lekarniška podjetja, ki ta zdravila izdelujejo, o njih trdijo, ali pa morda na lastno in lastnih prijateljev ter znancev skušnjo. Nekatera priporočajo celo zdravniki, ki pa jih tudi niso načrtno preskusili glede njihove koristnosti. Tudi zdravniki največkrat verjamejo temu, kar trdijo o ta- kih sredstvih njihovi izdelovalci. V drogerijah in drugih trgovinah je na izbiro od 150,000 do 500,000- te vrste zdravil in raznih sredstev, ki naj bi imela zdravilen ali drugače ugoden učinek na človeki ustroj, telesni ali duševni. Koliko jih je dejansko na razpolago, ne ve nihče. E-dino, kar je o vseh teh sredstvih znano, in naj bi bilo zanesljivo, je to, da niso nevarna življenju. Zvezna administracija za hrano in droge (F.D.A.), ki je vodila doslej o vseh teh sredstvih edino ta nadzor, se je zdaj odločila pregledati tudi njihovo dejansko koristnost in učinkovitost v pogledu, kot trdijo o njih njihovi izdelovalci. Pregled bo trajal več let in bo skušal javnosti dati nekaj boljši vpogled v koristnost in uporabnost poplave vseh mogočih sredstev in njihovega priporočanja. Vsa ta sredstva so razdelili v 26 kategorij, ki jih bodo po- stopno pregledali in preceni- li njihovo koristnost, kot je nedavno objavil dr. Charles C. Edward, načelnik Administracije za hrano in droge (F.D.A.). Čeprav je število omenjenih sredstev silno veliko in skoraj nepregledno, so vsa sestavljena v glavnem iz 200 različnih elementov. Izdelovalci svoje izdelke sestavljajo različno in v raznih razmerjih v soglasju z določenimi cilji učinkovitosti. Skupine strokovnjakov F. D. A. bodo pregledovale izdelke posameznih družb in zahtevale -dokaze za njihovo učinkovitost in koristnost, ki jo za nje navajajo, če se jim ti dokazi ne bodo zdeli zadostni, bodo zahtevali dodatne in podjetje jih bo moralo preskrbeti, če bo hotelo svoj izdelek še dalje prodajati. Prva7 na vrsti za pregled je skupina sredstev za nevtrali-ziranje' kisline v človekovem želodcu. Zdravniki predpisujejo običajno ta sredstva kot olajšanje za čire na dvanajsterniku, toda ona, ki so naprodaj brez zdravniškega recepta, rabijo ljudje proti vsem mogočim ‘nevšečnostim’ in ‘nerazpoloženjem1 želodca. Teh sredstev prodajo letno za stotine milijonov, četudi je njihova resnična koristnost zelo dvomljiva. Sodijo, da bo v enem letu pregled teh sredstev končan. Nato se bodo lotili proučevanja koristnosti in učinkovitosti raznih sredstev proti prehladu in kašlju, ki jih letno prodajo v naši deželi za okoli 580 milijonov. Sledil bo pregled koristnosti raznih vrst mila, nato pa postopno po vrsti vsa ostala zdravilna sredstva in zdravila. V kolikor bo Administracija za hrano in droge vsa zdravila in zdravilna sredstva dejansko pregledala, ji bo javnost hvaležna, ker bo imela vsaj nekaj trdnega v rokah d njih koristnosti, na kar se bo lahko zanesla. Zdaj tega nima. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je sprejelo v razpravo predlog, naj smrtno kazen v ZDA proglasi za neustavno, ker “ni združljiva z vestjo sodobne družbe”. Pričakujejo, da bo sodišče objavilo svojo odločitev do junija. Trenutno je po ječah ZDA 694 ljudi, obsojenih na smrt, ki čakajo na odločitev Vrhovnega sodisca. SAN FRANCISCO, Kalif. — Pristaniško delavstvo na tihomorski obali je včeraj obnovilo štrajk in delavski podtajnik L. Silberman je izjavil, da ne preostane oblastem nič drugega, kot predložili rešitev vprašanja Kongresu v okviru posebnega zakona. JUNEAU, Aljaska. — Ledolomilec Storiš, ladja Obalne straže, je prijela včeraj na običajni patroli v bližini St. Matthew otoka v Beringovem morju dve ruski ribiški ladji v ameriških obalnih vodah in jih ustavila. Poslala je nanji člane svoje posadke ter jih s tem zasegla in jih usmerila proti pristanišču. Ladji, na katerih eni je poveljnik sovjetskega ribiškega brodovja 80 ladij Vladimir Artemov, sta nenadno skušali pobegniti, pa jima je bil beg preprečen. MADRID, Šp. — Včeraj je prišlo do najhujših spopadov med študenti univerze in policijo glavnega mesta v zadnjih 3 letih. Večje število študentov je bilo ranjenih, preko 100 pa prijetih. DAKA, Beng. — Predsednik vlade Mujibur Rahman je včeraj ukazal gverilcem, da tekom 10 dni izroče orožje oblastem. WASHINGTON, D.C. — Danes se je Kongres vrnil s počitnic in bo začel svoje redno zasedanje. —-----O----- Industrija bo povečala vloge 1. 1972 za 9.1% WASHINGTON, D.C. — Trgovinsko tajništvo je objavilo, da računa na 9.1%- novih vlog v industrijske naprave in opremo v letu 1972, med tem ko so te znašale lani le 2%,. Letos naj bi bilo vloženih v novo opremo skupno 88.9 bilijonov dolarjev. Podobne napovedi prihajajo tudi iz privatnih virov, ki gospodarstvo ocenjujejo le nekaj skromnejše od vladnih ustanov. Iz Clevelanda i, in okolice Vabilo k molitvi— Članice Materinskega kluba fare sv. Vida so vabljene nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo članico Ano Marinček. Dvanajsta obletnica— Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Franka Rode ob dvanajsti obletnici njegove smrti. Seja— Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje ima redno sejo v četrtek popoldne ob dveh v običajnih prostorih SND. Vse članstvo vabljeno! Cleveland Trust prenavlja prostore— The Cleveland Trust je začasno zaprl svoje glavne prostore na oglu E. 9 St. in Euclid Avenue, ki jih bodo temeljito preuredili. Vsi uradi z izjemo varnostnih predalov so bili premeščeni v nove prostore na oglu E. 9 St. in Huron Rd., kjer bodo ostali, dokler prenova glavnega urada ne bo končana. Od včeraj nudi banka polno postrežbo v uradih na E. 9 St. in Huron Rd. in v veži nove stolpnice, uradne ure so ostale nespremenjene. Kosilo uspelo— Kljub hudemu mrazu je kosilo pri Mariji Vnebovzeti preteklo nedeljo prav lepo uspelo. Izmed 450 prodanih vstopnic, ni bilo vrnjenih le 11. Članice Oltarnega društva so z uspehom prav zadovoljne in se vsem zahvaljujejo za obisk in tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali k lepemu uspehu. K molitvi— Članice Oltarnega društva fare sv.. Vida so Vabljene jutri zjutraj ob 8. v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo članico Ano Marinček. Nobenih nadur!— Mestni finančni direktor A. Rutka je predložil včeraj županu R. S. Perku, naj bo vsem mestnim uslužbencem, ki imajo preko $12,000 letne plače, prepovedano vsako plačano nadurno delo. Lani je bilo prijavljenih in plačanih skupno 309,640 nadur! Ni vneme za prostovoljni davek— Zupan R. S. Ferk je predložil, naj bi mestni uslužbenci s preko $12,000 letne plače poklonili eno desetino te plače mestni blagajni, dokler se mesto ne izkoplje iz sedanje finančne stiske. Župan sam je vrnil 10%. svoje plače in je pozval tudi mestni svet, da stori enako. Tam na sinočnji seji za to misel ni bilo nobenega navdušenja in so jo zato prepustili v razpravo finančnemu odboru. Včeraj sen. E. Muskie, danes sen. H. Humphrey— Včeraj je bil v Clevelandu sen. E. Muskie, glavni demokratski predsedniški kandidat. Njegovo kandidaturo podpira guv. J. Gilligan, pa tudi dober del drugih vodilnih demokratov v Ohiu in seveda v Clevelandu. Zanj sta se izjavila kong. C. Vanik in kong. J. Stanton, načelnik okrajne organizacije H. Corrigan, pa tudi predsednik mestnega sveta E. J. Turk. Okrajni komišener F. Rokorny in okrajni inženir A. Porter bosta po vsej verjetnosti podpirala H. Humphreyja, ki pride danes iskat v Cleveland politične podpore. i I H ERI$KA DOMOVmi/l 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 12 Tuesday, Jan. 18, 1972 Predsedniški kandidati že živahno na delu Leto 1972, leto predsedniških volitev, se je komaj dobro začelo, pa se je že pojavila kar cela vrsta predsedniških kandidatov. Na republikanski strani ni nihče dvomil, da bo glavni kandidat sedanji predsednik Richard M. Nixon. Vendar sta se poleg njega prijavila še dva. Kong. Paul McCloskey iz Kalifornije trdi, da se je odločil za kandidaturo, ker mu je predsednik Nixon preveč konservativen in ker ne konča naglo in odločno vojne v Vietnamu. Kong. John Ash-brook iz Ohia dolži Nixona, da je preveč liberalen, in ga hoče s svojo kandidaturo, o kateri govori čisto resno, potisniti bolj proti desnici. Noben od obeh republikanskih tekmecev predsedniku Nixonu ni kaj prida nevaren. Oba se tega tudi zavedata. McCloskey je napovedal, das se bo iz tekme umaknil, če bo pri primarnih volitvah v New Hampshiru 7. marca videl, da med republikanskimi volivci nima opore. Richard M. Nixon je uradno prijavil svojo kandidaturo za predsednika ZDA s prijavo pri primarnih volitvah v državi New Hampshire, kjer je prepričan, da bo odlično zmagal. Izjavil je, da se ne bo spuščal v strankarsko politiko vse do republikanse konvencije, ki bo avgusta v San Diegu v Kaliforniji, v Nixonovi domači državi. Kaj misli Nixon pod strankarsko politiko, je možno razbrati iz njegovega dela in nastopanja v zadnjih dneh. Tako je javno pohvalil podpredsednika S. T. Agnewa, ki da je opravil svoje delo “dobro”, in dodal, da po njegovem mnenju ne kaž(e “zmagovito kombinacijo razbijati”, ko so ga vprašali, če bo S. j. Agnew ostal na republikanski vo-livnici. V pismu bivšemu guv. L. Dwinnellu v New Hampshiru je obljubil, da bo “nadaljeval z naporom, ki smo ga začeli v New Hampshiru leta 1968”. Nixon je objavil odobritev vesoljskega programa, ki naj z gradnjo “vesoljskega čolnička” zaposli na novo 50.000 ljudi in dvigne vesoljsko industrijo z dna, kjer je že nekaj časa. Podporo bi si rad zagotovil tudi med delavci v brodogradnji, zato je napovedal gradnjo novih velikih ladij z zvezno podporo. Tudi v tej industriji je precejšnje pomanjkanje zaposlitve. Predsednik Nixon upa, da mu bo k ponovni izvolitvi v novembru najbolj pomagala zunanja politika, kjer bi se nerad pred volitvami volivcem hvalil s končanjem vojne v Vietnamu in z utrditvijo miru na svetu, ki jo naj bi dosegel s pomiritvijo z rdečo Kitajsko in njeno pritegnitvijo v mednarodno politiko in z omejitvijo oboroževanja, katero bi naj dosegel s posebnim dogovorom s Sovjetsko zvezo, če bo vse tudi res dosegel, bo demokratskemu kandidatu volivni boj težaven, pa četudi je demokratska stranka na splošno med volivci skoraj še enkrat močnejša kot republikanska. Demokrati so v hudih težavah, ker so med seboj sprti in razdeljeni v vrsto skupin in struj, ki vsaka potiska naprej svojega kandidata. Tako je doslej prijavljenih pri primarnih volitvah v raznih državah že cela zbirka. Naj jih naštejemo: sen. E. Muskie iz države Maine, sen. H. H. Humphrey iz Minnesote, sen. G. McGovern iz Dakote, sen. V. Hartke iz Indiane, sen. H. Jackson iz Washingto-na, kongr. Shirley Chisholm, črnka iz New Yorka, bivši sen. E. McCarthy, njujorški župan J. Lindsay in župan Los Angelesa S. Yorty. Tudi vodnik Neodvisne stranke guv. G. Wallace iz Alabame se je prijavil za kandidata pri primarnih demokratskih volitvah v Floridi, Skupno imamo torej kar 10 najavljenih kandidatov med demokrati. Poleg teh je še precej drugih, ki bi bili radi kandidatke in na tihem tudi so, ne ženejo pa se za pridobitev imenovanja že zdaj in javno. Tako štejejo nekateri med kandidate kong. W. Millsa, sen. W. Fulbrighta in seveda sen. E. Kennedyja. Vsi ti trije so javno zanikali vsak tak namen in načrt. Vodilni so sedaj med demokratskimi kandidati sen. Muskie, sen. Humphrey in sen. Kennedy. Sen. E. Muskie je objavil svojo kandidaturo v kratkem nagovoru preko televizije, ki je bil prenašan po vsej deželi. O tem nagovoru pravijo, da je bil sicer dober in moder, da pa ni nikogar navdušil ali vžgal. Pripominjajo, da bi bilo to tudi prekmalu, ker bi sedaj nažgani ogenj do narodne demokratske konvencije v juliju, še bolj pa do volitev jeseni v novembru, nujno ugasnil. Sen. Muskie se trudi ustvariti vtis mirnega, treznega politika in državnika, ki išče srednjo pot, pa je vendar v skrbeh za malega človeka in njegove potrebe. Podoben vtis je sen. E. Muskie napravljal že pred štirimi leti ko je bil demokratski podpredsedniški kandidat, in si z nj m pridobil vrsto podpornikov. Tako so se zdaj izjavili zanj guv. Ohia J. Gilligan, sen. J. Tunney iz Kalifornije, sen. A. Stevenson iz Illinoisa in Avtomobilska uni- ja v Ohiu. Brez dvoma je trenutno daleč pred vsemi drugimi in napovedujejo mu pridobitev imenovanja za demokratskega kandidata če se bo le dobro odrezal pri primarnih volitvah v New Hampshire, v Floridi, Wisconsinu in v Illinoisu. Precej opore med demokratskimi strankinimi vodniki ima tudi sen. H. Humphrey, ki je bil demokratski predsedniški kandidat pred 4 leti in je tedaj z malenkostno razliko zgubil. Tokrat zagotavlja, da bo zmagal. Podpirajo ga nekatere delavske unije. V političnem pogledu je nekako tam, kjer sen. Muskie. Predsednik AFL-CIO G. Meany podpira sen. H. Jacksona iz Washingtona, ki je precej na desno od sen. Muskia ;n sen. Humphreyja. Še bolj na desno od tega je guv. G. Wallace, ki hoče prav tako kot sen. Jackson pokazati pri primarnih volitvah v Floridi, kaj zmore. Na levo od Muskia in Humphreyja so z izjemo S. Yor-tyja, ki ga pa nihče ne jemlje resno, vsi ostali sedaj najavljeni demokratski kandidati. yUltRAV, IO Joliet, 111. r-t V novem letu smo. Dnevi so za spoznanje že malo daljši. Bara, Juretova boljša polovica, je nam za sv. Tri k: alje tole povedala: “V starih časih so rekli, da od Božiča do sv. Treh kraljev postane dan daljši za toliko, kolikor petelin zine, ko zapoje še pred dnevom v jutru kikiriki. S tem objavi poziv: Kokoške in kokljice, glave izpod perutnic in na zajtrk se pripravite — potem pa, da boste kaj jajčk nanesle. Če ne bodo mamice hude in za zobati vam ne bodo nič dale ...” “Da, da, je bilo v starih časih tam po naših vaseh in selih res tako,” je pritrdil Nick. “Tu v Ameriki pa zjutraj, kadar se zbudim, odprem radio, pa poslušam “hollywoodske peteline”, ki se derejo naprej in naprej-Kadar se jih pa naveličam in sem jih sit, pa gumb zaobrnem in utihnejo.” Jure se je pa pri tem obema smejal, potem pa pripomnil: “V Ameriki smo glede tega na boljšem. Za vse so gumbi in če petje kakih petelinov ali krokarjev ne ugaja, se sam gumb zasuče, pa pomaga.” Ko smo o zgornjem, namreč, kako in kdaj se dnevi daljšajo in krajšajo v gotovih letnih sezonah, ugotovili, in kako se na to mladi in stari petelini razumejo tu in tam, smo pa obrnili pogovor na naše “politične peteline” tu pri nas v Ameriki. Teh je zdaj vse polno, oglašajo se na radiu, v tisku in na televiziji kažejo svoje obraze, obljubljajo nove, zlate čase po dolinah, gorah in hribih, če jih bomo izvolili in postavili na razne položaje, iz katerih bodo nam peli in kikirikali in pa skrbeli bodo, da davkov ne bo zmanjkalo. Tistih petelinov, ki bi radi prišli v Belo hišo in iz nje nam peli vsako jutro, je sicer največ. Pojo naprej in naprej. Sebe hvalijo, načrtov imajo polne koše, s katerimi bodo vse preuredili in uredili. Druge pa kavsajo in v semmmMmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmMmmumsm? j BESEDA IZ NARODA | go v dom, da bi prijavil neke potrebe, ki so bile nujne za vse. Trka dolgo na vrata urada, pa nihče mu ni odprl. Nato jezno pritisne na kljuko, vrata se od-pr0 — za pisalno mizo je sedela županova žena. Vaščan vpraša: “Kje pa je župan?” “Počiva, spi,” odgovori žena. Vaščan pa je zagodrnjal — žena pa nazaj: “Kaj pa pričakujete od njega, saj je vam pred volitvami vse naštel, kaj potreba, da si naredite!” “Da, svetoval je, da rabimo novega župana vsak dan bolj. Piihodnjič bomo vedeli bolj!” je zavrnil vaščan in odšel. In prihodnjič kako so volili? Tisti, ki je to pripovedoval, je rekel: “Volili so zopet po starem.” To pa pove, zakaj gre večinoma vedno vse po starem po vsakih volitvah. V glavicah volivcev izgleda, da ni preveč soli! Ko smo vse o zgornjem ugotovili, je pa nas Nick opozoril, da je pred kratkim čital v izrezku iz časopisa, ki mu ga je poslala sorodnica iz starega kraja, kako so štirje pobalinčki v Novem mestu se vsedli v “fiček” (avto), seveda ne v svojega, in se podali na veselo rajžo tja do Celja. “Fiček” je bil last Novo-meščana Janeza Kastelica. Četverici; mladcev se je dopadel, sedli so vanj in hopsa, fiček je zaropotal in odfrčali so z njim po svetu. Okradli so tudi učitelja. Ko so se bližali Celju, je šofer naredil neko napako, katero je opazil cestni policaj (miličnik), je zaropotal za njimi, jih ustavil in ko je zahteval lastninske izkaze, jih niso ime- li, jih malo trdo prijel in povedali so, kako so si “fiček” za luštno rajžo “izposodili” in z njim odfrčali v svet. Možje postave so vse štiri fantičke odpeljali nazaj v Novo mesto, kjer jih bo (najbrže jih zdaj že je) sodišče nagradilo za vse to, kar so si privoščili in kar so uživali s “fičkom”, ki so ga ukradli. Tako vidite, gre ta bolezen naprej po svetu. Dobro je, da kje na Gorjancih nimajo še letalske postaje. Hajduki, če jih je še kje kaj, bi se začeli učiti novega poklica, ki se mu pravi “hajdžekovanje”. Tole je nam pa nato še razložil in povedal Nick, ki pa ne ve, je le šala ali je resnična. Eno ali drugo je mogoče. Tam za Crist Hillom biva kot postavljajo. Takega petja in hrvatska družina. Sin je že tu kikirikanja bo zdaj več in več (rojen. Očeta ni več. Ima pa stri-vse tja do konvencij in nomina-Jca v Kaliforniji, ki je, kakor je cij. Potem pa naprej tja do 7. novembra 1972. Potem pa — tako bo,, kakor ponavadi po vsakih volitvah. Nekatere po velikih proslavah rada glava boli (v starih časih so rekli, da so imeli “mačka”). Taki so potrebni počitka. Tam nekje, kjer se Fox River izliva v Illinois River, so v nekem mestecu pred leti izvolili župana, ki je v kampanji pred volitvami obiskaval volivce in veliko obljubljal. Po volitvah se pa ni prikazal nikomur. Po več mesecih je neki vaščan prišel na nje- pravil, premožen podjetnik. Ta stric ima še živega očeta nekje pri Popovem selu pri Karlovcu. Lani je šel pogledat tja sin od strica in ker mu v žepu ne manjka zelenih metuljev, se je tam dobro imel. Domače je tam dobro pogostil in med drugim je svojemu bratrancu kupil še avto “fiček”. To je bila vesela novica in veselje za vse. Bratranec je lepo vozil. Stari oče od strica je posebno občudoval vozilo, ki je brez konja ali voliča samo vozilo. Bratranec pa je po odhodu bra- tranca v Ameriko bil pozvan k vajam za nekaj tednov. Stari oče, sam doma, je pa poskušal da bi se s fičkom kam peljal. Pa ni šlo. Povabil je nekega mehanika iz Karlovca, naj pride in pogleda, kaj je narobe s fičkom, da ne brca in ne frči. Mehanik pride, dvigne pokrov, otipava to in ono 'in pojasni, da zato ne, ker ni v tanku goriva. Prazen je in kakor človek s praznim želodcem nima moči, tako fiček ne brez goriva. Stric vseh tujih besed in izrazov za to in ono ni razumel. Ko je mehanik to opazil in spoznal, mu je po domače povedal, da fičku se mora dati dobre “močne rakije” (mislil je gasolin), pa bo frčal in brcal. Stric mu je zatem naročil, da naj pripelje take “rakije za fička”. Mehanik mu jo je drugi dan pripeljal in napolnil tank. Ko je bil v fičku gasolin, se je motor vžgal in brcal, da kaj. Mehanika je stari oče zahvalil, da je pripeljal za fička dobre rakije. Sosedom pa je pravil potem več dni, “da fiček je tak konjiček, da se mu mora dati dobre rakije —1 potem pa diha, frči in prdi kakor zlodej.” Tako smo v teh pogovorih izvedeli nekaj o fičkih in kaj daje fičkom korajžo, da dihajo in frčijo, kakor to delajo. Pozdravljeni in dobro se imejte v teh predpustnih dneh. Prihodnjič pa o čem drugem. Tone s hriba ------o------ Stane iifens mrl ¥ tenes liresii BUENOS AIRES, Arg. — V soboto, 18. decembra lani, je u-mrl Stane Bitenc, rojen v Kranju pred 59 leti. Po končani gimnaziji v Kranju je študiral pravo v Ljubljani, kjer je diplomiral, nato pa bil zaposlen na Okrpžnem uradu za zavarovanje delavcev. Med drugo svetovno vojno je stopil kot častnik prostovoljec v Vaške straže, pa se po zlomu Italije umaknil na Turjak in od tam v Ljubljano, / kjer je bil med prvimi častniki Slovenskega domobranstva. S svojimi fanti je obhodil vso Dolenjsko in se boril skupaj z majorjem Križem, stotnikom Meničani-nom in podpolkovnikom Cofom. Z njegovim polkom je prišel v Vetrinj, od tam v Spittal, nato v St. Johann v Pongau in Asten, dokler se ni izselil v Argentino. Za pokojnim žaluje 6 postavnih sinov in dve hčeri, večina že z družinami, ter žena Gio-conda. Na grobu se je od pokojnika poslovil njegov rojak in sošolec dr. Miha Benedičič. Vesfi iz Slovenije Nov šahovski velemojster Albin Planinc, mlad slovenski šahovski prvak, je na turnirju v Skopju v odločilnih zadnjih igrah premagal sovjetskega velemojstra Gufelda in Velimiro-viča ter s tem dobil dovolj točk za naslov mednarodnega velemojstra. S tem se je Planinc u-vrstil v vrsto slovenskih šahovskih veličin s tem naslovom. Pred njim so ga dosegli: pok. dr. inž. Milan Vidmar, Vasja Pirc in Bruno Parma. Velik dotok deviz, vendar premalo V prvih devetih mesecih je dobila Jugoslavija lani 834 milijonov dolarjev deviz, za 40% več kot v istem času 1. 1970, in sicer: kot prihranki zdomcev 467 milijonov dolarjev, od turizma 250.7 milijona, od ostalih dohodkov 70 milijonov. Med devizami zdomcev je mark za 314 milijonov dolarjev, šilingov za 40.7 milijona, ameriških dolarjev 33.4 milijona, frankov za 24.7 milijona in lir za 18.8 milijona. mm um smeli pomagati PATERSON, N.J. — Na žalost nimam zapiskov iz naših begunskih let po zadnji vojni in le s težavo izbezam iz spomina dogodke tistih težkih časov, zato mi je pri opisovanju našega taboriščnega življenja marsikaj zanimivega izpadlo, pa bi vsaj nekaj rad dodal. Zapisal sem, da so se Titovi komunisti na vso moč prizadevali, da bi nam izseljevanje preprečili ter nas prisilili, da bi se vrnili domov. Na žalost so Angleži njih želje hlapčevsko izpolnjevali. Naša mladina ne sme v Švico. V taborišču je bilo velike mladine. Le nekaj je je posečalc gimnazijo ali se učilo kakšne o-brti, mnogi fantje, pa tudi nekatera dekleta so pa le postopali. Povsod po Avstriji so šole nabirale avstrijsko mladino, ki bi hotela iti poleti v Švico na počitniško kolonijo, ki jih je organizirala švicarska “C a r i t a s” Ojunačil sem se in jim pisal \ Švico, koliko mladine imamo pc taboriščih in kako strada, pa jih prosil, naj bi tudi naše brezplačno sprejeli na svoje koloni je, učitelje in učiteljice za nad zorstvo bi jim že mi poskrbeli Odgovorili so, da če je vse res kot sem jim bil pisal, so voljn sprejeti do 300 naših fantov ir deklet, da pa se morajo prej do govoriti z britansko zasedbeno oblastjo v Avstriji in, če bo t: pristala, bo prišel zastopnil švicarske “Caritas” k nam, dt se o vsem prepriča in podrobne dogovori. Ni ga bilo; namesto njega je prispelo pismo, ki je povedalo, da Angleži ne dovolijo, da bi begunska mladina ho dila v Švico. Čisto so klonil, pred Titom in njegovimi! Švicarjem je bilo zelo nerodno, da so morali naše odkloniti pa so nam svetovali, naj se obrnemo na švicarski “Bauern bund” (Kmetsko zvezo) s proš njo, naj bi nekaj naših že večjil fantov, pa morda tudi deklet sprejeli na kmečko delo poleti Tako vsaj stradali ne bodo in še zaslužili bi si kaj. Tudi na delo ne! Nisem pisal Bauer nbundu marveč se obrnil na polkovnika Vauhnika, ki je živel v Švici kot begunec. Osebno ga nisen poznal, slišal pa veliko o njegovem delovanju med vojno. V pismu sem se mu predstyaljal kdo in kaj sem, pa mi je odgovoril: “Vam se mi pa že ni treba predstavljati. Četudi se nisva nikoli videla, Vas zelo dobro poznam. Vi ste mi med vojne večkrat naredili zelo veliko u slugo, ne da bi za to vedeli. Kadar so mi vsi- moji kanali za zvezo z zavezniki odpovedali, sem se poslužil Vas, da ste moj material spravili njim v roke. za kar sem Vam od srca hvaležen.” Polk. Vauhnik se je pri Bau-ernbundu zelo zavzel in dobil zagotovilo, da bodo preskrbeli delo za petdeset naših, kar le mogoče blizu drug drugega. Obljubili so tudi, da bodo plačali enega duhovnika in enega učitelja, ki naj bi te fante obiskovala in skrbela za njih versko in moralno vzgojo. Nič niso o-menjali, da je treba kaj spraševati Angleže za dovoljenje. Seveda smo morali taboriščno pravah na odhod, da nič nismo mislili, da bi se'lepi načrt mogel še izjaloviti. Zato nas je tem bolj udarilo, ko je dva dni pred nameravanim odhodom prišla iz Švice brzojavka, ki nam je povedala, da nas ne morejo sprejeti in da obširnejše pismo sledi. To nam je povedalo, da so se premislili, ker, kot sem jim bil pisal, mladina po taboriščih strada, zato te mladine ne upajo sprejeti na kmečko delo, ker je podhranjena in ni zmožna za napore. Tudi so to sami mla* iostniki, ki potrebujejo nadzorstva, pa bi utegnilo biti za njo aevarno prepustiti jih posameznim kmetom. Čudil sem se, kako da so te pomisleke šele zda] sdkrili in sem prosil polkovnika Vauhnika, če more kaj več iZ' vohati. On je vedno imel dober nos, pa je tudi zdaj izvedel, da je britanska vlada pritisnila n3 švicarsko, naj Bauern bundu srep o ve naše fante sprejeti ielo. Torej so zopet Angleži šh / žerjavico po kostanj za TLa n njegove. Pa zakaj so se komunisti tak0 jrizadevali, da so nam vsak P0' skus zboljšati naš položaj pr®' srečili? Iz dveh razlogov. Ho teh ;o, naj po taboriščih strada®0’ sbupamo in se vrnemo pod nji' iovo knuto. še bolj pa, ker 3° ;e bali, da bi mi zunaj govor® s njihovih krutostih in bi 0 am te novice šle v svet. Hvala Bogu, smo ta prilik /zdržali in tisti fantje, ki so la' mat po taboriščih stradali, s° lanes svobodni možje v svobod rem svetu, gospodarji lepih hi5 n srečnih družin. Komunisti0111 sritisk, ki so mu Angleži slep0 , ekundirali, jih je skoval v trd ae značaje. Rev. dr. Fr. Blatnik, Sb® JFK kovanci Kennedyjeve poldolarske W vance so začeli izdelovati ie _ L984. Ker so jih nakovali Pr^ malo, je redkokateri zašel 11 li, * * * ;rg. Večino so pobrali že P1 hiratelji, prekupčevalci in culam ti. Zadnji so kovance Pre, «rgv ;opili in dobili :za srebro v cot 50c. Državna kovnica bi °11 rada izdelovala več kovan°e ’ :a ji tega ne predsednik mn in ne Nixon nista dovoh Sele 31. decembra 1970 je pre ^ ;ednik Nixon podpisal zak®1^ ro van ju “sendvičev”. Pote® ^ je začelo kovanje na ' bankovce po 35c za 100 p dov, na drobno so pa šli P° ^ komad kot .maslo. FBI je gff šala prodajo ustaviti, češ, ^ bankovci preveč podob® vim, upravnik trgovine ie. $ trdil, da ni nikake možn® zamenjavo in da je to saII1<^ litičen manever — in Pr0 naprej. V enem popoldn®'n prodali vso zalogo 500 b®1 cev. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Problemi, ki pretresajo katoliški svet Marsikdo se danes sprašuje “Kam plovemo?”. Svet je postal nemiren. Človeška družba ni več tisto, kot smo bili vajeni. Vse se spreminja. Nobena reč ni več stalna. Zdi se, kot da bi se vse, v kar smo verovali, majalo in izgubljajo na vrednosti. Človek se le mora od časa do časa ustaviti in premisliti, “kam drži na levo cesta, kam drži na desno pot?” V nedeljo, 9. januarja 1972, je pri Mariji Pomagaj predaval profesor Sv. pisma dr. Lojze Ambrožič. Društvo ZKM ga je povabilo, da bi spregovoril o problemih, ki danes pretresajo svet in zlasti katoliško Cerkev. Sestanek je bil lepo obiskan. Lepo število članov, bivših članov in nečlanov se ga je udeležilo. Nekateri so pripeljali s seboj tudi svoje žene. Predavatelj je snov razdelil na tri dele: 1. Današnji problemi v katoliški Cerkvi; 2. vzroki, da je do teh problemov prišlo; 3. reševanje teh problemov. Za začetek je navedel t. zv. ukrajinski primer, ko so ukrajinski škofje v Rimu ustanovili svojo sinodo in to nekako proti volji Sv. sedeža. Bridko so se pritoževali, da uradna Cerkev, nekako pozablja na tiste milijone katoliških Ukrajincev, ki so v zvezi z Rimom, a jih je sovjetska oblast hotela odtrgati od Rima in jih je priključila moskovskemu pravoslavnemu patriarhatu. Vatikan proti tem krutostim ni protestiral, pač pa je k “izvolitvi” novega patriarha v Moskvo poslal svojega predstavnika. Bila je to diplomatska poteza, da bi se Vatikan mogel vsaj malo razgovarjati s komunističnimi oblastmi glede usode drugih katoličanov v Sovjetski zvezi in skušal doseči kako izboljšanje njihovega položaja. Predavatelj glede tega t. zv. spora ni zavzel nobenega jasnega stališča, ker skuša razumeti tako ukrajinsko bolečino kot cilje, ki jih zasleduje vatikanska diplomacija. Danes je v t. zv. na redni katoliški teologiji zelo “znan” Hans Kueng. Ta je nedavno napisal knjigo ‘Nezmotljivi? Vprašanje?’, v kateri razpravlja o papeževi nezmotljivosti. O tej knjigi je zapisal slovenski jezuit Alojzij Kukoviča, da je avtor z njo stopil na zelo nevarno pot, ki ni daleč od odkrite herezije. Tudi prof. Lojze Ambrožič je jasno povedal, da se s Hansom Kuengom ne strinja in ne sprejema njegovih zaključkov. Težak problem v Cerkvi je danes odpadanje duhovnikov. Eni odhajajo iz duhovništva z “dovoljenjem”, drugi brez njega. Predavatelj je omenil, da njega kot duhovnika to boli; “človek, zlasti duhovnik, dobiva občutek, da nas je vsak dan manj.” Verniki pa ta odhajanja in odpadanja duhovnikov sprejemaj a sicer z žalostjo, a vendar z neko letargijo. Ti dogodki jih nič več ne pretresajo in to je slab znak, ki vzbuja zaskrbljenost. Pravijo, da z vsakim odpadlim duhovnikom kakih 5000 vernikov preneha Roditi v cerkev. Za mislečega katoličana je to stanje grozljivo, čeprav vemo, da ima Cerkev Kristusovo zagotovilo nepremagljivosti. V zgodovini je bilo podobno stanje koncem 16. stoletja, ko so bili samo še odpadi in prestopanja v protestantizem, duhovniških poklicev pa skoraj nič. Veliko škode delajo med katoličani šole, tudi katoliške šole, seveda ne vse v enaki meri. Pravijo, da hočejo dijake usposobiti, da bodo, ko dorastejo, psiho- loško zreli ljudje. Namesto, da bi jih učili verouka, ki je oznanjanje odrešenja, pa govorijo o socialnem napredku in o psihološki u r a v n ovešenosti. (Pred kratkim sem slišal, kako se je mlada mati razburjala, ker je u-čiteljica v tretjem razredu ljudske šole napovedala, da bodo imeli razgovor o tem, kaj učenke in učenci, stari osem let, mislijo o Darvinovi teoriji in o tem, ali verujejo, da je Bog ali ne. Op. por.) Bistvo krščanstva ni socialni nauk, ni psihološka veda, niso razne teorije o razvojnosti; bistvo je odrešenje in tega danes šole, tudi katoliške, zanemarjajo, kar bo imelo težke posledice za krščansko življenje bodoče generacije. Kot zadnji problem je predavatelj omenil padanje duhovniških poklicev. Torontska nadškofija ima krasno veliko semenišče, ki nudi študentom, ki se pripravljajo na duhovniški poklic, vse mogoče udobnosti modernega življenja. A vsa ta u-dobnost prav nič ne privlači. V zadnjem letu je vstopil v to razkošno bogoslovje en sam seme-niščnik. Kdo bo nadomestil tiste, ki umirajo, ki odhajajo, ki odpadajo? Kdo hoče prav razumeti te in še druge probleme, ki danes pretresajo Cerkev, mora vedeti, tudi vsaj za nekatere vzroke, ki so pripeljali do tega stanja. In kdor ve za vzroke, bo tudi lažje reševal ali vsaj pomagal reševati. Kaj je g. predavatelj povedal o vzrokih in kakšne rešitve je nakazal, o tem pa drugič. P. M. Župnijske vesti Premestitve duhovnikov. — Slovensko župnijo sv. Vladimirja v Montrealu je zapustil dosedanji župnik g. A. Prebil in odšel v Argentino. Na njegovo mesto je bil nastavljen za župnika dosedanji kaplan pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo g. Ivan Plazar C.M. Za kaplana k Mariji Pomagaj pa so predstojniki poslali g. Janeza Jere-tino C.M. iz Argentine. Tistim, ki odhajajo: srečno pot in mnogo uspehov na novem mestu; tistim, ki prihajajo: dobrodošli med nami! Finančno stanje župnije Marije Pomagaj v letu 1971. Župnija je v preteklem letu imela nekaj malega čez $44,000 dohodkov in skoraj toliko izdatkov. Bili so to samo redni dohodki, kot so razne nabirke v cerkvi, najemnina dvorane in prireditve v dvorani, maše krsti, poroke in pogrebi. Posebne kampanje za odplačilo dolgov lani ni bilo. Če te dohodke primerjamo z dohodki leta 1970, potem lahko ugotovimo, da so se dvignili za dobra dva tisočaka. Finančno žunija torej ni nazadovala. Z rednimi dohodki je odplačala $12,000 dolgov in obresti. Pri fari se še dobijo knjige celovške Mohorjeve družbe, ki letos stanejo. $5. Knjižni dar je vreden, da vsak Slovenec seže po njem. Literarni večeri v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo. S temi večeri je začel ravnatelj slovenske šole g. Franc Cerar. Prvi tak literarni večer je bil 11. januarja ob 8h zvečer v cerkveni dvorani. Ga. Marica Cerar je govorila o temi: Mati-dom, prava učiteljica. Franc Torkar o prvem slovenskem romanu: Jurčičev Deseti brat. O slovenski narodni pesmi v besedi in glasbi pa je predaval prof. Jože Osana. V župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo imajo tudi ob 6.30 vsako soboto zvečer nedeljsko mašo, česar pri Mariji Pomagaj a še nima Por, SKAVTSKI DAN TORONTO, Ont. — Skavtska mladina pri Mariji Pomagaj se vsako leto predstavi javnosti na svojem skavtskem dnevu, ki se redno vrši v predbožičnem času. Letošnji skavtski dan smo praznovali 19. decembra. Za to nedeljo so se skavti in skvatinje dolgo pripravljali. Par mesecev preje so prejeli v prodajo knjižice srečk za veliki srečelov, kjer je bil glavni dobitek prenosljivi TV aparat. Poleg njega se je nabralo še 25 manjših dobitkov. Pri prodajanju srečk v korist skavtske organizacije pri Mariji Pomagaj so sodelovali elani odbora staršev, ki nadzorujejo in pomagajo voditeljem pri izpeljavi programa. G. Time Franceschi skrbi za fantovsko skavtsko mladino. Pomagata mu gg. Andrej Habjan in Franc Kramar. Deklice organizira gdč. Doroteja Erčulj s pomočjo gdč. Helene Kraljič. Dekliški skavtski naraščaj uči gdč. Martina Kavčič. Njej stoji ob strani gdč. Kati Jan. Duhovni vodja skavtov in skavtinj je bil do svojega premeščenja v župnijo Brezmadežne č. g. Ivan Plazar. Redni tedenski sestanki so vestno obiskani. Vsebina sestankov je program osrednje skavtske organizacije, po katerem naj se mladina vzgaja v zdrave, poštene krščanske značaje. Njihovo geslo je: bodi pripravljen! Veja katoliških skavtov pa ima poleg tega še eno posebno nalogo: utrditi v mladini katoliško miselnost. Zato je vsaka prva nedelja v mesecu posvečena mladini. Skavti in skavtinje se redno udeležujejo sv. maše v uniformah. Božična skavtska prireditev je v vsakem oziru dobro potekla. V cerkveni dvorani, ki je bila za to priliko okusno okrašena z božičnimi motivi in barvami, so ' po vseh sv. mašah članice odbora staršev in matere naše mladine stregle obiskovalcem s toplim zajtrkom in domačim kosilom (golaž, krvavice, kislo zelje, vampi). Tudi peciva, potic in jabolčnega štrudlja so si ljudje lahko nakupili. Za popoldansko prireditev se je dvorana do kraja napolnila. Med obiskovalci smo srečali člane skavtskega odbora iz župnije Brezmadežne in člane o-srednjega torontskega odbora. Skavtska mladina se je za predstavo vestno pripravila. S pričakovanja polnimi očmi so sledili voditeljem. V kotu pred odrom je žarelo božično drevesce. Božična glasba je polnila prostor. Po kratkem navogoru v začetku programa je č. g. Ivan Plazar blagoslovil zastavo skavtinj, katero je podarila Hranilnica in posojilnica J. E. Kreka. Sledil je božični prizor zvezdic in angelčkov. Ob spremljavi glasbe na traku in menjajoči se luči smo se zamaknili v nebeške višave, kjer od vekomaj vlada mir, in prisluhnili pogovoru zvezdic v božični noči, ko pričakujejo angelčkov. Z zvezdo repatico so priplavali na oder in naznalili veselo vest, da je Kristus rojen vsem ljudem. Iz daljave se oglase slovenski božični zvonovi, toplo je ljudem pri srcu, ko z zvezdicami in angelčki pojejo “Glej zvezdice božje”. Božični prizor je sestavila pesnica Ljubka Šorli. Fantje so se pokazali s šaljivim prizorom “Slovenija Volkswagen”, kjer so s preprostimi o-derskimi pripravami ustvarili nadvse smešno situacijo polomij enega avtomobila. Skavtinje so odigrale satiro o slovenski Gindereli, ki so jo same sestavile. Tu spet smo videli pripravljenost in darove, ki jih hrani mladina v sebi in čaka dobre, razumevajoče roke, da jo popelje v svet ustvarjanja in Olimpijsko leto že polno življenja OLIMPIJSKO LETO je vsako prestopno leto — odkar se od 1. 1896 ponovno vrše moderne olimpijske igre, na katerih sodelujejo vsi svetovni narodi, ki količkaj pomenijo v športnem svetu. Sprva so se vršile le letne olimpijske igre — kot v stari Grčiji, kjer je zibelka olimpijskih tekmovanj, katerih so se v starih časih udeleževala vsa-grška plemena. Od I. 1924 se vrše v zimskem času tudi zimske olimpijske igre, kjer tekmujejo v zimskošportnih panogah amaterski izbranci narodov, katerim je Bog v veselje in žalost namenil dovolj snega in mraza. * Letošnje zimske igre bodo XI. po štetju, ker v času evropskih vojn tudi olimpijskih iger ni bilo. Vršile se bodo prvič v Aziji v malem japonskem športnem kraju Sapporo. Kot vemo, je Japonska sklop mnogih otokov raznih velikosti. Štirje so res veliki in ti v glavnem sestavljajo japonsko ozemlje. Najbolj severno leži otok Hokkaido in na njem mestece Sapporo, ki bo pozorišče letošnjih zimskih olimpijskih tekmovanj. Mesto je v primeri z ostalimi japonskimi mesti mlado, 103 leta je staro. Je politično, ekonomsko in kulturno središče. Imenujejo ga mesto mladosti. Jet letala dose-sžejo Sapporo iz Tokia v dobri uri. (Od ruskega Vladivostoka je oddaljeno le kakih 400 milj.) Zemljepisno leži v višini Detroita. Otok Hokkaido ima 5 in pol milijona prebivalcev (kar je 5% japonskega prebivalstva) in je nastalo na ozemlju iztrebljenih gozdov. Vsa tekmovanja bodo v raznih športnih zgradbah v Sappo-ru samem ali pa v njegovi naj-bližji okolici, kjer bodo tekmovališča dosegljiva v manj kot uri vožnje. Najbolj oddaljena tekmovanja bodo samo 19 milj izven Sappora — vse bližje kot npr. smučišča na zadnjih X. o-limpijskih igrah v Grenoblu v Franciji, ki so bila izven Gre-nobla 30 milj. Japonci so pred leti priredili gla) doseči iz Sappora Makoma-nai okolico, kjer bodo vsa smuška tekmovanja v nordijski kombinaciji (teki, skoki na smučeh in kombinacija teh), hitrostno drsanje, umetno drsanje ter hokejske igre. Ob končni postaji podzemne pa bo stala oz. že stoji olimpijska vas. * Kot v vseh olimpijskih tekmovanjih zadnjih let se tudi letos razpletajo težave, ki groze zmanjšati veličino olimpijskih iger. Spet se pojavlja in poudarja še vedno nerešeno in spet ponavljajoče se vprašanje čistega materstva. Sicer udeleženi narodi k vsemu nimajo posebnih pripomb, le prastari predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora vsakokrat pregreva to vprašanje. Je to 83 let stari a-meriški milijonar Avery Brun-dage. Mož je že leta nekak športni diktator in bolestno zagrizen •zagovornik čistega amaterstva, kateremu pa je že po sili razmer, izrednih športnih dosežkov, ter izboljšanju opreme, naprav in tehnike že zdavnaj odzvonilo. Mož ne more doumeti, da današnji šport ni nikjer več čisto amaterski, previsoko so segle meje daljin in časovnih dosežkov sodobnih športnikov, ki morajo za svetovne ali najboljše olimpijske dosežke imeti več časa za vadbo, več sredstev za tekmovanja in potovanja in najboljšo opremo, če hočejo na uspešna tekmovanja. Sami si npr. tekmovalci ne morejo kupovati drage opreme, ne plačevati voznin itd. iz lastnih — večina revnih — žepov. Tudi njihove športne zveze in olimpijski odbori ne zmorejo vseh stroškov (razen v državah diktatur, kjer država plača, pa tudi misli za tekmovalce, da potom njih in dosežkov propagira za svoje predvsem politične namene). Zato že povojna desetletja tovarne in podjetja, ki izdelujejo športno opremo in orodja, podpirajo vrhunske tekmovalce s prispevki, opremo itd., seve v reklamne svrhe in namene. In to zdaj staremu gospodu milijo- že letne olimpijske- igre in jih narju noče v glavo, da je to nuj- na praksa v svetu, športnem in gospodarskem. Na zadnjih olimpijskih tekmah v Grenoblu ga je bodlo, da so tekmovalci vozili s smučmi različnih svetovnih tvrdk, čijih oznake so bile seve vtisnjene na tekmovalčeve smuči. Letos poudarja, da so npr. lani na nekem mednarodnem smuškem tekmovanju v Italiji vozili s številkami na prsih, pod njimi pa ime trvdke vin, ki je pomagala financirati drago mednarodno srečanje. Sam grozi besedno že leta, zdaj pa je predlagal, naj bi se vse zimske tekme ne imenovale olimpijske, ampak svetovno prvenstvo, čemur se seve večina upira. Tek-velikih dogodkov. me pred durmi, stroški za grad- Po kratkem premoru smo njo in pripravo ogromni, pa še imeli priliko opazovati na filmu ni odločeno za kakšne naslove skavtsko taborjenje. se bo tekmovalo. Zvezdice in angelčki so nasto-1 pili v režiji ge. Zinke Brun- Po zadnjih olimpijskih igrah šek, fantovsko šaljivko in film o in svetovnein prvenstvu se seve taborjenju je sestavil in prire-j nekateri tekmovalci dosegli vi-dil g. Tine Franceschi. Tehnič- šek svojih športnih uspehov in no pomoč pri luči in glasbi sta1 radi ponudb in prilik postali nudila gg. Andrej Habjan in! profesionalci, dovolili uporabo pohvalno organizirali in izvedli. Niso štedili tudi sedaj s sredstvi, veliko novega so, zgradili za te olimpijske igre, vse pa praktično, da bo tudi pozneje dobro služilo športnim in ekonomskim namenom. Za ugodno prevažanje tekmovalcev, gledalcev in vsega osob-ja povezanega z igrami, so zgradili najmodernejšo podzemno železnico. Prvič bodo vozovi po tej železnici tekli na aluminij a-sto-gumijevih kolesih. Gradnja je stala 120 milijonov dolarjev. S to podzemno bo možno v naj-hitrejšem času brez vremenskih neprilik in ovir (sneg, led, me- Janez Kramar. Po končanem nastopu je prišel na vrsto srečolov, ki ga je vodila ga. Zinka Brunšek. Glavni dobitek, TV aparat, je romal v neko kanadsko družino; sreč- njihovih imen in uspehov v reklamne svrhe. Predvsem trikratni olimpijski zmagovalec Francoz Killy in Kanadčanka Nancy Green sta trn v peti a-materskemu svetniku A. Brun- no številko je prodala skavtinja' dageu. Predlagal je, da naj bi se Cvetka Bric. j od obeh zahtevala povrnitev Za konec smo imeli božično zlatih medalj, ki sta jih pridobi-čajanko. Ob pogrnjenih mizah la kot najboljša olimpijca in so matere in skavtinje stregle s | svetovna prvaka. Svojega pred-toplim lipovim čajem in peci-j loga in zahteve ni mogel zriniti vom. Ob prijetnem razgovoru j niti na glasovanje, ker ostali za- je potekel večer in zaključil letošnji skavtski dan. Anica Resnik stopniki Mednarodnega olimpijskega odbora ne soglašajo z njegovimi pretiranimi zahtevami. Bo pa prišlo do razkola v olimpijskem gibanju, če se osnove amaterskega pojmovanja kmalu ne razčistijo. Morda se do takrat* pojavi pod kako tekmoval-čevo številko slovenskega tekmovalca kako ponujanje dolenjskega cvička. * Po vseh državah so vrše o-limpijske priprave že od zadnjih olimpijskih iger, izbranci so bili v glavnem določeni že lani in ti tekmujejo navadno tudi izven naše zimske sezone. Letala jih poneso v našem poletju na južno zemeljsko poloblo^, kjer je v Argentini, Čilu, Avstraliji, Novi Zelandiji zima, ko se mi kuhamo v sončni pripeki. Mnogi pa vadijo tudi poleti doma, saj se v Alpah in ostalem visokem gorstvu vedno najdejo, četudi le kratki ledeniki, ki so podlaga večnemu snegu. (Pri nas doma Za Akom, na Triglavskem ledeniku itd.) Tekmovalci bodo torej dobro pripravljeni, veliko jih bo, najboljši pa bo v vsaki panogi seve samo eden. Kdo? Tisti, ki bo najbolj spreten in tudi najbolj srečen, pa naj vozi plohe ali najmodernejše zaznamovane smuči. Glavno besedo bodo imeli na tekmovanju v Sapporo Evropejci, sem in tja utegne kako prvo in vidnih mest pripasti v alpskih disciplinah morda ameri-kanskemu ali kanadskemu udeležencu ali udeleženki, presenečenja pa niso nikoli izključena in verjetno bo kako vidnih mest zasedeT kak član japonske reprezentance, ki se poslednje desetletje resno pripravlja tudi v zimskih športih, in je vprav smučanje eden v poslednjih letih najbolj razvijajoč se šport, Posebno v smuških skokih lahko resno presenetijo. * Koliko razbiram iz poro čil, imajo amerikanski tekmovalci možnost zmag v smuku, slalomu in veleslalomu, predvsem ženske, pa tudi kanadske telo-vadkinje silijo v svojimi rezultati v vrh svetovno najboljših. Tudi v drsanju bo’trda borba za prva mesta. Tudi doma v Sloveniji se resno pripravljajo, ne vem pa danes, če in koliko tekmovalcev bodo poslali zastopat čast Jugoslavije. Če jih bo kaj več, imajo le skakalci na smučeh možnost boljše uvrstitve, sicer pa ni nikjer izgledov ob izredni mednarodni konkurenci. Drago je in daleč. ❖ Navada je, da za časa olimpijskih iger gori na posebnem častnem mestu olimpijski ogenj — simbol sprave, bratstva, strpnosti in miru med narodi. Simbol je, samo stvarnost je skregana z njim, vsaj trenutno v svetu. Ob vsakokratnem pričetku olimpijskih iger prižgo o-limpijski ogenj, pfinešen je iz Olimpa v Grčiji. Športniki dežel, skozi katere roma, ga prenašajo v obliki štafetnih izmen, nato z ladjo na.željeno celino. Decembra je odromala baklja iz Grčije, zdaj že potuje po Japonski. Navadno je zadnji tekač ali tekačica najboljši športnik tiste države, ki mu je dana čast prižgati na svetilniku olimpijski ogenj. * Letos bo imel cel svet priliko slediti ceremonijam in različnim tekmovanjem ter življenju v olimpijski vasi, ker bo več televizijskih podjetij prenašalo vsa dogajanja iz daljne Japonske. Olimpijska misel bo družila tekmovalce in udeležence raznih narodov, starosti in spolov, ko bi le tudi svet skoro sledil misli bratstva in željene-ga miru. Pak •-------o------- Brezposelnost v Kanadi že tretji mesec padla OTTAWA, Kan. — V preteklem mesecu je v Kanadi brezposelnost padla že tretji mesec zapored. V novembru je bila še na 6.6%, v decembru pa se je zmanjšala na 6.2%. To je še vedno za desetino odstotka več r n i kot v ZDA. Zaposlena delovna sila v decembru je porastla za. 4.3% in dosegla 8,125,000, kar je nov rekord. Število brezposelnih se je zmanjšalo za 8,000 na 530,000. Sodijo, da se je kanadsko gospodarstvo zganilo in da se bo brezposelnost še zmanjšala. V tem slučaju napovedujejo za pomlad nove parlamentarne volitve, saj bo junija že 4 leta od zadnjih. P. E. Trudeau lahko o-stane na oblasti še eno celo leto, toda v preteklosti se je to le redko dogodilo. CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Iščemo kuharico Iščemo izkušeno kuharico za 5 dni v tednu, 6 ur dnevno. Oglasite se osebno pri TWENTIETH CENTURY BOWLING LANES 16525 Euclid Ave. (x) Help Wanted — Female GENERAL GARMENT FACTORY HELPER, ASSISTING CUTTER, 5 days per week, hourly rate, no experience necessary. Will train. Call days 881-5459 _________________________(14) MALI OGLASI V najem Lepo 5-sobno stanovanje se odda odraslim na Addison Rd. in St. Clair Ave. nad Central National Banko. Pripravno tudi za urad. Pokličite 481-5380. _________________________ (x) V najem 5-sobno stanovanje s kopalnico, spodaj, na Cornelia Avenue, med 74 - 79 cesto. Za pojasnila kličite 531-0146. ______________________ (12) V najem Oddamo 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, plinski furnez, na 6013 Bonna Avenue, zgoraj. Vprašajte na 1193 E. 60 St. ali kličite 442-2009. J ______________________(12) V najem Dvoje 5-sobnih stanovanj, neopremljenih, eno spodaj, drugo zgoraj, se odda v najem. Oglasite se na 1207 E. 74 St. __________________________(12) Išče stanovanje Slovenka išče 2 do 3 sobe blizu sv. Vida. Kličite 431-1648 (14,18 jan) Naprodaj transmission, starter baterija, dve zimske gume (tires) in štiri kompletne gume (tires) za poleti; tudi ena šipa in dvoja vrata vse spadajoče za station wagon Volkswagen. Vse se proda poceni. Kličite 851-0411 do 2. ure popoldan ali po četrti uri pop. (14,18 jan.) Lot naprodaj 40 x 120 blizu “freeway”, trgovin in cerkve sv. Kristine in šole. Kličite RE 1-6717. __________________________05) Išče sobo Pošten slovenski rojak išče opremljeno sobo s kuhinjo, primerno za študij. Ponudbe na upravo Ameriške Domovine, tel. 431-0628 -(13) Lastnik prodaja ranč hišo v Wickliffu, 3 spalnice, vgrajeni štedilnik, priključena garaža, na pol akra veliki parceli. Prava prodajna cena! Kličite 692-1205 -(16) * v V najem Oddamo dvoje stanovanj, samo samskim osebam ali zakoncem, v St. Clairski slovenski okolici. Kličite po 5. uri 731-9431. BLEXANBRE DUMAS j Grof Monte Cristo Villefort je bil enak ranjenemu tigru, ki s svojimi zlomljenimi zobmi trga svojo poslednjo rano. Več se ni bal predznamenj, ampak pošastij. Skoči čez truplo, kakor da mora skočiti čez uničujočo ognjeno grmado. Otroka vzame v svoje naročje, ga stiska, stresa in kliče, a otrok ne odgovori. Svoje žareče ustnice pritisne na Edvardova lica; ta lica so hladna in ledena; svojo roko položi na njegovo srce; to srce ne bije več. Otrok je bil mrtev. Na Edvardovih prsih je bil pripet štirikrat preganjen papir. — Villefort je bil uničen; zgrudi se na kolena, otrok mu zdrsne z naročja ter obleži poleg svoje-matere. Villefort vzame papir, spozna pisavo svoje žene in hlastno čita. mati, ko sem iz ljubezni do svojega sina postala zločinka!” ‘‘Dobra mati nikdar ne odide brez svojega sina!” Villefort ne more verjeti svojim očem in svojim čutom. Vnovič se približa Edvardu in ga še enkrat preišče s pozornostjo, s katero stopa levinja okoli svojega mrtvega mladiča. Nato se izvije iz njegovih prsij strašen krik. “Bog, vedno Bog!” Ti dve žrtvi ga napolnita z grozo; strah se ga polasti v družbi teh mrtvih trupel. Villefort vzdigne svojo glavo, počasi vstane, strese svoje z znojem omočene lase, naježene od strahu, in mož, ki je bil dotlej brez vsakega usmiljenja, odide Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BOKŠTNARJEV Duhovni vodja: Rev. Rudolph Praznik; nadborštnar: David J Telban; podborštnar: Anthony Babic, bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 103? Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzor, niki: Frank Kolenc, Albert Marolt, Joseph Saver; sprevoditelja: J. J. Hočevar, Albert R. Giambetro, bolniški nadzornik: James J. Hočevar, 17805 Lake Shore Blvd. Apt. 208 (44119) Tel. 481-8923, vratarja, Ray Persin, James Hočevar! Govornik: John Persin; Mladinski nadzornik: Rudolph Massera, Sr., zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prijatel, tel.: 845-4440. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje. ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Spiritual Director Rev. Victor Tome, chief Ranger John Osredkar, Vice Chief Ranger Larry Spilar, Recording Secretary Louis Somrak, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St. 681-2119, Treasurer Anthony Kushlan, Youth Director Louis Jesek, Speaker Robert Somrak, 1 year Trustee Anton Grosel, 2 year Trustee Mrs. Charles Pluscu-sky, 3 year Trustee Robert Somrak. Past Chief Ranger John Petrie. Conductors: Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday in St. Mary’s Study Club Room. Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; zapisnikarica Rose Intihar, blagaj- k svojemu očetu, k slabotnemu starcu, da bi imel še človeka, na katerega srcu bi mogel jokati, kateremu bi mogel potožiti svojo nesrečo. Odide po stopnicah, ki so nam znane, ter vstopi k Noirtierju. Ko vstopi Villefort, Noirtier s pazljivostjo in s tako nežnostjo, kakor jo je le,pripuščala njegova nepremičnost, posluša abbeja Busonija, ki je miren in hladen kakor navadno. Ko Villefort zagleda abbeja, položi roko na čelo. Preteklost se mu zopet vrne pred oči nalik valu, ki šumi in buči močnejše nego drugi valovi. Spomni se poseta, katerega je naredil abbeju dan po gostiji v Auteuilu, in obiska, katerega je naredil abbe njemu na dan Va-lentinine smrti. “Vi tukaj, gospod!” pravi. “Toda vi prihajate vedno le v spremstvu smrti!” Busoni se okrene, in ko vidi prepadlo Villefortovo obličje in divji pogled njegovih očij, spozna, kaj se je zgodilo pri seji porotnikov; drugo mu je bilo neznano. “Zadnjič sem prišel molit k mrtvaškemu odru vaše hčerke!” odvrne Busoni. “In po kaj prihajate danes?” “Prihajam vam povedat, da ste mi zadostno plačali svoj dolg, in ta hip, ko nameravam odpotovati, prosim Boga, naj se s tem zadovolji kakor jaz.” “Moj Bog,” pravi Villefort in stopi plašno korak nazaj, “to vendar ni glas abbeja Busonija!” “Ne.” Abbe odstrani svojo tonzuro, in njegovi dolgi, črni lasje se mu vsujejo na rame ter obkrožijo njegov bledi obraz. nik Stanley J. Bober. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, in Rose Sterbank. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel^ Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 441C3 Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Josephine Stwan. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Sllovenian National Home, 6417 St. Clair Ave Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONL'. from 6:30 to 7 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, Predsednik Louis Dular, podpredsednik Carl J. Stwan, Taj. in blag. Frances M. Tavčar, 903 E. 73 St., 361-1918 od 7. zv., zapisnikar Anton Zupan. Nadzorniki: Anton Zupan, Carl J. Stwan, Louis Fink. Chapl. Frank Majer, Sgt.-at-Arms Jos. Drobnich, F.M. of G. Louis Može, S.M. of G. Joseph Može, Stražar Leo Koiegar, Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje četrto nedeljo vsaki drugi mesec v letu 1971 — jan. mar. maj. jul. sept. nov ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje) v sobi nasproti urada SND. Urad zgoraj in uradne ure od 2. do 4. pop. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; roditeljica Anna Marinček. Nadzornici; Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice:' Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. DR. SV. REŠNJEGA TELESA Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Mary Grden, nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen predsednik Albin Orehek, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo'vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. DRUŠTVO NAJSV. IMENA FBI MARIJI VNEBOVZETI Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John. Buchanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve Bolčevič, 650 E. 160 St., Tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik; Mike Turpack, 2351 Green Road, C., O. 44121; načelnik za bol. oskrbo Frank Sluga, 1192 E. 176 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; njegova pomočnika Art Eberman in John Petrič; dopisnik Frank Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Novak; maršali; Jože Sajevec, Rocco La Renta, Allan Spilar; vodja mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec. Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Linda Shaver, 1288 E. 167 Street, 481-7763, blagajničarka Miss Jo Ann Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Molile Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivančič, William Mehaffey, Joe Novak. Poročevalci: Miss Josephine Mišic, Mollie Frank, R. Klancher. •— Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2. PEVSKI ZBOR SLOVAN < Častni predsednik Joseph Durja-va, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivar.cic, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid. O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar John Paznik. Nadzorni odbor: J. Globokar, J. Hrovat, R. Kozan. Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu n.a Recher Ave., Euclid, Ohio. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Marija Kocjan, tajnica Cvetka Rihtar, 1033 E. 67 St. 391-4767, blagajnik Frank Sever. Krajevni odborniki: Milan Gorenšek. Peter Dragar, Joe Habjan, Metka Gorenšek, Zofi Malovrh, Roži Dolinar. Nadzornika sta Ivan Hauptman in Tone Adamic. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1083 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-biagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bay ok, Jeff Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. “SLOVENSKI FANTJE” Dirigent: Dr. Jerko Gržinčič, Pevovodja: Martin. Košnik, Predsednik: Franček Kolarič Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. . Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Frank Ivančič, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, 1. podpreds. Frank Culkar, 2. podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Jacob Jesenko. Posebni odbor: Vlasta Radisek, Ella Samanich, Marie Pivik, Margie Peresutte, Frank Culkar, Joe Pultz. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik August Dragar, podpredsednik Jakob Mejač, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, O. 44119 tel. 531-6196; blagajničarka Urška Štepec, zapisnikar Anton Medved; programski odbor Ivan Jakomin, Ivan Hauptman, Jakob Mejač, Zdenka Zakrajšek, Stane Gerdin, Srečko Gaser, Marinka Hočevar; oderski mojster France Jenko, arhivar Srečko Gaser, bara Lojze Mohar, France Ka-stigar, Polde Zupančič, kuhinja Rezka Zupančič, reditelja France Stanonik in Peter Trpin, knjižnji-čar France Jenko, športni referent Peter Dragar; nadzorni odbor Milan Zajec, Lojze Mohar in France Zalar. Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednik Frank Kokal, podpredsednik Louis Modic, tajnica in blagajničarka Sylvia Evatz, 430 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel. 486-9934, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odbor; Edward Leskovec, Louis Stavanje, Jennie Hrvatin. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu. 20713 Recher Ave. Euclid, O. Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Stanley Pockar, finančni tajnik Frank Bavec, blagajnik Michael Dancull, zapisnikarica' Josephine Zakrajšek, dopisovalni tajnik Emil Martinsek, 4365 W. 155 St., 941-7085, nadzorni odbor John Taucher, Joseph Trebeč, Henry Bokal. Seje so vsaki drugi mesec. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Dan Chesnik, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan., zapisnikarica Julia Pirc, prfids. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora Anthony Tomse, preds. odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf. Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer. KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Harry Cecelic, podpredsednik Albert Pestotnik; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glen-brook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Louis Jartz; nadzorni odbor: Rose Intihar, Ar,ton Mrak, John Tucceri. Seje za 1. 1972 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1- 1876; blagajnik Martin Komočar zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lav-šin, Antonija Meklan, Kristina Kovach. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Bar kovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik John Adams; tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, John F.vatz, Gospod, odbor: Ed Leskovec. Preds., Ray Bradač, Frank L. Kozlevčar Direktorij: S. J. Kasunic, Al Pestotnik, Joe F. Petrie, Jr., John Troha. Upravnik (Poslovodja); Charles Starman — Tel.: 531-9309; Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Častni predsednik John Habat; predsednik Edward Kocin; podpredsednik John Habat; tajnik Al Marn, 725 E. 156 St. tel. 681-6650; blagajnik Joe Ferra; zapisnikar Frank Hren; nadzorniki Ciril Štepec, Anton Nemec, Mary Okicki; gospodarski odbor Stanley Spilar, August Dragar, Matevž Tominec; odborniki Joe Somrak, Tony Godec, John Trček, in Joe Lipovec. Upravnik Jchii Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti torek v mesecu. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, pod-predsed. Jennie Trennel, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia \Volf. Nadzorni odbor; John J. Prince, Joe Muzic, Tony Primc, poslovodja Fred Marinko, ostali direktorji: Charles Ipavec, Jennie Marolt, Jennie Primc in Ann Žele. Telefon: 481-5378, SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Martinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John. Semich, Millie Lipnos, in Anton Kaplan, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Andrew Rezin ml., Charles Hočevar in Louis Kastelic. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30_uri zvečer. GOSPODINJSKI KLUB NA JUTRO VEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Angela Magovec. taj. Stella Mahnič, blag. in zams. M-*' Taucher, nadzornice: Anna Krese vic, Angela Magovec in Joseohine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina: tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar; Lojze Bajc; pravni zastopnik; Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 a 1 i 432-0142. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Mate Resman; Podpredsednika: Franček Rupnik Rudi Lekšan; Tajnik: Vili Zadnikar, 6920 Bayliss Ave., tel.: 361-2276, Cleveland, O. 44103. Blagajničarka: ga. Berta Lobe; Odborniki: Ivan Hočevar, Maks Jeric, Valentin Kavčič, Andrej Kozjek, Jože Kristanc, Jože V BLAG SPOMIN TRINAJSTE OBLETNICE ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MAMICA IN STARA MAMICA Tereza (lozie) TiNinger ki je zatisnila svoje mile oči dne 18. januarja 1959 Z ljubeznijo mislimo na Tebe, ker tako rada imela si nas vse,’ kako želimo, da bi prišla med nas, da bi zopet gledali Tvoj ljubljeni obraz. Počivaj v miru ljubljena mamica. Spomin na Tebe živi in bo živel do konca naših dni. Tvoja hči ELČI FRANK KUHAR, zet FRANKIE, vnuk Euclid, O. 18. januarja 1972. List obsega sledeče: “Sodite, če sem bila dobra! imenik raznih društev n 8 •Leber, Edward Podržaj, Rudi Lek-j Švigelj. Nadzorni odbor: Jože šan, Lojze Lončar, gdč. Marija Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Lunder, Branko Pogačnik, Franček | Pfeifer. Razsodišče: Ivan Berlec, Rupnik, ga. Vida Rupnik, Ivan Rus, | Lojze Burjes, Frank Kovačič; Du-gdč. Mojca Slak, Tone Škerlj, AntonJ hovni vodja: Rev. Jože Palež. BROMOVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 K S K j AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJ STAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke ps takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: e posmrtnine za neomejeno vsoto « sa onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $690.00 e za odrasle člane bolniško podporo e članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. 1 AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajruka(ice) v naši okolici. IME ..... NASLOV MESTO DRŽAVA ' ŠE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: NA ZIMSKEM SONCU V RIMU — Prijetno popoldansko sonce je zvabilo mladi par na sprehod po Rimu. Na sliki ga vidimo sedeti na ograji Berninijevega vodnjaka “štirih rek” na trgu Navona. Vodnjak in njegova obiskovalca odseva jasno v čisti vodi.